Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.20 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 574 6752456 6728518 2026-09-18T12:33:03Z ~2026-50184-30 265960 /* */ 6752456 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Slovenska osamosvojitvena vojna | partof = [[Jugoslovanske vojne|jugoslovanskih vojn]] | colour_scheme = background:#bbcccc | image = [[Slika:War of Independence of Slovenia.png|300px]] | caption = | date = [[27. junij]]–[[7. julij]] [[1991]] | place = [[Slovenija]] | result = Zmaga in osamosvojitev Slovenije | combatant1 = '''{{zastava|Slovenija}}''': * [[File:Patch of the Territorial Defense of Slovenia.svg|22px]] [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] * [[Slika:Logotip_Policije.png|22px]] [[Policija (Slovenija)|Ljudska milica]] | combatant2 = '''{{zastava|Jugoslavija}}''': * [[File:Logo_of_the_JNA.svg|22px]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] | commander1 = [[Milan Kučan]]<br>[[Janez Slapar]], načelnik [[RŠTO]] | commander2 = [[Ante Marković]]<br>[[Veljko Kadijević]] | strength1 = Teritorialna obramba (16000), policija (4848)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kokosar.com/ZZPI1945.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-09-05 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304200505/http://www.kokosar.com/ZZPI1945.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304200505/http://www.kokosar.com/ZZPI1945.html |date=2016-03-04 }}</ref> | strength2 = Jugoslovanska ljudska armada (35200) | casualties1 = 24 mrtvih,<br>182 ranjenih | casualties2 = 44 mrtvih,<br>146 ranjenih,<br>4.693 zajetih |}} {{Zgodovina Slovenije}} {{refimprove}}'''Slovenska osamosvojitvena vojna''' ali '''vojna za Slovenijo''', znana tudi kot '''desetdnevna vojna''' je potekala med [[27. junij]]em, ko [[Jugoslovanska ljudska armada]] napade neodvisno Slovenijo, in [[7. julij]]em [[1991]]. Uvod v vojno se je sicer zgodil vsaj že z majskimi dogodki v Pekrah pri Mariboru in s smrtjo civilista [[Josef Šimčik|Josefa Šimčika]], vojna pa se je formalno sklenila konec oktobra 1991, ko je moral zadnji jugoslovanski, in s tem zadnji tuji vojak zapustiti ozemlje slovenske države. Policijske sile in slovenska Teritorialna obramba so med vojno uspešno onemogočile večjo agresijo Jugoslovanske ljudske armade. Z [[Brionska deklaracija|Brionsko deklaracijo]] je bilo uveljavljeno premirje in Slovenija je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese. Zvezno predsedstvo je 18. julija 1991 sprejelo sklep, da se enote JLA v treh mesecih umaknejo iz Slovenije.Slovenija ubila 400.000 Jugoslovanskih vojakov == Predhodni incidenti == [[Jugoslovanska ljudska armada]] je prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba|Teritorialni obrambi]] (TO) oktobra [[1990]], ko je zasedla [[Republiški štab Teritorialne obrambe]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju [[1991]] začela z usposabljanjem [[nabornik]]ov v dveh [[učni center|učnih centrih]]: na [[Ig]]u pri [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor]]u.<br /> [[23. maj]]a je JLA, na podlagi zaigranega incidenta v Pekrah, poskušala priti do [[vojaški obveznik|vojaških obveznikov]]. == Potek osamosvojitvene vojne == ''Opis poteka se naslanja na zapise [[brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]]ja [[Janez J. Švajncer|Janeza J. Švajncerja]], dostopne na strežniku Urada vlade RS za informiranje ter Zveze veteranov vojne za Slovenijo.'' === Sreda, 26. junija === Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela [[25. junij]]a [[1991]], na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti [[Hrvaška|Hrvaški]]. Isti večer se je v [[Beograd]]u sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna [[policija]] odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]]. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim. Proti mejnim prehodom z [[Italija|Italijo]] so 26. junija zjutraj krenile okrepljene enote iz karavel proti mejnim prehodom, o čemer je Radio Koper že dopoldne neposredno s Krvavega Potoka in z Debelega rtiča poročal za Val 202.<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarne-perspektive/174701340|title=Dan prej|website=rtvslo.si|publisher=RTV SLO|last=Božič|first=Daniel}}</ref> Za tem so ob 11.30 krenile proti mejnim prehodom tudi oklepne enote reškega [[korpus (vojaštvo)|korpusa]] iz Pivke, ob 13.10 pa iz Ilirske Bistrice. Ob 13.00 je Radio Koper začel s posebnim "vojnim programom" neposredno z dogajanja na terenu obveščati poslušalce, ki so odšli na ceste.<ref>{{Navedi knjigo|title=Radio kot Radio Koper|last=Ivančič|first=Miloš|publisher=samozaložba|year=2012|isbn=978-961-276-570-5|page=38, 43, 60|cobiss=263934973}}</ref> Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolju]]. Neoboroženi prebivalci pohoda [[tank]]ov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v [[Divača|Divači]] ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na [[Kosovo|Kosovu]] in Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore [[pehota|pehote]]. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v [[Zagreb]]u. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska [[Teritorialna obramba]] 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo [[vojno letalstvo|vojnega letalstva]]. Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj [[protiletalski top|protiletalskih topov]] 20&nbsp;mm in [[minomet]]ov 82&nbsp;mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Boju z oklepniki so bili namenjeni ročni [[raketomet]]i Armbrust, obrambi pred nizko letečimi letali pa prenosne rakete [[Strela-2M]]. === Četrtek, 27. junija === [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|left|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri [[Metlika|Metliki]] prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz [[Vojašnica 26. oktober|vojašnice na Vrhniki]] proti [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]] krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi [[Bela krajina|Belo krajino]], je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v [[Spopad v Pogancih|Pogancih]]. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti [[Ljubljana|Ljubljani]], vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri [[Medvedjek]]u. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter skozi [[Trzin]] in [[Mengeš]], druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na [[Toško čelo|Toškem čelu]] in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na [[Bitka na Brniku|letališče Brnik]] okoli 7. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Teritorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo. Zaradi neizvedbe načrtovane blokade oklepnikov JLA iz vrhniške kasarne, ki so sredi noči neovirano krenili proti slovenski prestolnici in največjemu letališču v mladi slovenski državi, je bil tri dni pozneje odstavljen in zamenjan Miha Butara, poveljnik ljubljanske TO. V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem [[Bitka za Trzin|spopadu]] s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe [[Edvard Peperko]]. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti [[Depala vas|Depali vasi]] in bili naslednji dan ujeti. Deset tankov je iz [[Maribor]]a približno ob 9. uri odpeljalo proti [[Šentilj]]u, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti [[Dravograd]]u. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnici]]. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez [[Drava|Dravo]] je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri [[Razkrižje|Razkrižju]]. V Dravogradu popoldan je 115. PDIV zajela zvezne policiste, ki so pristali s helikopterjem na stadionu. Zvečer je bil pri vasi [[Rigonce]] ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na [[Spopad na letališču Cerklje|letališče Cerklje ob Krki]], nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v [[Bitka za Koseze|Kosezah]] pred [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]], padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil po ukazu [[Republiška koordinacija|Republiške koordinacije]] z Janezom Janšo na čelu, z namenom "psihološkomotivacijskega obrata", na [[Ig]]u sestreljen vodilni od treh neoboroženih helikopterjev [[Mil Mi-8]] z lažno oznako Rdečega križa, ki je poskušal raketirati in desantirati na [[510. učni center TO]] na Igu. Sestrelil ga je Zoran Dernovšek. [[Slika:Memorial to Toni Mrlak - Ljubljana Slovenia.JPG|thumb|Spomenik pilotu Toniju Mrlaku v Rožni Dolini.]] Specialna enota pod poveljstvom Toneta Krkoviča je v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]] v Ljubljani sestrelila še en neoboroženi helikopter JLA, gazelo št. 664, s pilotom kapetanom [[Toni Mrlak|Antonom Mrlakom]] in kopilotom tehnikom letalcem [[Seznam žrtev slovenske osamosvojitvene vojne|Bojančetom Sibinovskim]], in sicer z obrazložitvijo, da naj bi krožil v ožji branjeni zoni teritorialne obrambe [[Ljubljana|Ljubljane]] in preletaval nad samim sedežem poveljstva, čeprav je v resnici Mrlak proti Vrhniki kot ponavadi letel nad železnico ob [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] (gl. [[c:File:Pot_helikopterja_Tonija_Mrlaka_27._06._1991_(Skrito_povelje).jpg|prikaz poti helikopterja]] iz knjige ''Skrito povelje'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|page=117–164|cobiss=268822528}}</ref> Po nekajkratnih poveljih in preklicih sestrelitve sta bili proti helikopterju izstreljeni dve raketi Strela. Prva je zgrešila in padla nekje v parku Tivoli. Druga izstreljena s strehe nekdanje poslovne stavbe Iskre pa je začela nizko spremljati cilj in ga zadela v Rožni dolini. Pozneje se je izkazalo, da je bil pilot slovenskega rodu namestnik poveljnika enote na Brniku kapetana [[Jože Jerić|Jožeta Jerića]] (Jerić je bil leta 1990 neposredno odgovoren komandi v JRV in PVO Beogradu za odvzem 12 letal Kragulj, ki so bila v lasti TO Slovenije). Mrlak se je na nalogo prevoza kruha v vrhniško kasarno javil sam. Pred tem naj bi se z [[Jelko Kacin|Jelkom Kacinom]], osebnim prijateljem, ki je bil njegova zveza s slovenskimi obrambnimi silami, dogovarjal in pripravljal prelet 2–3 helikopterjev iz JLA v slovensko TO. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je primer obravnavalo, ni ugotavljalo, ne kdo je streljal, ne kdo je izdal povelje, ne kdaj se je to zgodilo, niti od kod so streljali na helikopter, čeprav so ljubljanski kriminalisti sam dogodek raziskali in, kot je običajno, izsledke poslali tožilstvu. Vodja tožilstva [[Tomaž Miklavčič]] je sestrelitev kvalificiral kot "padec helikopterja" in jo že februarja 1992 dal v arhiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|cobiss=268822528|page=17–18}}</ref> Kljub temu, da je bil Mrlak morda sestreljen zaradi napake, so ga omenjali zgolj kot pripadnika JLA. Mrlakova družina si je za njegovo rehabilitacijo prizadevala več let. Status padlega za Slovenijo mu je bil priznan leta 2000.<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|cobiss=268822528}}</ref> === Petek, 28. junija === Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: »Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva.« Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada na Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Kolona JLA iz Maribora v sestavi kamionov, oklepnih vozil in protiletalskih oklepnikov 20/3mm je ves čas svoje poti bila ovirana z barikadami na svoji poti do Koroške. Ob 2:30 je napadla 28. samostojna četa iz Mislinje in jo 400 m pred barikado v [[Spopadi za Dravograd|Dravogradu]] ustavila. S prihodom EPN jurišnega odreda na to območje se je vnel nov spopad v katerem je žal padel Vincenc Repnik okrog pol osmih istočasno pa tudi dva miličnika v bitki za Holmec, ki se je začela ob 5:30. Nosilka napada na Holmec je bila 115 PDIV četa, ki je v sodelovanju z ostalimi enotami TO in policije prisilila JLA v stražnici po peturnih bojih k predaji. Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na [[Bitka za Medvedjek|Medvedjeku]]. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. Na [[Spopad v Gibini|Gibini]] je bil ustavljen prodor oklepne kolone iz Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle [[Spopad v Bukovjih|vojašnico Bukovje]] pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum, Boč in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. V Dravogradu sta ob 15:35 uri dva aviona MIG-21 raketirala okolico mostu. Na letališču Turiška vas -Slovenj Gradec je na isti letali streljala novoustanovljena enota LPA 20/1mm in eno letalo lažje zadela. OB 17:30 sta dva lovca MIG 21 visoko preletela Dravograd zgrešila cilj in nadaljevala brez napada ter prišla v avstrijski zračni prostor. Avstrijska vojska na to ni bila pripravljena in je alarmirala svoje letalske sile ko sta Mig-a že odšla. Popoldne je enota pripadnikov vojaške varnostno-obveščevalne službe in vojaške policije zasedla Radijsko-prisluškovalni center JLA na [[Rožnik|Rožniku]] v Ljubljani.<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine 1. del: Pripoved o teritorialcih v letu 1991|last=Praznik|first=Brane|publisher=Slovenska panorama|year=2000|isbn=961-6360-00-0|location=Ljubljana|page=40–61|cobiss=106040576}}</ref> Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci Marjan Gavez, Matjaž Perša, Ivan Berlak so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev Teritorialni obrambi bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu. Neuspešen pa je bil napad [[1. specialna brigada MORiS|30. razvojne skupine]] (30. RSK, kasneje MORiS) na vojašnico v Ribnici brez sodelovanja in usklajevanja s TO Ribnica, ki se je predtem z vodstvom vojašnice dogovorila o nenapadanju.<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=260|cobiss=235829248}}</ref> V [[Spopad v Črničah|Črničah]] v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Enota Teritorialne obrambe je napadla vojake [[Spopad za mejni prehod Rožna Dolina|na mejnem prehodu Rožna Dolina]], dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik Teritorialne obrambe [[Peter Petrič]], streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju. JLA izgubi sistem poveljevanja enotam zaradi prekinitve dobave električnega toka in vode v blokiranih kasarnah. JNA se zaveda možnosti izbruha epidemije med svojimi vojaki. Morala vojakom zelo pade in želijo si domov. === Sobota, 29. junija === V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|ZIS]]. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Popoldne so se po pogajanjih predali vojaki JLA stražnice Vrtojba, ki so bili okrepljeni z vojaki iz Vipave. Proti večeru pa so se po uspešni akciji miličnikov predali vojaki JLA in zvezni miličniki [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba|na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba]], skupaj se je vdalo 140 vojakov in 8 zveznih miličnikov, zaseženih je bilo tudi 7 tankov. 30. RSK (MORiS) je odvzela prostost častniku JLA Šefketu Suljeviću, potem ko je zaradi dogodkov v Gornji Radgoni na ribniški policijski postaji že podpisal izjavo o prestopu v slovensko TO. Namesto v zbirni center za vojake JLA so ga morisovci odpeljali na svoj sedež v Kočevski Rog, kjer so ga več dni mučili. Zdravnici, ki ga je nato pregledala, so zagrozili, naj bo o pregledu in izvidih popolnoma tiho.<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=251–262|cobiss=235829248}}</ref> (Suljevića so morisovci drugič prijeli 17. oktobra 1991 in ga zadrževali dober teden, ves čas zavezanih oči in golega, nato pa ga izgnali iz Slovenije. Njegovi ženi, Slovenki, je šele po desetletju uspelo izboriti njegovo vrnitev k družini, ki si jo je z njo ustvaril v Ribnici.)<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|page=336–338|cobiss=268822528}}</ref> Od Predsedstva RS in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. junija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena. === Nedelja, 30. junija === Zaradi neučinkovitosti in neodločenosti v prvih dneh vojne, ki sta Jugoslovanski ljudski armadi že takoj na začetku omogočili premik oklepnikov z Vrhnike v bližino Ljubljane in na letališče Brnik, je bil ta dan odstavljen in zamenjan poveljnik ljubljanske TO Miha Butara.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}}</ref> Ob 9. uri je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo. Celotna eskadrilja bombnikov je namenjena v Novo Gorico, kjer naj bi zravnali z zemljo policijsko postajo in dvorišče, na katerem so bili vsi zajeti tanki . Milan Kučan je interveniral po telefonu pri Ante Markoviću, ki je kot vrhovni poveljnik JLA zahteval preklic akcije,ter tako rešil pred uničenjem velik del Nove Gorice in s tem verjetno več tisoč življenj, saj je bila trasa letalskega napada začrtana po izvidniškem ogledu dveh migov v soboto opoldan in je potekala vzdolž Kidričeve ulice od občine do policijske postaje, s čimer bi zajela tudi stavbo sodišča hotela Perla in precej hiš na griču nad policijsko postajo ter Ščedne. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred [[Spopad pri Karavanškem predoru|Karavanškim predorom]], ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa Teritorialne obrambe z devetimi tanki. === Ponedeljek, 1. julija === [[Slika:Vojna-08 tanki jla v krakovskem gozdu med vojno za slovenijo.jpg|thumb|Oklepniki JLA v Krakovskem gozdu med napadom na Slovenijo]] Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske Teritorialne obrambe. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepna kolona na Medvedjeku se je ponoči izvlekla iz blokade, saj so enote TO po napadu letalstva JLA zapustile položaje brez zavarovanja. Vojaki JLA so odstranili zaščitno ograjo na avtocesti in se z oklepniki po vzporedni cesti napotili v smeri Brežic. Kolona je v Krakovskem gozdu ponovno naletela na blokado TO. Po neuspelih pregovorih o predaji je bil ob 05.15 uri neuspešno izveden napad na kolono. Po klicu na pomoč je JLA napadla z letali Jastreb. Uničeno je bilo eno BOV vozilo in nekaj poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj vojakov JLA in ranjen en teritorialec. TO so zapustile svoje položaje že pred letalskim napadom saj je bilo izdano obvestilo o prihodu letal JLA. Kolona je ostala razbita in nezavarovana, zato se je major Prodanovič, poveljujoči kolone JLA, odločil, da peš z vojaki zapusti kolono. Odpravili so se preko Gorjancev v matično enoto v Jastrebarskem. V bližini vasi Planina jih je dohitela in obkolila številčno slabša posebna enota policije pod poveljstvom Andreja Bobeka. Z zvijačo so napravili vtis, da gre za veliko večjo enoto in po kratkih pregovorih se je major Prodanovič z enoto, brez borbe, predal. Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji. Zavzeto je bilo skladišče MES Zaloška Gorica. === Torek, 2. julija === Drugi julij je pomenil prelomnico v vojni za Slovenijo. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v [[Bitka za Krakovski Gozd|Krakovskem gozdu]], vendar je bil zaradi dobre taktike TO preusmerjen na staro cesto kjer je bil ustavljen in zavrnjen v zasedi pri Prilipah. TO z ostrostrelskim strelom zadene poveljujočega oficirja na tanku ostalo opravijo z RB-ci. Uničen en tank T-84. Kupola tega tanka je sedaj umeščena v zbirko Vojaškega muzeja Slovenske vojske in razstavljena v muzeju Park vojaške zgodovine Pivka. V napadu JLA izgubi poveljnika enote ostanek se v paniki obrne nazaj proti Hrvaški saj nihče od preostalih oficirev ni hotel prevzeti poveljstva nad kolono. Ob 13:30 se je z ognjem iz tankovskih topov Teritorialne obrambe začel napad na stražnico JLA v [[Šentilj]]u. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili. OB 15:22 je enota LPA 20/1 mm streljala na 4 avione na Dobrovi pri Dravogradu, ki so takoj odleteli. V bližini blokirane kolone JLA v Dravogradu so ta letala odmetavala svetleče vabe, ker je imela enota LPA 20/1mm tudi dve raketi STRELA -2M. ob 16:00 se je vnel več urni boj v Dravogradu med kolono JLA, kasarno Bukovje in enotami TO obrambe. Ob 16:15 so na mejnem prehodu [[Bitka za Gornjo Radgono|Gornja Radgona]] enote Teritorialne obrambe napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali. Zavzeto je bilo skladišče JLA v [[Napad na Ložnico|Ložnici]], [[ekonomija]] Rajhenav in nekdanja skladišča Teritorialne obrambe na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na [[Nanos]]u, [[Kum]]u in v [[Domžale|Domžalah]], barikadi pri [[Čatež ob Savi|Čatežu]] in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala [[Spopad pri Kuzmi|stražnica Kuzma]]. V [[Maribor]]u so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti [[Pohorje|Pohorju]]. Pripadniki oboroženih sil TO pred Dravogradom so, po napadu letal JLA, od 15:30 do 21:30, doživeli nov spopad z oklepno kolono. Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na [[Spopad na Cesarskem Vrhu|Cesarskem vrhu]] in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda [[Spopad za mejni prehod Fernetiče|Fernetiči]] in [[Gorjansko]]. Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adžić z grožnjo: »Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!« === Sreda, 3. julija === Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji krenila gardna oklepnomehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel. Kasneje je ta enota razformirana. Potrebno je povedati, da je bila enota sestavljena iz samih oficirjev in podoficirjev, česar pa si JLA seveda ni mogla privoščiti. Zjutraj so pripadniki Teritorialne obrambe in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala. === Četrtek, 4. julija === TO je zasedla vse mejne prehode. Enote JLA se vračajo v vojašnice in na Hrvaško. TO je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred [[Dravograd]]om. V [[Maribor]]u je ob napadu JLA na policijsko vozilo ubit policist [[Robert Hvalc]]. Oklepni koloni JLA je dovoljen umik iz [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]]. === Nedelja, 7. julija === Na [[Brioni]]h se je delegacija [[Evropska unija|Evropske unije]] sestala s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli [[Brionska deklaracija|Brionsko deklaracijo]], s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju. == Povzetek == [[Predsedstvo SFRJ]] je [[18. julij]]a sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske vojske]], in s tem zadnji tuji vojaki na slovenskih tleh, so Slovenijo zapustili iz [[Luka Koper|koprskega pristanišča]] v noči s [[25. oktober|25.]] na 26. oktober 1991. [[Slika:Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra.jpg|thumb|Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra oktobra 1991]] Spopadi so, po do sedaj znanih podatkih, zahtevali skupno 76 žrtev: [[padli v vojni za Slovenijo|19 na slovenski strani]], 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela [[ranjeni v vojni za Slovenijo|182 ranjenih]], JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 [[tank]]ov, 22 [[oklepni transporter|oklepnih transporterjev]], 172 transportnih vozil in 6 [[helikopter]]jev. == Incident v Holmcu == Mejna postaja Holmec je bila lokacija domnevnega [[Vojni zločin|vojnega zločina]], ki naj bi ga 28. junija zagrešile slovenske enote TO, posnetek pa je posnela avstrijska javna radiotelevizija [[ORF]]. Videoposnetek prikazuje majhno skupino vojakov JLA, ki stojijo ali počasi hodijo z dvignjenimi rokami in držijo belo rjuho v očitnem poskusu predaje. Nekaj ​​trenutkov kasneje se zasliši streljanje in vojaki padejo ali skočijo na tla. Na videoposnetku ni jasno viden niti izvor streljanja niti njegova posledica. Slovenski uradniki vztrajajo, da so se vojaki JLA pomaknili v kritje in niso bili zadeti ter da je bila zadeva temeljito preiskana že pred leti. Vendar pa je incident sprožil ponovno javno razpravo, potem ko je bil posnetek leta 2006 predvajan na srbski televizijski postaji [[B92]], mnogi pa trdijo, da so vojake ustrelili in ubili pripadniki slovenskih enot TO in da Slovenija poskuša zadevo prikriti. Usoda vojakov JLA, identificiranih na posnetku, je sporna. Eno poročilo trdi, da so vojaki še vedno živi, ​​15 let po konfliktu. Druga poročila kot žrtve identificirajo tri mlade vojake (Zorana Ješića, Gorana Maletića in Antonia Šimunovića) in trdijo, da so bili ubiti v incidentu v Holmcu. == Strateški vidiki == Dejanja slovenskih sil so bila v veliki meri narekovana z vojaško strategijo, ki je bila zasnovana nekaj mesecev prej, in so bila tesno povezana z enako podrobnim načrtom upravljanja medijev. Pred izbruhom konflikta je bil ustanovljen mednarodni medijski center, [[Jelko Kacin]] pa je bil imenovan za ministra za informiranje in javno podobo Slovenije v svetu. Slovenska vlada in mediji so konflikt zahodnoevropskemu občinstvu uspešno predstavili kot primer boja "Davida proti Goljatu" med nastajajočo demokracijo in avtoritarno komunistično državo, kolone jugoslovanskih tankov pa so spomnile na dogodke [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989]] dve leti prej. To je pritegnilo precejšnje mednarodno sočutje in ugodno medijsko poročanje za neodvisno Slovenijo. Slovenci so imeli v primerjavi s svojimi nasprotniki v jugoslovanski vojski prednost višje morale. Mnogi jugoslovanski vojaki se niso zavedali, da sodelujejo v pravi vojaški operaciji in ne v vaji, dokler niso bili napadeni. Poslali so le 2000 nesojenih rekrutov, ki so se razdelili v manjše skupine. To je bila taktična napaka. V častniškem zboru so prevladovali [[Srbi]] in [[Črnogorci]], ki so bili v mnogih primerih ideološko zavezani jugoslovanski enotnosti. Navadni vojaki pa so bili rekruti, od katerih mnogi niso imeli močne motivacije za boj proti Slovencem. Med vojaki 5. vojaškega okrožja, ki je delovalo v Sloveniji, je bilo leta 1990 30 % [[Albanci|Albancev]], 20 % [[Hrvati|Hrvatov]], 15 do 20 % Srbov in Črnogorcev, 10 % [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in 8 % [[Slovenci|Slovencev]]. Slovenci so se tudi dobro zavedali, da srbska vlada Slobodana Miloševića ni bila posebej zaskrbljena zaradi neodvisnosti Slovenije, saj v državi ni bilo nobene pomembne srbske manjšine. 30. junija je obrambni minister general Kadijević jugoslovanskemu zveznemu predsedstvu predlagal obsežen napad na Slovenijo, da bi zlomil nepričakovano močan odpor. Toda srbski predstavnik Borisav Jović je šokiral vojaštvo z izjavo, da Srbija ne podpira nadaljnjih vojaških akcij proti Sloveniji. Srbijo je v tistem trenutku bolj skrbela situacija na Hrvaškem. Še preden se je vojna končala, so se vojaki JLA že prerazporedili za bližajočo se [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojno na Hrvaškem]]. Besede ​​novinarja Hermanna Tertscha, ki je o tej vojni poročal iz prve roke: <nowiki>''</nowiki>Šibka vojaška razporeditev zvezne vojske je imela le dva razloga, zunanji kozmetični, da je trdila, da Beograd brani svoje mednarodne meje. In zbiranje premoženja iz svojih oporišč v Sloveniji, zlasti z meja z Avstrijo in Italijo. 25. je bila razglašena neodvisnost te etnično homogene republike, brez verske manjšine ali kakršne koli srbske dediščine. 7. julija je jugoslovanska vojska, ki je bila v resnici že pan-srbska, po zbiranju premoženja in dokumentov iz vojašnic zapustila Slovenijo, za katero se Milošević in njegovi generali niso zmenili.<nowiki>''</nowiki> == V filmu == Vojna za slovenijo je prikazana v filmih: * Sivi kamion crvene boje (2004) - Celovečerni * '91 (2021) - Kratki igrani film<ref>{{Citat|title='91 (2021)|url=https://bsf.si/sl/film/91/|accessdate=2024-07-08|language=sl}}</ref> Dokumentarci: * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174343542 Slovenija na barikadah] (julij 1991), [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] * [https://www.youtube.com/watch?v=mn5fYxLeBAA Operacija 2-1-13-62] (maj 1992), RTV Slovenija * The Death of Yugoslavia: Wars of Independence (1995), [[BBC]] dokumentarec * TO-001 VELENJE (december 2006), igrano-dokumentarni film [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-izobrazevalni/75512269 Zamolčani dan - Slovenska osamosvojitvena vojna] (2006), RTV Slovenija * Sen 1991 (2021) - celovečerni dokumentarno-igrani film, Studio Siposh * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175150275 Vojna brez sovraštva] (2023)<ref>{{Navedi splet|title=Vojna brez sovraštva – dokumentarni film o vojni za Slovenijo|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/vojna-brez-sovrastva-dokumentarni-film-o-vojni-za-slovenijo|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2024-07-08|language=sl-SI}}</ref> igrano-dokumentarni film RTV Slovenija == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Kolšek|first=Konrad|title=Spomini na začetek oboroženega spopada v Jugoslaviji 1991|year=2001|publisher=Obzorja|location=Maribor|language=sl|cobiss=46048257}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{navedi knjigo|editor=Maher, Vladimir|title=Skupaj v vojni za Slovenijo: Šentilj '91|year=2024|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj; Policijsko veteransko društvo Sever|location=Pesnica pri Mariboru; Maribor|language=sl|cobiss=194460931}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo|last1=Prebilič|first1=Vladimir|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Boj na Holmcu, 27.–28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo neodvisnosti Republike Slovenije|year=2006|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve RS|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=227264000}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Padli v vojni za Slovenijo]] * [[Seznam ranjenih v vojni za Slovenijo]] * [[Veteran vojne za Slovenijo]] * [[Organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991]] * [[Jugoslovanska ljudska armada v Sloveniji 1991]] * [[kronologija osamosvojitve Slovenije]] == Zunanje povezave == * http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031128015353/http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/ |date=2003-11-28 }} * http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030924123422/http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm |date=2003-09-24 }} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dnevnik/all/ Arhiv televizijskih dnevnikov RTV Slovenija iz časa osamosvojitvene vojne] *[https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174343542 Slovenija na barikadah, dokumentarni film RTV Slovenija] *[https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/40501972 Operacija 2-1-13-62, dokumentarni film RTV Slovenija] *[https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175055439 Vojna brez sovraštva, igrano-dokumentarni film RTV Slovenija] {{Kategorija v Zbirki|War in Slovenia}} [[Kategorija:Vojne Slovenije|Osamosvojitvena]] [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije]] [[Kategorija:Osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Slovenska osamosvojitvena vojna|*]] [[Kategorija:1991 v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} p2hruw5sg4x1cqb65o6ua0g0dv3j1ib 6752580 6752456 2026-09-18T17:20:46Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50184-30|~2026-50184-30]] ([[User talk:~2026-50184-30|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6728518 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Slovenska osamosvojitvena vojna | partof = [[Jugoslovanske vojne|jugoslovanskih vojn]] | colour_scheme = background:#bbcccc | image = [[Slika:War of Independence of Slovenia.png|300px]] | caption = | date = [[27. junij]]–[[7. julij]] [[1991]] | place = [[Slovenija]] | result = Zmaga in osamosvojitev Slovenije | combatant1 = '''{{zastava|Slovenija}}''': * [[File:Patch of the Territorial Defense of Slovenia.svg|22px]] [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] * [[Slika:Logotip_Policije.png|22px]] [[Policija (Slovenija)|Ljudska milica]] | combatant2 = '''{{zastava|Jugoslavija}}''': * [[File:Logo_of_the_JNA.svg|22px]] [[Jugoslovanska ljudska armada]] | commander1 = [[Milan Kučan]]<br>[[Janez Slapar]], načelnik [[RŠTO]] | commander2 = [[Ante Marković]]<br>[[Veljko Kadijević]] | strength1 = Teritorialna obramba (16000), policija (4848)<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kokosar.com/ZZPI1945.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-09-05 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304200505/http://www.kokosar.com/ZZPI1945.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304200505/http://www.kokosar.com/ZZPI1945.html |date=2016-03-04 }}</ref> | strength2 = Jugoslovanska ljudska armada (35200) | casualties1 = 24 mrtvih,<br>182 ranjenih | casualties2 = 44 mrtvih,<br>146 ranjenih,<br>4.693 zajetih |}} {{Zgodovina Slovenije}} {{refimprove}}'''Slovenska osamosvojitvena vojna''' ali '''vojna za Slovenijo''', znana tudi kot '''desetdnevna vojna''' je potekala med [[27. junij]]em, ko [[Jugoslovanska ljudska armada]] napade neodvisno Slovenijo, in [[7. julij]]em [[1991]]. Uvod v vojno se je sicer zgodil vsaj že z majskimi dogodki v Pekrah pri Mariboru in s smrtjo civilista [[Josef Šimčik|Josefa Šimčika]], vojna pa se je formalno sklenila konec oktobra 1991, ko je moral zadnji jugoslovanski, in s tem zadnji tuji vojak zapustiti ozemlje slovenske države. Policijske sile in slovenska Teritorialna obramba so med vojno uspešno onemogočile večjo agresijo Jugoslovanske ljudske armade. Z [[Brionska deklaracija|Brionsko deklaracijo]] je bilo uveljavljeno premirje in Slovenija je za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese. Zvezno predsedstvo je 18. julija 1991 sprejelo sklep, da se enote JLA v treh mesecih umaknejo iz Slovenije. == Predhodni incidenti == [[Jugoslovanska ljudska armada]] je prvič oboroženo nastopila proti slovenski [[Teritorialna obramba|Teritorialni obrambi]] (TO) oktobra [[1990]], ko je zasedla [[Republiški štab Teritorialne obrambe]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju [[1991]] začela z usposabljanjem [[nabornik]]ov v dveh [[učni center|učnih centrih]]: na [[Ig]]u pri [[Ljubljana|Ljubljani]] in v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor]]u.<br /> [[23. maj]]a je JLA, na podlagi zaigranega incidenta v Pekrah, poskušala priti do [[vojaški obveznik|vojaških obveznikov]]. == Potek osamosvojitvene vojne == ''Opis poteka se naslanja na zapise [[brigadir (Slovenska vojska)|brigadir]]ja [[Janez J. Švajncer|Janeza J. Švajncerja]], dostopne na strežniku Urada vlade RS za informiranje ter Zveze veteranov vojne za Slovenijo.'' === Sreda, 26. junija === Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela [[25. junij]]a [[1991]], na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti [[Hrvaška|Hrvaški]]. Isti večer se je v [[Beograd]]u sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JLA in zvezna [[policija]] odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Brnik]]. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim. Proti mejnim prehodom z [[Italija|Italijo]] so 26. junija zjutraj krenile okrepljene enote iz karavel proti mejnim prehodom, o čemer je Radio Koper že dopoldne neposredno s Krvavega Potoka in z Debelega rtiča poročal za Val 202.<ref>{{Navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarne-perspektive/174701340|title=Dan prej|website=rtvslo.si|publisher=RTV SLO|last=Božič|first=Daniel}}</ref> Za tem so ob 11.30 krenile proti mejnim prehodom tudi oklepne enote reškega [[korpus (vojaštvo)|korpusa]] iz Pivke, ob 13.10 pa iz Ilirske Bistrice. Ob 13.00 je Radio Koper začel s posebnim "vojnim programom" neposredno z dogajanja na terenu obveščati poslušalce, ki so odšli na ceste.<ref>{{Navedi knjigo|title=Radio kot Radio Koper|last=Ivančič|first=Miloš|publisher=samozaložba|year=2012|isbn=978-961-276-570-5|page=38, 43, 60|cobiss=263934973}}</ref> Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolju]]. Neoboroženi prebivalci pohoda [[tank]]ov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v [[Divača|Divači]] ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na [[Kosovo|Kosovu]] in Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore [[pehota|pehote]]. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v [[Zagreb]]u. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska [[Teritorialna obramba]] 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo [[vojno letalstvo|vojnega letalstva]]. Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj [[protiletalski top|protiletalskih topov]] 20&nbsp;mm in [[minomet]]ov 82&nbsp;mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Boju z oklepniki so bili namenjeni ročni [[raketomet]]i Armbrust, obrambi pred nizko letečimi letali pa prenosne rakete [[Strela-2M]]. === Četrtek, 27. junija === [[Slika:Tank01vojna za slo barikade.jpg|thumb|left|Tank JLA med prebijanjem barikade v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri [[Metlika|Metliki]] prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz [[Vojašnica 26. oktober|vojašnice na Vrhniki]] proti [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališču Brnik]] krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi [[Bela krajina|Belo krajino]], je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v [[Spopad v Pogancih|Pogancih]]. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti [[Ljubljana|Ljubljani]], vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri [[Medvedjek]]u. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter skozi [[Trzin]] in [[Mengeš]], druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na [[Toško čelo|Toškem čelu]] in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na [[Bitka na Brniku|letališče Brnik]] okoli 7. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Teritorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo. Zaradi neizvedbe načrtovane blokade oklepnikov JLA iz vrhniške kasarne, ki so sredi noči neovirano krenili proti slovenski prestolnici in največjemu letališču v mladi slovenski državi, je bil tri dni pozneje odstavljen in zamenjan Miha Butara, poveljnik ljubljanske TO. V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem [[Bitka za Trzin|spopadu]] s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe [[Edvard Peperko]]. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti [[Depala vas|Depali vasi]] in bili naslednji dan ujeti. Deset tankov je iz [[Maribor]]a približno ob 9. uri odpeljalo proti [[Šentilj]]u, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti [[Dravograd]]u. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v [[Pesnica pri Mariboru|Pesnici]]. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez [[Drava|Dravo]] je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri [[Razkrižje|Razkrižju]]. V Dravogradu popoldan je 115. PDIV zajela zvezne policiste, ki so pristali s helikopterjem na stadionu. Zvečer je bil pri vasi [[Rigonce]] ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na [[Spopad na letališču Cerklje|letališče Cerklje ob Krki]], nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v [[Bitka za Koseze|Kosezah]] pred [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]], padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil po ukazu [[Republiška koordinacija|Republiške koordinacije]] z Janezom Janšo na čelu, z namenom "psihološkomotivacijskega obrata", na [[Ig]]u sestreljen vodilni od treh neoboroženih helikopterjev [[Mil Mi-8]] z lažno oznako Rdečega križa, ki je poskušal raketirati in desantirati na [[510. učni center TO]] na Igu. Sestrelil ga je Zoran Dernovšek. [[Slika:Memorial to Toni Mrlak - Ljubljana Slovenia.JPG|thumb|Spomenik pilotu Toniju Mrlaku v Rožni Dolini.]] Specialna enota pod poveljstvom Toneta Krkoviča je v [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožni dolini]] v Ljubljani sestrelila še en neoboroženi helikopter JLA, gazelo št. 664, s pilotom kapetanom [[Toni Mrlak|Antonom Mrlakom]] in kopilotom tehnikom letalcem [[Seznam žrtev slovenske osamosvojitvene vojne|Bojančetom Sibinovskim]], in sicer z obrazložitvijo, da naj bi krožil v ožji branjeni zoni teritorialne obrambe [[Ljubljana|Ljubljane]] in preletaval nad samim sedežem poveljstva, čeprav je v resnici Mrlak proti Vrhniki kot ponavadi letel nad železnico ob [[Park Tivoli, Ljubljana|Tivoliju]] (gl. [[c:File:Pot_helikopterja_Tonija_Mrlaka_27._06._1991_(Skrito_povelje).jpg|prikaz poti helikopterja]] iz knjige ''Skrito povelje'').<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|page=117–164|cobiss=268822528}}</ref> Po nekajkratnih poveljih in preklicih sestrelitve sta bili proti helikopterju izstreljeni dve raketi Strela. Prva je zgrešila in padla nekje v parku Tivoli. Druga izstreljena s strehe nekdanje poslovne stavbe Iskre pa je začela nizko spremljati cilj in ga zadela v Rožni dolini. Pozneje se je izkazalo, da je bil pilot slovenskega rodu namestnik poveljnika enote na Brniku kapetana [[Jože Jerić|Jožeta Jerića]] (Jerić je bil leta 1990 neposredno odgovoren komandi v JRV in PVO Beogradu za odvzem 12 letal Kragulj, ki so bila v lasti TO Slovenije). Mrlak se je na nalogo prevoza kruha v vrhniško kasarno javil sam. Pred tem naj bi se z [[Jelko Kacin|Jelkom Kacinom]], osebnim prijateljem, ki je bil njegova zveza s slovenskimi obrambnimi silami, dogovarjal in pripravljal prelet 2–3 helikopterjev iz JLA v slovensko TO. Temeljno javno tožilstvo v Ljubljani, ki je primer obravnavalo, ni ugotavljalo, ne kdo je streljal, ne kdo je izdal povelje, ne kdaj se je to zgodilo, niti od kod so streljali na helikopter, čeprav so ljubljanski kriminalisti sam dogodek raziskali in, kot je običajno, izsledke poslali tožilstvu. Vodja tožilstva [[Tomaž Miklavčič]] je sestrelitev kvalificiral kot "padec helikopterja" in jo že februarja 1992 dal v arhiv.<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|cobiss=268822528|page=17–18}}</ref> Kljub temu, da je bil Mrlak morda sestreljen zaradi napake, so ga omenjali zgolj kot pripadnika JLA. Mrlakova družina si je za njegovo rehabilitacijo prizadevala več let. Status padlega za Slovenijo mu je bil priznan leta 2000.<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|cobiss=268822528}}</ref> === Petek, 28. junija === Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: »Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva.« Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada na Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Kolona JLA iz Maribora v sestavi kamionov, oklepnih vozil in protiletalskih oklepnikov 20/3mm je ves čas svoje poti bila ovirana z barikadami na svoji poti do Koroške. Ob 2:30 je napadla 28. samostojna četa iz Mislinje in jo 400 m pred barikado v [[Spopadi za Dravograd|Dravogradu]] ustavila. S prihodom EPN jurišnega odreda na to območje se je vnel nov spopad v katerem je žal padel Vincenc Repnik okrog pol osmih istočasno pa tudi dva miličnika v bitki za Holmec, ki se je začela ob 5:30. Nosilka napada na Holmec je bila 115 PDIV četa, ki je v sodelovanju z ostalimi enotami TO in policije prisilila JLA v stražnici po peturnih bojih k predaji. Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na [[Bitka za Medvedjek|Medvedjeku]]. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. Na [[Spopad v Gibini|Gibini]] je bil ustavljen prodor oklepne kolone iz Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle [[Spopad v Bukovjih|vojašnico Bukovje]] pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum, Boč in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. V Dravogradu sta ob 15:35 uri dva aviona MIG-21 raketirala okolico mostu. Na letališču Turiška vas -Slovenj Gradec je na isti letali streljala novoustanovljena enota LPA 20/1mm in eno letalo lažje zadela. OB 17:30 sta dva lovca MIG 21 visoko preletela Dravograd zgrešila cilj in nadaljevala brez napada ter prišla v avstrijski zračni prostor. Avstrijska vojska na to ni bila pripravljena in je alarmirala svoje letalske sile ko sta Mig-a že odšla. Popoldne je enota pripadnikov vojaške varnostno-obveščevalne službe in vojaške policije zasedla Radijsko-prisluškovalni center JLA na [[Rožnik|Rožniku]] v Ljubljani.<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine 1. del: Pripoved o teritorialcih v letu 1991|last=Praznik|first=Brane|publisher=Slovenska panorama|year=2000|isbn=961-6360-00-0|location=Ljubljana|page=40–61|cobiss=106040576}}</ref> Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci Marjan Gavez, Matjaž Perša, Ivan Berlak so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev Teritorialni obrambi bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu. Neuspešen pa je bil napad [[1. specialna brigada MORiS|30. razvojne skupine]] (30. RSK, kasneje MORiS) na vojašnico v Ribnici brez sodelovanja in usklajevanja s TO Ribnica, ki se je predtem z vodstvom vojašnice dogovorila o nenapadanju.<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=260|cobiss=235829248}}</ref> V [[Spopad v Črničah|Črničah]] v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Enota Teritorialne obrambe je napadla vojake [[Spopad za mejni prehod Rožna Dolina|na mejnem prehodu Rožna Dolina]], dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik Teritorialne obrambe [[Peter Petrič]], streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju. JLA izgubi sistem poveljevanja enotam zaradi prekinitve dobave električnega toka in vode v blokiranih kasarnah. JNA se zaveda možnosti izbruha epidemije med svojimi vojaki. Morala vojakom zelo pade in želijo si domov. === Sobota, 29. junija === V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom [[Zvezni izvršni svet SFRJ|ZIS]]. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Popoldne so se po pogajanjih predali vojaki JLA stražnice Vrtojba, ki so bili okrepljeni z vojaki iz Vipave. Proti večeru pa so se po uspešni akciji miličnikov predali vojaki JLA in zvezni miličniki [[Zavzetje mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba|na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba]], skupaj se je vdalo 140 vojakov in 8 zveznih miličnikov, zaseženih je bilo tudi 7 tankov. 30. RSK (MORiS) je odvzela prostost častniku JLA Šefketu Suljeviću, potem ko je zaradi dogodkov v Gornji Radgoni na ribniški policijski postaji že podpisal izjavo o prestopu v slovensko TO. Namesto v zbirni center za vojake JLA so ga morisovci odpeljali na svoj sedež v Kočevski Rog, kjer so ga več dni mučili. Zdravnici, ki ga je nato pregledala, so zagrozili, naj bo o pregledu in izvidih popolnoma tiho.<ref>{{Navedi knjigo|title=Branilci domovine II: Trgovci s smrtjo|last=Praznik|first=Brane|publisher=samozaložba|year=2007|isbn=978-961-245-382-4|location=Ljubljana|page=251–262|cobiss=235829248}}</ref> (Suljevića so morisovci drugič prijeli 17. oktobra 1991 in ga zadrževali dober teden, ves čas zavezanih oči in golega, nato pa ga izgnali iz Slovenije. Njegovi ženi, Slovenki, je šele po desetletju uspelo izboriti njegovo vrnitev k družini, ki si jo je z njo ustvaril v Ribnici.)<ref>{{Navedi knjigo|title=Skrito povelje|last=Potočnjak|first=Draga|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-198-3|location=Ljubljana|page=336–338|cobiss=268822528}}</ref> Od Predsedstva RS in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. junija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena. === Nedelja, 30. junija === Zaradi neučinkovitosti in neodločenosti v prvih dneh vojne, ki sta Jugoslovanski ljudski armadi že takoj na začetku omogočili premik oklepnikov z Vrhnike v bližino Ljubljane in na letališče Brnik, je bil ta dan odstavljen in zamenjan poveljnik ljubljanske TO Miha Butara.<ref>{{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}}</ref> Ob 9. uri je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo. Celotna eskadrilja bombnikov je namenjena v Novo Gorico, kjer naj bi zravnali z zemljo policijsko postajo in dvorišče, na katerem so bili vsi zajeti tanki . Milan Kučan je interveniral po telefonu pri Ante Markoviću, ki je kot vrhovni poveljnik JLA zahteval preklic akcije,ter tako rešil pred uničenjem velik del Nove Gorice in s tem verjetno več tisoč življenj, saj je bila trasa letalskega napada začrtana po izvidniškem ogledu dveh migov v soboto opoldan in je potekala vzdolž Kidričeve ulice od občine do policijske postaje, s čimer bi zajela tudi stavbo sodišča hotela Perla in precej hiš na griču nad policijsko postajo ter Ščedne. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred [[Spopad pri Karavanškem predoru|Karavanškim predorom]], ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa Teritorialne obrambe z devetimi tanki. === Ponedeljek, 1. julija === [[Slika:Vojna-08 tanki jla v krakovskem gozdu med vojno za slovenijo.jpg|thumb|Oklepniki JLA v Krakovskem gozdu med napadom na Slovenijo]] Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske Teritorialne obrambe. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepna kolona na Medvedjeku se je ponoči izvlekla iz blokade, saj so enote TO po napadu letalstva JLA zapustile položaje brez zavarovanja. Vojaki JLA so odstranili zaščitno ograjo na avtocesti in se z oklepniki po vzporedni cesti napotili v smeri Brežic. Kolona je v Krakovskem gozdu ponovno naletela na blokado TO. Po neuspelih pregovorih o predaji je bil ob 05.15 uri neuspešno izveden napad na kolono. Po klicu na pomoč je JLA napadla z letali Jastreb. Uničeno je bilo eno BOV vozilo in nekaj poškodovanih. Ubitih je bilo nekaj vojakov JLA in ranjen en teritorialec. TO so zapustile svoje položaje že pred letalskim napadom saj je bilo izdano obvestilo o prihodu letal JLA. Kolona je ostala razbita in nezavarovana, zato se je major Prodanovič, poveljujoči kolone JLA, odločil, da peš z vojaki zapusti kolono. Odpravili so se preko Gorjancev v matično enoto v Jastrebarskem. V bližini vasi Planina jih je dohitela in obkolila številčno slabša posebna enota policije pod poveljstvom Andreja Bobeka. Z zvijačo so napravili vtis, da gre za veliko večjo enoto in po kratkih pregovorih se je major Prodanovič z enoto, brez borbe, predal. Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji. Zavzeto je bilo skladišče MES Zaloška Gorica. === Torek, 2. julija === Drugi julij je pomenil prelomnico v vojni za Slovenijo. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v [[Bitka za Krakovski Gozd|Krakovskem gozdu]], vendar je bil zaradi dobre taktike TO preusmerjen na staro cesto kjer je bil ustavljen in zavrnjen v zasedi pri Prilipah. TO z ostrostrelskim strelom zadene poveljujočega oficirja na tanku ostalo opravijo z RB-ci. Uničen en tank T-84. Kupola tega tanka je sedaj umeščena v zbirko Vojaškega muzeja Slovenske vojske in razstavljena v muzeju Park vojaške zgodovine Pivka. V napadu JLA izgubi poveljnika enote ostanek se v paniki obrne nazaj proti Hrvaški saj nihče od preostalih oficirev ni hotel prevzeti poveljstva nad kolono. Ob 13:30 se je z ognjem iz tankovskih topov Teritorialne obrambe začel napad na stražnico JLA v [[Šentilj]]u. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili. OB 15:22 je enota LPA 20/1 mm streljala na 4 avione na Dobrovi pri Dravogradu, ki so takoj odleteli. V bližini blokirane kolone JLA v Dravogradu so ta letala odmetavala svetleče vabe, ker je imela enota LPA 20/1mm tudi dve raketi STRELA -2M. ob 16:00 se je vnel več urni boj v Dravogradu med kolono JLA, kasarno Bukovje in enotami TO obrambe. Ob 16:15 so na mejnem prehodu [[Bitka za Gornjo Radgono|Gornja Radgona]] enote Teritorialne obrambe napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali. Zavzeto je bilo skladišče JLA v [[Napad na Ložnico|Ložnici]], [[ekonomija]] Rajhenav in nekdanja skladišča Teritorialne obrambe na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na [[Nanos]]u, [[Kum]]u in v [[Domžale|Domžalah]], barikadi pri [[Čatež ob Savi|Čatežu]] in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala [[Spopad pri Kuzmi|stražnica Kuzma]]. V [[Maribor]]u so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti [[Pohorje|Pohorju]]. Pripadniki oboroženih sil TO pred Dravogradom so, po napadu letal JLA, od 15:30 do 21:30, doživeli nov spopad z oklepno kolono. Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na [[Spopad na Cesarskem Vrhu|Cesarskem vrhu]] in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda [[Spopad za mejni prehod Fernetiče|Fernetiči]] in [[Gorjansko]]. Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adžić z grožnjo: »Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!« === Sreda, 3. julija === Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji krenila gardna oklepnomehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel. Kasneje je ta enota razformirana. Potrebno je povedati, da je bila enota sestavljena iz samih oficirjev in podoficirjev, česar pa si JLA seveda ni mogla privoščiti. Zjutraj so pripadniki Teritorialne obrambe in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala. === Četrtek, 4. julija === TO je zasedla vse mejne prehode. Enote JLA se vračajo v vojašnice in na Hrvaško. TO je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred [[Dravograd]]om. V [[Maribor]]u je ob napadu JLA na policijsko vozilo ubit policist [[Robert Hvalc]]. Oklepni koloni JLA je dovoljen umik iz [[Gornja Radgona|Gornje Radgone]]. === Nedelja, 7. julija === Na [[Brioni]]h se je delegacija [[Evropska unija|Evropske unije]] sestala s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli [[Brionska deklaracija|Brionsko deklaracijo]], s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju. == Povzetek == [[Predsedstvo SFRJ]] je [[18. julij]]a sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovanske vojske]], in s tem zadnji tuji vojaki na slovenskih tleh, so Slovenijo zapustili iz [[Luka Koper|koprskega pristanišča]] v noči s [[25. oktober|25.]] na 26. oktober 1991. [[Slika:Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra.jpg|thumb|Odhod zadnjih vojakov JLA iz Kopra oktobra 1991]] Spopadi so, po do sedaj znanih podatkih, zahtevali skupno 76 žrtev: [[padli v vojni za Slovenijo|19 na slovenski strani]], 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela [[ranjeni v vojni za Slovenijo|182 ranjenih]], JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 [[tank]]ov, 22 [[oklepni transporter|oklepnih transporterjev]], 172 transportnih vozil in 6 [[helikopter]]jev. == Incident v Holmcu == Mejna postaja Holmec je bila lokacija domnevnega [[Vojni zločin|vojnega zločina]], ki naj bi ga 28. junija zagrešile slovenske enote TO, posnetek pa je posnela avstrijska javna radiotelevizija [[ORF]]. Videoposnetek prikazuje majhno skupino vojakov JLA, ki stojijo ali počasi hodijo z dvignjenimi rokami in držijo belo rjuho v očitnem poskusu predaje. Nekaj ​​trenutkov kasneje se zasliši streljanje in vojaki padejo ali skočijo na tla. Na videoposnetku ni jasno viden niti izvor streljanja niti njegova posledica. Slovenski uradniki vztrajajo, da so se vojaki JLA pomaknili v kritje in niso bili zadeti ter da je bila zadeva temeljito preiskana že pred leti. Vendar pa je incident sprožil ponovno javno razpravo, potem ko je bil posnetek leta 2006 predvajan na srbski televizijski postaji [[B92]], mnogi pa trdijo, da so vojake ustrelili in ubili pripadniki slovenskih enot TO in da Slovenija poskuša zadevo prikriti. Usoda vojakov JLA, identificiranih na posnetku, je sporna. Eno poročilo trdi, da so vojaki še vedno živi, ​​15 let po konfliktu. Druga poročila kot žrtve identificirajo tri mlade vojake (Zorana Ješića, Gorana Maletića in Antonia Šimunovića) in trdijo, da so bili ubiti v incidentu v Holmcu. == Strateški vidiki == Dejanja slovenskih sil so bila v veliki meri narekovana z vojaško strategijo, ki je bila zasnovana nekaj mesecev prej, in so bila tesno povezana z enako podrobnim načrtom upravljanja medijev. Pred izbruhom konflikta je bil ustanovljen mednarodni medijski center, [[Jelko Kacin]] pa je bil imenovan za ministra za informiranje in javno podobo Slovenije v svetu. Slovenska vlada in mediji so konflikt zahodnoevropskemu občinstvu uspešno predstavili kot primer boja "Davida proti Goljatu" med nastajajočo demokracijo in avtoritarno komunistično državo, kolone jugoslovanskih tankov pa so spomnile na dogodke [[Demonstracije na Trgu nebeškega miru 1989|protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989]] dve leti prej. To je pritegnilo precejšnje mednarodno sočutje in ugodno medijsko poročanje za neodvisno Slovenijo. Slovenci so imeli v primerjavi s svojimi nasprotniki v jugoslovanski vojski prednost višje morale. Mnogi jugoslovanski vojaki se niso zavedali, da sodelujejo v pravi vojaški operaciji in ne v vaji, dokler niso bili napadeni. Poslali so le 2000 nesojenih rekrutov, ki so se razdelili v manjše skupine. To je bila taktična napaka. V častniškem zboru so prevladovali [[Srbi]] in [[Črnogorci]], ki so bili v mnogih primerih ideološko zavezani jugoslovanski enotnosti. Navadni vojaki pa so bili rekruti, od katerih mnogi niso imeli močne motivacije za boj proti Slovencem. Med vojaki 5. vojaškega okrožja, ki je delovalo v Sloveniji, je bilo leta 1990 30 % [[Albanci|Albancev]], 20 % [[Hrvati|Hrvatov]], 15 do 20 % Srbov in Črnogorcev, 10 % [[Bošnjaki|Bošnjakov]] in 8 % [[Slovenci|Slovencev]]. Slovenci so se tudi dobro zavedali, da srbska vlada Slobodana Miloševića ni bila posebej zaskrbljena zaradi neodvisnosti Slovenije, saj v državi ni bilo nobene pomembne srbske manjšine. 30. junija je obrambni minister general Kadijević jugoslovanskemu zveznemu predsedstvu predlagal obsežen napad na Slovenijo, da bi zlomil nepričakovano močan odpor. Toda srbski predstavnik Borisav Jović je šokiral vojaštvo z izjavo, da Srbija ne podpira nadaljnjih vojaških akcij proti Sloveniji. Srbijo je v tistem trenutku bolj skrbela situacija na Hrvaškem. Še preden se je vojna končala, so se vojaki JLA že prerazporedili za bližajočo se [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|vojno na Hrvaškem]]. Besede ​​novinarja Hermanna Tertscha, ki je o tej vojni poročal iz prve roke: <nowiki>''</nowiki>Šibka vojaška razporeditev zvezne vojske je imela le dva razloga, zunanji kozmetični, da je trdila, da Beograd brani svoje mednarodne meje. In zbiranje premoženja iz svojih oporišč v Sloveniji, zlasti z meja z Avstrijo in Italijo. 25. je bila razglašena neodvisnost te etnično homogene republike, brez verske manjšine ali kakršne koli srbske dediščine. 7. julija je jugoslovanska vojska, ki je bila v resnici že pan-srbska, po zbiranju premoženja in dokumentov iz vojašnic zapustila Slovenijo, za katero se Milošević in njegovi generali niso zmenili.<nowiki>''</nowiki> == V filmu == Vojna za slovenijo je prikazana v filmih: * Sivi kamion crvene boje (2004) - Celovečerni * '91 (2021) - Kratki igrani film<ref>{{Citat|title='91 (2021)|url=https://bsf.si/sl/film/91/|accessdate=2024-07-08|language=sl}}</ref> Dokumentarci: * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174343542 Slovenija na barikadah] (julij 1991), [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] * [https://www.youtube.com/watch?v=mn5fYxLeBAA Operacija 2-1-13-62] (maj 1992), RTV Slovenija * The Death of Yugoslavia: Wars of Independence (1995), [[BBC]] dokumentarec * TO-001 VELENJE (december 2006), igrano-dokumentarni film [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-izobrazevalni/75512269 Zamolčani dan - Slovenska osamosvojitvena vojna] (2006), RTV Slovenija * Sen 1991 (2021) - celovečerni dokumentarno-igrani film, Studio Siposh * [https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175150275 Vojna brez sovraštva] (2023)<ref>{{Navedi splet|title=Vojna brez sovraštva – dokumentarni film o vojni za Slovenijo|url=https://www.predsednica-slo.si/sl/objave/vojna-brez-sovrastva-dokumentarni-film-o-vojni-za-slovenijo|website=Predsednica Republike Slovenije|accessdate=2024-07-08|language=sl-SI}}</ref> igrano-dokumentarni film RTV Slovenija == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{navedi knjigo|last=Kolšek|first=Konrad|title=Spomini na začetek oboroženega spopada v Jugoslaviji 1991|year=2001|publisher=Obzorja|location=Maribor|language=sl|cobiss=46048257}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{navedi knjigo|editor=Maher, Vladimir|title=Skupaj v vojni za Slovenijo: Šentilj '91|year=2024|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj; Policijsko veteransko društvo Sever|location=Pesnica pri Mariboru; Maribor|language=sl|cobiss=194460931}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo|last1=Prebilič|first1=Vladimir|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Boj na Holmcu, 27.–28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo neodvisnosti Republike Slovenije|year=2006|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve RS|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=227264000}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Padli v vojni za Slovenijo]] * [[Seznam ranjenih v vojni za Slovenijo]] * [[Veteran vojne za Slovenijo]] * [[Organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991]] * [[Jugoslovanska ljudska armada v Sloveniji 1991]] * [[kronologija osamosvojitve Slovenije]] == Zunanje povezave == * http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20031128015353/http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/ |date=2003-11-28 }} * http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20030924123422/http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm |date=2003-09-24 }} * [http://www.rtvslo.si/odprtikop/dnevnik/all/ Arhiv televizijskih dnevnikov RTV Slovenija iz časa osamosvojitvene vojne] *[https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174343542 Slovenija na barikadah, dokumentarni film RTV Slovenija] *[https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/40501972 Operacija 2-1-13-62, dokumentarni film RTV Slovenija] *[https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175055439 Vojna brez sovraštva, igrano-dokumentarni film RTV Slovenija] {{Kategorija v Zbirki|War in Slovenia}} [[Kategorija:Vojne Slovenije|Osamosvojitvena]] [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije]] [[Kategorija:Osamosvojitvene vojne]] [[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji]] [[Kategorija:Slovenska osamosvojitvena vojna|*]] [[Kategorija:1991 v Sloveniji]] {{normativna kontrola}} 5vxhyo1xjv0igrf4517tuq7le6wgki6 0 1974 6752645 6311563 2026-09-18T19:51:55Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6752645 wikitext text/x-wiki {{leto}} Leto '''1010''' ('''[[rimske številke|MX]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo v [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == [[Slika:Brooklyn Museum - Single Page with an Illustration from a Shahnamah.jpg|thumb|right|220px|Detajl iz Knjige kraljev (per. Šahname)]] * [[Nemško-poljska vojna (1002-18)]]: Po treh letih zastoja in uspehov poljskih sil je nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] končno začel ofenzivo proti Poljakom, ki jih je vodil poljski vojvoda [[Boleslav I. Hrabri|Boleslav Hrabri]]. Razen manjših spopadov ni dosegel napredka in druga faza vojne se je znova zaključila z začasnim mirom leta 1012. * [[Hišam II al-Hakam|Hišam II.]] s pomočjo najemnikov je znova prevzel oblast v Kordobskem kalifatu. * Skupaj z muslimanskimi uporniki je barcelonski grof [[Ramon Borrell]] oplenil prestolnico kalifata Kordobo. * Umrlega grofa Urgella [[Ermengol I.|Ermengola I.]] je nasledil sin [[Ermengol II.]] * Benediktanskemu redovniku [[Eilmer iz Malmesburyja]] je uspelo z jadralnimi krili v vetrovnih razmerah za petnajst sekund ostati v zraku, preden se je zrušil na tla. Ob pristanku si je polomil obe nogi in je šepal do konca življenja. * Perzijski pesnik [[Firdusi]] je končal ep [[Šahname]] (''Knjiga kraljev''). * [[Druga korejsko-kitanska vojna]]: Kitansko cesarstvo [[dinastija Liao|dinastije Liao]] je začelo pod neposrednim vodstvom cesarja [[Shengzong (Liao)|Shengzonga]] z obsežno invazijo na korejsko kraljestvo [[Goryeo]]. Korejci so Kitane dvakrat odbili, tretjič je Kitanom uspe prodor globoko na jug polotoka, a ga zaradi izčrpanosti niso bili zmožni okupirati. * Japonska plemkinja [[Murasaki Šikibu]] je napisala roman [[Princ in dvorne gospe]] (Povest o Gendžiju). * Severna Amerika: Manjša flota pod vodstvom vikinga [[Thorfinn Karlsefni|Thorfinna Karlsefnija]] je priplula do obale Severne Amerike, kjer je ustanovila kolonijo, verjetno v [[Zaliv Svetega Lovrenca|Zalivu Svetega Lovrenca]]. == Rojstva == * [[30. maj]] - cesar [[Renzong (Song)|Renzong]], dinastija Song († [[1063]]) ; Neznan datum * [[Adalbero iz Würzburga]], avstrijski nadškof in svetnik († [[1090]]) * [[Anno II. Kölnski|Anno II.]], kölnski nadškof († [[1075]]) * [[Drogo Hautevillski]], normanski grof Apulije in Kalabrije († [[1051]]) * [[Gebhard von Helfenstein]], nadškof Salzburga († [[1088]]) * [[Mihael IV. Paflagonec]], bizantinski cesar († [[1041]]) * [[Oton I. Savojski|Oton I.]], savojski grof († [[1060]]) * [[Tunka Manin]], vladar [[Gansko cesarstvo|Ganskega cesarstva]], († [[1078]]) * [[Umfredo Hautevillski]], normanski grof Apulije in Kalabrije († [[1057]]) * [[Viljem Železna roka]], normanski grof Apulije in Kalabrije († [[1046]]) == Smrti == * [[Aimoin]], francoski kronik (* [[960]]) * [[Arzenij iz Aleksandrije]], grški patriarh Aleksandrije * [[Edith iz Wessexa]], angleška kraljica, soproga [[Edvard Spoznavalec|Edvarda Spoznavalca]] (* [[1025]]) * [[Elfrik Slovničar]] (Alfricus Grammaticus), angleški opat in teolog (* [[955]]) * [[Ermengol I.]], grof Urgella * [[Muhammad II. al-Mahdi]], kalif Kordobe == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1010|*]] 36a5gtoamn3oirmixxfsf26e04k6min 6752647 6752645 2026-09-18T19:52:52Z TadejM 738 je navadno leto > je bilo navadno leto 6752647 wikitext text/x-wiki {{leto}} Leto '''1010''' ('''[[rimske številke|MX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo v [[nedelja|nedeljo]]. == Dogodki == [[Slika:Brooklyn Museum - Single Page with an Illustration from a Shahnamah.jpg|thumb|right|220px|Detajl iz Knjige kraljev (per. Šahname)]] * [[Nemško-poljska vojna (1002-18)]]: Po treh letih zastoja in uspehov poljskih sil je nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] končno začel ofenzivo proti Poljakom, ki jih je vodil poljski vojvoda [[Boleslav I. Hrabri|Boleslav Hrabri]]. Razen manjših spopadov ni dosegel napredka in druga faza vojne se je znova zaključila z začasnim mirom leta 1012. * [[Hišam II al-Hakam|Hišam II.]] s pomočjo najemnikov je znova prevzel oblast v Kordobskem kalifatu. * Skupaj z muslimanskimi uporniki je barcelonski grof [[Ramon Borrell]] oplenil prestolnico kalifata Kordobo. * Umrlega grofa Urgella [[Ermengol I.|Ermengola I.]] je nasledil sin [[Ermengol II.]] * Benediktanskemu redovniku [[Eilmer iz Malmesburyja]] je uspelo z jadralnimi krili v vetrovnih razmerah za petnajst sekund ostati v zraku, preden se je zrušil na tla. Ob pristanku si je polomil obe nogi in je šepal do konca življenja. * Perzijski pesnik [[Firdusi]] je končal ep [[Šahname]] (''Knjiga kraljev''). * [[Druga korejsko-kitanska vojna]]: Kitansko cesarstvo [[dinastija Liao|dinastije Liao]] je začelo pod neposrednim vodstvom cesarja [[Shengzong (Liao)|Shengzonga]] z obsežno invazijo na korejsko kraljestvo [[Goryeo]]. Korejci so Kitane dvakrat odbili, tretjič je Kitanom uspe prodor globoko na jug polotoka, a ga zaradi izčrpanosti niso bili zmožni okupirati. * Japonska plemkinja [[Murasaki Šikibu]] je napisala roman [[Princ in dvorne gospe]] (Povest o Gendžiju). * Severna Amerika: Manjša flota pod vodstvom vikinga [[Thorfinn Karlsefni|Thorfinna Karlsefnija]] je priplula do obale Severne Amerike, kjer je ustanovila kolonijo, verjetno v [[Zaliv Svetega Lovrenca|Zalivu Svetega Lovrenca]]. == Rojstva == * [[30. maj]] - cesar [[Renzong (Song)|Renzong]], dinastija Song († [[1063]]) ; Neznan datum * [[Adalbero iz Würzburga]], avstrijski nadškof in svetnik († [[1090]]) * [[Anno II. Kölnski|Anno II.]], kölnski nadškof († [[1075]]) * [[Drogo Hautevillski]], normanski grof Apulije in Kalabrije († [[1051]]) * [[Gebhard von Helfenstein]], nadškof Salzburga († [[1088]]) * [[Mihael IV. Paflagonec]], bizantinski cesar († [[1041]]) * [[Oton I. Savojski|Oton I.]], savojski grof († [[1060]]) * [[Tunka Manin]], vladar [[Gansko cesarstvo|Ganskega cesarstva]], († [[1078]]) * [[Umfredo Hautevillski]], normanski grof Apulije in Kalabrije († [[1057]]) * [[Viljem Železna roka]], normanski grof Apulije in Kalabrije († [[1046]]) == Smrti == * [[Aimoin]], francoski kronik (* [[960]]) * [[Arzenij iz Aleksandrije]], grški patriarh Aleksandrije * [[Edith iz Wessexa]], angleška kraljica, soproga [[Edvard Spoznavalec|Edvarda Spoznavalca]] (* [[1025]]) * [[Elfrik Slovničar]] (Alfricus Grammaticus), angleški opat in teolog (* [[955]]) * [[Ermengol I.]], grof Urgella * [[Muhammad II. al-Mahdi]], kalif Kordobe == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1010|*]] n0gu3s4i5m1qkhccqgkbt7m9vcms97j 0 2575 6752611 6609168 2026-09-18T18:11:40Z Erardo Galbi 166658 6752611 wikitext text/x-wiki '''7. januar''' je 7. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 358 dni (359 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[1780]] – Odprto je bilo [[gledališče]] v [[Weimar]]ju. * [[1785]] – [[Jean-Pierre Blanchard]] in [[John Jeffries]] sta z [[balon]]om preletela [[Rokavski preliv]]. * [[1789]] – [[George Washington]] je zmagal na prvih predsedniških [[volitve|volitvah]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. * [[1918]] – [[Nemčija]] je premaknila 75.000 [[vojak]]ov iz [[vzhodna fronta 1. svetovne vojne|vzhodne]] na [[zahodna fronta 1. svetovne vojne|zahodno fronto]]. * [[1942]] – Ustanovljen je bil [[bataljon Ljuba Šercerja]]. * [[1972]] – Začela se je splošna [[stavka]] [[rudar]]jev v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]. * [[1979]] – V [[Kambodža|Kambodži]] je padel [[režim]] [[Rdeči Kmeri|Rdečih Kmerov]]. * [[2015]] – V terorističnem strelskem napadu na uredništvo francoskega satiričnega tednika ''[[Charlie Hebdo]]'' je umrlo 12 ljudi. * [[2020]] – Na [[Dunaj]]u je prisegla druga vlada pod vodstvom [[Sebastian Kurz|Sebastiana Kurza]]. == Rojstva == [[Slika:Lewis Hamilton.jpg|thumb|200px|[[Lewis Hamilton]]]] * [[1355]] – [[Thomas Woodstock, 1. vojvoda Gloucester|Thomas Woodstock]], angleški plemič, 1. vojvoda Gloucester († [[1397]]) * [[1624]] – [[Guarino Guarini]], italijanski arhitekt, matematik, teolog († [[1683]]) * [[1652]] – [[Pavao Ritter Vitezović]], hrvaški pisatelj, zgodovinar, leksikograf († [[1713]]) * [[1751]] – [[François Dumont]], francoski slikar († [[1831]]) * [[1800]] – [[Millard Fillmore]] († [[1874]]) * [[1834]] – ** [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev]], ruski kemik († [[1907]]) ** [[Johann Philipp Reis]], nemški fizik, izumitelj († [[1874]]) * [[1837]] – [[Thomas Henry Ismay]], britanski poslovnež († [[1899]]) * [[1844]] – [[Stanislav Škrabec]], slovenski jezikoslovec in duhovnik († [[1918]]) * [[1845]] – [[Paul Deussen]], nemški orientalist († [[1919]]) * [[1868]] – [[Anton Schwab (1868-1938)|Anton Schwab]], slovenski zdravnik, skladatelj († [[1938]]) * [[1873]] – [[Adolph Zukor]], ameriški podjetnik madžarskega rodu († [[1976]]) * [[1899]] – [[Francis Jean Marcel Poulenc]], francoski skladatelj († [[1963]]) * [[1900]] – [[Karl Kovač]], evangeličanski duhovnik, senior († [[1983]]) * [[1916]] – [[Paul Keres]], estonski šahist († [[1975]]) * [[1929]] – ** [[Vid Pečjak]], slovenski psiholog, pisatelj († [[2016]]) ** [[Mik Soss]], slovenski glasbenik, Avsenikov baritonist († [[2004]]) * [[1956]] – [[David Caruso]], ameriški filmski igralec * [[1964]] – [[Nicholas Kim Coppola]] - [[Nicolas Cage]], ameriški filmski igralec * [[1971]] – [[DJ Ötzi]], avstrijski pevec * [[1985]] – [[Lewis Hamilton]], britanski dirkač * [[1990]] – [[Gregor Schlierenzauer]], avstrijski smučarski skakalec * [[1993]] – [[Jan Oblak]], slovenski nogometni vratar == Smrti == * [[1131]] – [[Knut Lavard]], danski kronski princ, vojvoda Schleswiga (* [[1096]]) * [[1263]] – [[Neža Andeška (1215-1263)|Neža Andeška]], avstrijska in štajerska vojvodinja, koroška vojvodinja (* [[1215]]) * [[1285]] – [[Karel Anžujski]], sicilski kralj (* [[1226]]) * [[1325]] – [[Denis Portugalski]], portugalski kralj, pisatelj, pesnik, skladatelj (* [[1261]]) * [[1355]] – [[Inês de Castro]], galicijska plemkinja, portugalska kraljica (* [[1320]]) * [[1715]] – [[François Fénelon]], francoski katoliški teolog, pesnik in pisatelj (* [[1651]]) * [[1730]] – [[Árni Magnússon]], islandski zgodovinar (* [[1663]]) * [[1893]] – [[Jožef Stefan]], slovenski fizik, matematik, pesnik (* [[1835]]) * [[1932]] – [[André Louis René Maginot]], francoski državnik (* [[1877]]) * [[1943]] – [[Nikola Tesla]], srbsko-ameriški, izumitelj, fizik, elektroinženir, matematik (* [[1856]]) * [[1951]] – [[René Guénon]] - Abd al-Wahid Yahya, francoski teozof in mistik, poznavalec sufizma in indijskih filozofij (* [[1886]]) * [[1955]] – sir [[Arthur Keith]], škotski anatom, antropolog (* [[1866]]) * [[1957]] – [[Jože Plečnik]], slovenski arhitekt (* [[1872]]) * [[1989]] – [[Hirohito]], japonski cesar (* [[1901]]) * [[1998]] – [[Vladimir Prelog]], švicarski kemik hrvaškega rodu, nobelovec 1975 (* [[1906]]) * [[2006]] – [[Heinrich Harrer]], avstrijski pianist (* [[1912]]) * [[2021]] – [[Tommy Lasorda]], ameriški bejzbolist (* [[1927]]) == Prazniki in obredi == * nekatere [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavne Cerkve]] ([[koptska pravoslavna cerkev|koptska]], [[jeruzalemska pravoslavna cerkev|jeruzalemska]], [[ruska pravoslavna cerkev|ruska]], [[srbska pravoslavna cerkev|srbska]] in [[gruzijska pravoslavna cerkev|gruzijska]]) - [[božič]] == [[God]]uje == * [[sveti Lucijan Antiohijski]] * [[sveti Janez Nepomuk Neumann]] [[Kategorija:Dnevi v letu|107]] [[Kategorija:Januar|107]] cmlfhoc0ggbnbj1epk45qldgkjmcgv1 0 2599 6752620 6627321 2026-09-18T18:22:50Z Erardo Galbi 166658 6752620 wikitext text/x-wiki '''31. januar''' je 31. [[dan]] [[leto|leta]] v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 334 dni (335 v [[prestopno leto|prestopnih letih]]). {{JanuaryCalendar}} == Dogodki == * [[1901]] – Tik pred prvo sejo [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrskega]] [[parlament]]a so [[Slovenci|slovenski]] [[klerikalizem|klerikalni]] poslanci s še dvema [[Čehi|Čehoma]] in štirimi [[Rusini]] začasno ustanovili ''[[slovanski centrum]]''. * [[1917]] – [[Nemčija]] je razširila [[totalna vojna|totalno]] [[podmorniška vojna|podmorniško vojno]] tudi na [[nevtralnost|nevtralne]] [[ladja|ladje]] v [[vojna|vojnem]] območju. * [[1921]] – Potekalo je prvo [[popis|ljudsko štetje]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]]: vsa [[država]] je štela 12.017.323 [[prebivalstvo|prebivalcev]], območje [[Slovenija|Slovenije]] 1.056.464. * [[1943]] – Pri [[Stalingrad]]u je [[kapitulacija|kapitulirala]] [[Nemčija|nemška]] [[Wehrmacht|vojska]]. * [[1944]] – [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[vojska]] se je [[izkrcanje|izkrcala]] na [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]]. * [[1946]] – Razglašena je bila [[ustava]] [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]]. * [[1950]] – [[Harry Truman]] je podprl razvoj [[vodikova bomba|vodikove bombe]]. * [[1958]]: ** Izstreljen je bil prvi [[Združene države Amerike|ameriški]] [[satelit]] [[Explorer 1]]. ** [[Explorer 1]] je zaznal [[The Van Allen|Van Allenove]] radioaktivne pasove, ki so nastali zaradi [[Sončev veter|Sončevega vetra]]. * [[1966]] – Izstreljena je bila sonda [[Luna 9]]. * [[1968]] – [[Nauru]] je postal [[neodvisnost|neodvisna]] [[država]]. * [[1971]] – Proti [[Luna|Luni]] je bil izstreljen [[Apollo 14]] z dvema članoma posadke. * [[1972]] – V [[Ljubljana|Ljubljani]] je bil ustanovljen ''[[Študentski kulturni center]]''. * [[1976]] – Iz [[papeška palača|papeške palače]] v [[Avignon]]u je bilo ukradenih 119 [[Pablo Picasso|Picassovih]] [[slika|slik]]. * [[1977]] – V [[Pariz]]u je bil odprt Poumpidoujev center. * [[2020]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] je formalno [[Brexit|izstopilo]] iz [[Evropska unija|Evropske unije]]. == Rojstva == [[Slika:Guido-Marini-2014.jpg|sličica|217x217_pik|[[Guido Marini]]]] [[Slika:Jessica Walter in 2008.jpg|thumb|[[Jessica Walter]]]] * [[1338]] – [[Karel V. Modri]], francoski kralj († [[1380]]) * [[1624]] – [[Arnold Geulincx]], belgijski (flamski) teolog in filozof († [[1669]]) * [[1769]] – [[André-Jacques Garnerin]], francoski letalec in izumitelj († [[1823]]) * [[1778]] – grof [[Franz Anton Kolowrat - Liebsteinsky]], avstrijski politik († [[1861]]) * [[1797]] – [[Franz Peter Schubert]], avstrijski skladatelj († [[1828]]) * [[1854]] – [[Stefan Nikolov Stambolov]], bolgarski državnik († [[1895]]) * [[1866]] – [[Lev Izakovič Šestov]], ruski filozof († [[1938]]) * [[1872]] – [[Zane Grey|Pearl Zane Grey]], ameriški pisatelj († [[1939]]) * [[1881]] – [[Ana Pavlova]], ruska balerina († [[1931]]) * [[1884]] – [[Theodor Heuss]], nemški politik († [[1963]]) * [[1891]] – [[Marija Kmet]], slovenska pisateljica († [[1974]]) * [[1901]] – [[Blaž Arnič]], slovenski skladatelj († [[1970]]) * [[1905]] – [[John Henry O'Hara]], ameriški pisatelj († [[1970]]) * [[1910]] – [[Fernando Monteiro de Castro Soromenho]], angolski pisatelj († [[1968]]) * [[1919]] – Jackie Robinson, ameriški bejzbolist († [[1972]]) * [[1921]] – [[Mario Lanza]], ameriški tenorist in igralec († [[1959]]) * [[1923]] – [[Norman Kingsley Mailer]], ameriški pisatelj († [[2007]]) * [[1929]] – **[[Rudolf Ludwig Mössbauer]], nemški fizik, nobelovec 1963 († [[2011]]) **[[Jean Simmons]], angleško-ameriška igralka († [[2010]]) *[[1941]] − [[Jessica Walter]] († [[2021]]) * [[1956]] – [[John Lydon]] (Johnny Rotten), angleški punk pevec (''Sex Pistols'') * [[1965]] – [[Guido Marini]], italijanski rimskokatoliški duhovnik * [[1969]] – [[Katjuša Pušnik]], slovenska alpska smučarka * [[1981]] – [[Justin Timberlake]], ameriški pevec in igralec * [[1982]] – Denis Avdić, slovenski radijski voditelj * [[2000]] – Julian Alvarez, argentinski nogometaš == Smrti == * [[1308]] – [[Azzo VIII. d'Este]], markiz Ferrare * [[1398]] – cesar [[Suko (japonski cesar)|Suko]], japonski proticesar (* [[1334]]) * [[1418]] – [[Mircea I. Vlaški|Mircea I.]], [[Vlaška|vlaški]] vojvoda (* [[1355]]) * [[1615]] – [[Claudio Aquaviva]], italijanski jezuitski general (* [[1543]]) * [[1632]] – [[Joost Bürgi]], švicarski mehanik, astronom, urar, matematik (* [[1552]]) * [[1831]] – [[Barthold Georg Niebuhr]], nemški zgodovinar (* [[1776]]) * [[1839]] – [[Emil Korytko]], poljsko-slovenski literat (* [[1813]]) * [[1856]] – [[Khedrup Gyatso]], enajsti dalajlama (* [[1838]]) * [[1866]] – [[Friedrich Rückert]], nemški pesnik, prevajalec (* [[1788]]) * [[1888]] – [[sveti Janez Bosko]], italijanski svetnik (* [[1815]]) * [[1933]] – [[John Galsworthy]], angleški pisatelj, dramatik, nobelovec 1932 (* [[1867]]) * [[1940]] – [[Henry Livingstone Sulman]], angleški metalurg (* [[1861]]) * [[1944]] – [[Hippolyte Jean Giraudoux]], francoski pisatelj (* [[1882]]) * [[1966]] – [[Dirk Brouwer]], nizozemsko-ameriški astronom, geofizik (* [[1902]]) * [[1995]] – [[George Francis Abbott]], ameriški dramatik, gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1887]]) * [[2009]] – [[Albin Rudan]], slovenski glasbenik, Avsenikov klarinetist (* [[1933]]) * [[2018]] – [[Franc Ankerst]], slovenski besedilopisec in glasbenik (* [[1935]]) * [[2021]] – [[Miroslav Tuđman]], hrvaški politik (* [[1946]]) == Prazniki in obredi == * svetovni dan boja proti [[kajenje|kajenju]] == [[God]]uje == * [[sveti Janez Bosko]] * [[sveta Marcela]] * [[sveti Franc Ksaver Bianchi]] [[Kategorija:Dnevi v letu|131]] [[Kategorija:Januar|131]] s19wl5h9h2dfv465qlqms0i6z843teu 0 2634 6752614 6641718 2026-09-18T18:13:23Z Erardo Galbi 166658 6752614 wikitext text/x-wiki '''7. marec''' je 66. [[dan]] [[leto|leta]] (67. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 299 dni. {{MarchCalendar}} == Dogodki == * [[238 pr. n. št.]] – Razglašen je bil [[Dekret iz Canopusa]]. * [[1138]] – V [[Frankfurt]]u je bil izvoljen [[Nemčija|nemški]] kralj [[Konrad III. Hohenstaufen|Konrad III.]] (okronan [[13. marec|13. marca]]). * [[1876]] – [[Alexander Graham Bell|Alexandru Grahamu Bellu]] je bil odobren [[patent]] za [[telefon]]. * [[1918]] – [[Finska]] je podpisala [[sporazum]] o sodelovanju z [[Nemčija|Nemčijo]]. * [[1926]] – Vzpostavljena je bila medcelinska [[telefon]]ska zveza med [[New York]]om in [[London]]om. * [[1933]] – [[Engelbert Dolfuss]] je razpustil [[Avstrija|avstrijski]] [[parlament]]. * [[1936]] – [[Tretji rajh]] je prekršil [[versajska pogodba|versajsko pogodbo]], ko je zasedel [[demilitarizacija|demilitarizirano]] [[Porenje]]. * [[1942]]: ** Začela se je [[bitka za Singapur]]. ** [[Rangun]] je [[kapitulacija|kapituliral]]. * [[1945]]: ** [[Združene države Amerike|Ameriška]] [[vojska]] je prodrla čez [[Ren]]. ** Ustanovljena je bila enotna [[vlada]] [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratične federativne Jugoslavije]] pod [[Josip Broz - Tito|Titovim]] predsedstvom. * [[1965]] – V [[Vietnam]] je prispelo prvih 3500 [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|marincev]]; s tem se je začelo novo obdobje [[vietnamska vojna|vietnamske vojne]]. == Rojstva == * [[189]] – [[Publij Septimij Geta|Geta]], 23. cesar Rimskega cesarstva († [[211]]) * [[1671]] – [[Robert McGregor]] - [[Rob Roy]], škotski upornik, izobčenec († [[1734]]) * [[1715]] – [[Ewald Christian von Kleist]], nemški pesnik († [[1759]]) * [[1765]] – [[Joseph Nicéphore Nièpce]], francoski fizik, izumitelj († [[1833]]) * [[1785]] – [[Alessandro Francesco Tommaso Manzoni]], italijanski pesnik, pisatelj († [[1873]]) * [[1792]] – sir [[John Frederick William Herschel]], angleški astronom, matematik († [[1871]]) * [[1795]] – [[Ernst Ludwig von Gerlach]], pruski (nemški) sodnik, politik, urednik († [[1877]]) * [[1808]] – [[Johann Kaspar Bluntschli]], švicarski pravnik († [[1881]]) * [[1829]] – [[Niši Amane]], japonski politik in filozof († [[1897]]) * [[1830]] – [[Mihael Županek]], slovenski pisatelj na Madžarskem († [[1898]] ali [[1905]]?) * [[1850]] – [[Tomáš Garrigue Masaryk]], češki državnik († [[1937]]) * [[1861]] – [[Jožef Petkovšek]], slovenski slikar († [[1898]]) * [[1872]] – [[Piet Mondrian]], nizozemski slikar († [[1944]]) * [[1875]]: ** [[Maurice Ravel|Joseph-Maurice Ravel]], francoski skladatelj († [[1937]]) ** [[Milan Klemenčič (umetnik)|Milan Klemenčič]], slovenski lutkar († [[1957]]) * [[1880]] – [[Ivan Grafenauer]], slovenski književni zgodovinar († [[1964]]) * [[1900]] – [[Fritz London]], nemško-ameriški fizik († [[1954]]) * [[1904]] – [[Reinhard Heydrich|Reinhard Tristan Eugen Heydrich]], nemški nacistični uradnik († [[1942]]) * [[1908]] – [[Anna Magnani]], italijanska filmska igralka († [[1973]]) * [[1924]] – [[Kobo Abe]], japonski pisatelj († [[1993]]) * [[1930]] – [[Lord Snowdon]], angleški fotograf († [[2017]]) * [[1960]] – [[Ivan Lendl]], češki tenisač * [[1974]] – [[Uroš Smolej]], slovenski gledališki in filmski igralec * [[1995]] – [[Urša Bogataj]], slovenska smučarska skakalka == Smrti == * [[322 pr. n. št.]] – [[Aristotel]], grški filozof (* [[384 pr. n. št.]]) * [[1209]] – [[Oton VIII. Wittelsbaški]], bavarski deželni grof, regicid (* [[1180]]) * [[1226]] – [[William Longespée]], angleški plemič, nezakonski sin Henrika II., 3. grof Salisbury (* [[1176]]) * [[1274]] – [[Tomaž Akvinski]], svetnik, cerkveni učitelj, italijanski filozof, teolog (* [[1225]]) * [[1291]] – [[Argun Kan|Argun]], kan Ilkanata (* [[1258]]) * [[1304]] – [[Bartolomej I. della Scala]], vladar Verone * [[1305]] – [[Gvido Flandrijski|Gvido Dampierre]], flandrijski grof, namurski markiz (* [[1226]]) * [[1393]] – [[Bogislav VI. Pomeranijski|Bogislav VI.]], vojvoda Pomeranije-Wolgasta (* [[1350]]) * [[1625]] – [[Johann Bayer]], nemški astronom (* [[1572]]) * [[1657]] – [[Hajaši Razan]], japonski konfucijanski filozof (* [[1583]]) * [[1750]] – [[Domenico Montagnana]], italijanski izdelovalec glasbil (* okoli [[1687]]) * [[1809]] – [[Johann Georg Albrechtsberger]], avstrijski skladatelj, organist (* [[1736]]) * [[1891]] – [[Fran Miklošič]], slovenski jezikoslovec (* [[1813]]) * [[1911]] – [[Antonio Fogazzaro]], italijanski pisatelj (* [[1842]]) * [[1931]] – [[Axél Waldemar Gallén]] - [[Akseli Gallen-Kallela]], finski slikar (* [[1865]]) * 1931 – [[Christian Emil Marie Küpper]] - [[Theo van Doesburg]], nizozemski slikar, pesnik (* [[1883]]) * [[1952]] – [[Paramahansa Yogananda]], indijski guru in popularizator meditacijskih tehnik joge (* [[1893]]) * [[1958]] – [[Lili Novy]], slovenska pesnica (* [[1885]]) * [[1975]] – [[Mihail Mihajlovič Bahtin]], ruski semiotik in filozof (* [[1895]]) * [[1991]] – [[Cool Papa Bell|James Thomas »Cool Papa« Bell]], ameriški bejzbolist (* [[1903]]) * [[1999]] – [[Stanley Kubrick]], ameriški filmski režiser (* [[1928]]) * [[2003]] – [[Zlatko Prica]], hrvaški slikar (* [[1916]]) == Prazniki in obredi == * dan [[vojna mornarica|pomorstva]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] [[Kategorija:Dnevi v letu|307]] [[Kategorija:Marec|307]] 1bvz42paicp9nnr8zi547gphjkzuz69 0 3489 6752450 6752358 2026-09-18T12:07:46Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752450 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Čebulj]] |grb=Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerklje na Gorenjskem.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cerklje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=78,0 |prebivalstvo=8029 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4030 |ženske=3999 |sedež=[[Cerklje na Gorenjskem]]}} '''Občina [[Cerklje na Gorenjskem]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994. Nahaja se na prehodu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] v gorski svet [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] na severu in v hriboviti svet [[Tunjiško gričevje|Tunjiškega gričevja]] na vzhodu. Obsega 7800 hektarov in je razdeljena na 30 naselij, katerih tretjina leži v hribovitem svetu in dve tretjini na ravninskem delu občine in ki skupaj štejejo približno 8.000 prebivalcev. Občina je del [[Upravne enote Slovenije|Upravne enote]] [[Kranj]] in pripada [[Gorenjska statistična regija|Gorenjski statistični regiji]]. == Zgodovina občine == S Provizoričnim zakonom o občinah, ki je bil sprejet 17. marca [[1849]], se je začelo oblikovanje slovenske lokalne samouprave. Leta [[1854]] je nastala tudi občina Cerklje, ki je spadala v kranjski [[okraj]]. Ločeno se je oblikovala tudi občina [[Velesovo]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] pa so se kmalu začele razprave o premajhnosti občin, zato je prišlo do njihovega združevanja. Med ukinjenimi občinami je bila tudi občina Velesovo (priključena je bila [[Občina Šenčur|občini Šenčur]]), medtem ko je občina Cerklje ohranila svoj status.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno – organizacijske strukture.|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta Univerze v Mariboru|year=2000|location=Maribor}}</ref> Nastanek [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države SHS]] in nato [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prinesel večjih sprememb za lokalno samoupravo. Občina Cerklje je ohranila svoj naziv.<ref name=":0" /> V letu [[1930]] je z banovo Odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju [[Dravska banovina|Dravske banovine]] občina Cerklje postala tudi zdravstvena občina, v katero so bile vključene občine: Cerklje, Lahovče, Šenčur, Velesovo, Voglje in Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/183/1930.pdf »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.«] ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine.'' 10. september 1930. </ref> Leta [[1933]] je bila izvedena komasacija občin v Dravski banovini. Občina Cerklje je ohranila status občine znotraj Kranjskega sreza, status občine pa je izgubilo Velesovo, ki se je zopet pridružilo občini Šenčur.<ref name=":0" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je prišlo do [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]], ki je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Svojo »civilno oblast« je na eni strani oblikoval [[Okupacija|okupator]], na drugi strani pa se je oblikovala tudi »oblastna struktura« v okviru narodnoosvobodilnega gibanja. [[Gorenjska]], kjer leži občina Cerklje, je bila okupirana s strani nemških okupatorjev.<ref name=":0" /> Septembra [[1945]] je bil sprejet Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je razdelil Slovenijo na pet okrožij, ta pa so bili razdeljena na posamezne okraje in kraje. Cerklje so postale kraj znotraj okraja Kranj. Posebej so bili kot kraji opredeljeni tudi: Brniki, Grad, Šenturška Gora ter Velesovo.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf »Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije.«] ''Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije.'' Letnik 1, št. 33. 8. september 1945. </ref> V letu 1946 je prišlo do dopolnitve tega zakona. Cerklje so še vedno ohranile status kraja, znotraj katerega je bilo osem katastrskih občin (Cerklje, Grad, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora ter Zgornji Brnik). V kranjskem okraju je deloval še kraj Velesovo, v kamniškem okraju pa kraj Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf »Zakon o upravni razdelitve Ljudske republike Slovenije.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije''. Letnik III, št. 26, 3. april 1946. </ref> Z Zakonom o razdelitvi [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] ([[1952]]) pa je prišlo do večjih sprememb. Kraji so bili ukinjeni, namesto njih pa so bile ustanovljene večje občine. Status občine je pridobila tudi cerkljanska občina.<ref name=":0" /> Pridobila pa je tudi na svoji velikosti, saj so se ji pridružile [[Katastrska občina|katastrske občine]], ki so v preteklosti delovale ločeno. Leta 1952 je občina Cerklje obsegala naslednje katastrske občine: Cerklje, Češnjevek, Dobrava, Grad, Lahovče, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Velesovo, Zalog ter Zgornji Brnik.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/663/Uradni_list_LRS_1952.pdf »Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije.'' Letnik IX., št. 11, 19. april 1952. </ref> Občina Cerklje je bila v letu [[1960]] ukinjena ter priključena [[Mestna občina Kranj|občini Kranj]], kjer je ostala vse do sprememb v letu 1994. Na območju bivših občin pa so se oblikovale krajevne skupnosti. Na področju bivše občine Cerklje so obstajale naslednje krajevne skupnosti: Brniki, Cerklje na Gorenjskem, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog.<ref name=":0" /> V novoustanovljeni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] so bili 29. maja [[1994]] izvedeni posvetovalni referendumi o ustanovitvi novih občin. Eno izmed referendumskih območjih je predstavljalo tudi Cerklje na Gorenjskem, ki je vključevalo naslednja naselja: Ambrož pod Krvavcem, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Grad, Pšenična Polica, Stiška vas, Štefanja gora ter Vašca. Vsa ostala naselja današnje občine so bila vključena v referendumsko območje za ustanovitev občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-0993/odlok-o-dolocitvi-referendumskih-obmocij-za-ustanovitev-obcin »Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin.«] ''Uradni list Republike Slovenije.'' Št. 22/1994. </ref> Na referendumskem območju je o ustanovitvi občine Cerklje na Gorenjskem glasovalo 1.306 prebivalcev zgoraj omenjenih naselij. Samo 21,4 % glasov se je strinjalo z ustanovitvijo nove občine, medtem ko je večji del volivcev (76,6 %) glasoval proti in bi raje ostal del večje občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994033.pdf »Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občin dne 29. maja 1994.«] ''Uradni list Republike Slovenije''. Št. 33/1994.</ref> Kljub neuspelemu [[Referendum|referendumu]] je bila 3. oktobra 1994 ustanovljena tudi današnja občina Cerklje na Gorenjskem. Občina Cerklje je že ob svojem nastanku obsegala vseh 30 naselij, ki jih obsega še danes.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994060.pdf »Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.«] Uradni list Republike Slovenije. Št. 60/1994. </ref> V cerkljanski občini so kot najbolj primernega kandidata prepoznali [[Franc Čebulj|Franca Čebulja]], ki je bil na volitvah izvoljen za župana novonastale občine.<ref>{{Navedi revijo|last=Žalar|date=25. 2. 1994|title=Cerklje bodo občina: Najbolj primeren kandidat za župana je Franc Čebulj|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_15_L.pdf|magazine=Gorenjski glas|page=4}}</ref> Čebulj je eden izmed petih županov, ki opravljajo že svoj osmi mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://kozjansko.info/2024/09/srecali-so-se-zupani-ki-so-na-funkciji-od-zacetka-lokalne-samouprave/|title=Srečali so se župani, ki so na položaju od začetka lokalne samouprave|date=2024|accessdate=2. 1. 2025|website=Kozjansko.info: Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega.}}</ref> == Občina danes == Ob popisu leta 2002 je imela občina 6.369 prebivalcev. [[Slovenščina]] je bila materni jezik 6.155 (96,6 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 34 (0,5 %) osebam, [[hrvaščina]] pa 33 (0,5 %) osebam. Neznano je za 75 (1,2 %) oseb. 5.047 ali 79,3 % je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Občina Cerklje na Gorenjskem je leta 2024 imela 7.825 prebivalcev. Od tega je bilo 3.914 žensk ter 3.911 moških. V občini Cerklje na Gorenjskem se nahaja [[Osnovna šola Davorina Jenka]], ki ima v [[Zalog pri Cerkljah|Zalogu pri Cerkljah]] še podružnično šolo. V občini se nahaja tudi več vrtcev. Od leta [[2020]] v občini deluje tudi nov [[zdravstveni dom]], v katerem so lekarna, dve splošni ambulanti, pediatrična ambulanta, fizioterapevt, zobozdravstvena ambulanta, pulmološka ambulanta in arhiv občine. V [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartnem pri Cerkljah]] se je v letu [[2015]] odprl tudi dom starostnikov Taber. Velik pomen za občino pa ima tudi njena prometna lega, saj se nahaja v neposredni bližini [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana]], ki je osrednje državno letališče. Pomembna gospodarska dejavnost, po kateri je znana občina, je tudi [[turizem]]. Poleg [[Krvavec|Krvavca]], ki turiste privablja tako poleti, predvsem pa v zimskem času, je v občini še obsežna druga obiska vredna ponudba – kulturne znamenitosti, kolesarske in pohodniške poti, tematske poti… == Naselja v občini == [[Adergas]], [[Ambrož pod Krvavcem]], [[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]], [[Cerkljanska Dobrava]], '''[[Cerklje na Gorenjskem]]''', [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]], [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]], [[Glinje, Cerklje na Gorenjskem|Glinje]], [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], [[Lahovče]], [[Poženik]], [[Praprotna Polica]], [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]], [[Pšenična Polica]], [[Ravne, Cerklje na Gorenjskem|Ravne]], [[Sidraž]], [[Spodnji Brnik]], [[Stiška vas]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]], [[Šenturška Gora]], [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartno]], [[Štefanja Gora]], [[Trata pri Velesovem]], [[Vašca]], [[Velesovo]], [[Viševca]], [[Vopovlje]], [[Vrhovje]], [[Zalog pri Cerkljah]], [[Zgornji Brnik]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Čebulj]] | rowspan=8| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Osebnosti, povezane z občino Cerklje na Gorenjskem == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem}} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.cerklje.si/ Cerklje na Gorenjskem], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerklje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Občina Cerklje na Gorenjskem|*]] [[en:Cerklje na Gorenjskem]] {{normativna kontrola}} hq65bl5skn1htvqy250h1a2njo9w8dt 6752461 6752450 2026-09-18T12:48:09Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752461 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Čebulj]] |grb=Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerklje na Gorenjskem.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cerklje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=78,0 |prebivalstvo=8029 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4030 |ženske=3999 |sedež=[[Cerklje na Gorenjskem]]}} '''Občina [[Cerklje na Gorenjskem]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994. Nahaja se na prehodu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] v gorski svet [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] na severu in v hriboviti svet [[Tunjiško gričevje|Tunjiškega gričevja]] na vzhodu. Obsega 7800 hektarov in je razdeljena na 30 naselij, katerih tretjina leži v hribovitem svetu in dve tretjini na ravninskem delu občine in ki skupaj štejejo približno 8.000 prebivalcev. Občina je del [[Upravne enote Slovenije|Upravne enote]] [[Kranj]] in pripada [[Gorenjska statistična regija|Gorenjski statistični regiji]]. == Zgodovina občine == S Provizoričnim zakonom o občinah, ki je bil sprejet 17. marca [[1849]], se je začelo oblikovanje slovenske lokalne samouprave. Leta [[1854]] je nastala tudi občina Cerklje, ki je spadala v kranjski [[okraj]]. Ločeno se je oblikovala tudi občina [[Velesovo]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] pa so se kmalu začele razprave o premajhnosti občin, zato je prišlo do njihovega združevanja. Med ukinjenimi občinami je bila tudi občina Velesovo (priključena je bila [[Občina Šenčur|občini Šenčur]]), medtem ko je občina Cerklje ohranila svoj status.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno – organizacijske strukture.|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta Univerze v Mariboru|year=2000|location=Maribor}}</ref> Nastanek [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države SHS]] in nato [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prinesel večjih sprememb za lokalno samoupravo. Občina Cerklje je ohranila svoj naziv.<ref name=":0" /> V letu [[1930]] je z banovo Odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju [[Dravska banovina|Dravske banovine]] občina Cerklje postala tudi zdravstvena občina, v katero so bile vključene občine: Cerklje, Lahovče, Šenčur, Velesovo, Voglje in Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/183/1930.pdf »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.«] ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine.'' 10. september 1930. </ref> Leta [[1933]] je bila izvedena komasacija občin v Dravski banovini. Občina Cerklje je ohranila status občine znotraj Kranjskega sreza, status občine pa je izgubilo Velesovo, ki se je zopet pridružilo občini Šenčur.<ref name=":0" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je prišlo do [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]], ki je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Svojo »civilno oblast« je na eni strani oblikoval [[Okupacija|okupator]], na drugi strani pa se je oblikovala tudi »oblastna struktura« v okviru narodnoosvobodilnega gibanja. [[Gorenjska]], kjer leži občina Cerklje, je bila okupirana s strani nemških okupatorjev.<ref name=":0" /> Septembra [[1945]] je bil sprejet Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je razdelil Slovenijo na pet okrožij, ta pa so bili razdeljena na posamezne okraje in kraje. Cerklje so postale kraj znotraj okraja Kranj. Posebej so bili kot kraji opredeljeni tudi: Brniki, Grad, Šenturška Gora ter Velesovo.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf »Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije.«] ''Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije.'' Letnik 1, št. 33. 8. september 1945. </ref> V letu 1946 je prišlo do dopolnitve tega zakona. Cerklje so še vedno ohranile status kraja, znotraj katerega je bilo osem katastrskih občin (Cerklje, Grad, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora ter Zgornji Brnik). V kranjskem okraju je deloval še kraj Velesovo, v kamniškem okraju pa kraj Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf »Zakon o upravni razdelitve Ljudske republike Slovenije.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije''. Letnik III, št. 26, 3. april 1946. </ref> Z Zakonom o razdelitvi [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] ([[1952]]) pa je prišlo do večjih sprememb. Kraji so bili ukinjeni, namesto njih pa so bile ustanovljene večje občine. Status občine je pridobila tudi cerkljanska občina.<ref name=":0" /> Pridobila pa je tudi na svoji velikosti, saj so se ji pridružile [[Katastrska občina|katastrske občine]], ki so v preteklosti delovale ločeno. Leta 1952 je občina Cerklje obsegala naslednje katastrske občine: Cerklje, Češnjevek, Dobrava, Grad, Lahovče, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Velesovo, Zalog ter Zgornji Brnik.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/663/Uradni_list_LRS_1952.pdf »Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije.'' Letnik IX., št. 11, 19. april 1952. </ref> Občina Cerklje je bila v letu [[1960]] ukinjena ter priključena [[Mestna občina Kranj|občini Kranj]], kjer je ostala vse do sprememb v letu 1994. Na območju bivših občin pa so se oblikovale krajevne skupnosti. Na področju bivše občine Cerklje so obstajale naslednje krajevne skupnosti: Brniki, Cerklje na Gorenjskem, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog.<ref name=":0" /> V novoustanovljeni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] so bili 29. maja [[1994]] izvedeni posvetovalni referendumi o ustanovitvi novih občin. Eno izmed referendumskih območjih je predstavljalo tudi Cerklje na Gorenjskem, ki je vključevalo naslednja naselja: Ambrož pod Krvavcem, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Grad, Pšenična Polica, Stiška vas, Štefanja gora ter Vašca. Vsa ostala naselja današnje občine so bila vključena v referendumsko območje za ustanovitev občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-0993/odlok-o-dolocitvi-referendumskih-obmocij-za-ustanovitev-obcin »Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin.«] ''Uradni list Republike Slovenije.'' Št. 22/1994. </ref> Na referendumskem območju je o ustanovitvi občine Cerklje na Gorenjskem glasovalo 1.306 prebivalcev zgoraj omenjenih naselij. Samo 21,4 % glasov se je strinjalo z ustanovitvijo nove občine, medtem ko je večji del volivcev (76,6 %) glasoval proti in bi raje ostal del večje občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994033.pdf »Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občin dne 29. maja 1994.«] ''Uradni list Republike Slovenije''. Št. 33/1994.</ref> Kljub neuspelemu [[Referendum|referendumu]] je bila 3. oktobra 1994 ustanovljena tudi današnja občina Cerklje na Gorenjskem. Občina Cerklje je že ob svojem nastanku obsegala vseh 30 naselij, ki jih obsega še danes.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994060.pdf »Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.«] Uradni list Republike Slovenije. Št. 60/1994. </ref> V cerkljanski občini so kot najbolj primernega kandidata prepoznali [[Franc Čebulj|Franca Čebulja]], ki je bil na volitvah izvoljen za župana novonastale občine.<ref>{{Navedi revijo|last=Žalar|date=25. 2. 1994|title=Cerklje bodo občina: Najbolj primeren kandidat za župana je Franc Čebulj|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_15_L.pdf|magazine=Gorenjski glas|page=4}}</ref> Čebulj je eden izmed petih županov, ki opravljajo že svoj osmi mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://kozjansko.info/2024/09/srecali-so-se-zupani-ki-so-na-funkciji-od-zacetka-lokalne-samouprave/|title=Srečali so se župani, ki so na položaju od začetka lokalne samouprave|date=2024|accessdate=2. 1. 2025|website=Kozjansko.info: Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega.}}</ref> == Občina danes == Ob popisu leta 2002 je imela občina 6.369 prebivalcev. [[Slovenščina]] je bila materni jezik 6.155 (96,6 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 34 (0,5 %) osebam, [[hrvaščina]] pa 33 (0,5 %) osebam. Neznano je za 75 (1,2 %) oseb. 5.047 ali 79,3 % je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Občina Cerklje na Gorenjskem je leta 2024 imela 7.825 prebivalcev. Od tega je bilo 3.914 žensk ter 3.911 moških. V občini Cerklje na Gorenjskem se nahaja [[Osnovna šola Davorina Jenka]], ki ima v [[Zalog pri Cerkljah|Zalogu pri Cerkljah]] še podružnično šolo. V občini se nahaja tudi več vrtcev. Od leta [[2020]] v občini deluje tudi nov [[zdravstveni dom]], v katerem so lekarna, dve splošni ambulanti, pediatrična ambulanta, fizioterapevt, zobozdravstvena ambulanta, pulmološka ambulanta in arhiv občine. V [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartnem pri Cerkljah]] se je v letu [[2015]] odprl tudi dom starostnikov Taber. Velik pomen za občino pa ima tudi njena prometna lega, saj se nahaja v neposredni bližini [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana]], ki je osrednje državno letališče. Pomembna gospodarska dejavnost, po kateri je znana občina, je tudi [[turizem]]. Poleg [[Krvavec|Krvavca]], ki turiste privablja tako poleti, predvsem pa v zimskem času, je v občini še obsežna druga obiska vredna ponudba – kulturne znamenitosti, kolesarske in pohodniške poti, tematske poti… == Naselja v občini == [[Adergas]], [[Ambrož pod Krvavcem]], [[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]], [[Cerkljanska Dobrava]], '''[[Cerklje na Gorenjskem]]''', [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]], [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]], [[Glinje, Cerklje na Gorenjskem|Glinje]], [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], [[Lahovče]], [[Poženik]], [[Praprotna Polica]], [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]], [[Pšenična Polica]], [[Ravne, Cerklje na Gorenjskem|Ravne]], [[Sidraž]], [[Spodnji Brnik]], [[Stiška vas]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]], [[Šenturška Gora]], [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartno]], [[Štefanja Gora]], [[Trata pri Velesovem]], [[Vašca]], [[Velesovo]], [[Viševca]], [[Vopovlje]], [[Vrhovje]], [[Zalog pri Cerkljah]], [[Zgornji Brnik]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Čebulj]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Miroslav Janežič s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Iztok Čebulj in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Osebnosti, povezane z občino Cerklje na Gorenjskem == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem}} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.cerklje.si/ Cerklje na Gorenjskem], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerklje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Občina Cerklje na Gorenjskem|*]] [[en:Cerklje na Gorenjskem]] {{normativna kontrola}} mxgb1w1tfdrls6am36zht7ie98100tm 6752467 6752461 2026-09-18T12:54:09Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752467 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Čebulj]] |grb=Coat of Arm of Cerklje na Gorenjskem.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerklje na Gorenjskem.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F12_T1257_vF_b4_x462315.5_y123559.10149999999_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cerklje.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=78,0 |prebivalstvo=8029 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=4030 |ženske=3999 |sedež=[[Cerklje na Gorenjskem]]}} '''Občina [[Cerklje na Gorenjskem]]''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ustanovljena leta 1994. Nahaja se na prehodu [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanske kotline]] v gorski svet [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]] na severu in v hriboviti svet [[Tunjiško gričevje|Tunjiškega gričevja]] na vzhodu. Obsega 7800 hektarov in je razdeljena na 30 naselij, katerih tretjina leži v hribovitem svetu in dve tretjini na ravninskem delu občine in ki skupaj štejejo približno 8.000 prebivalcev. Občina je del [[Upravne enote Slovenije|Upravne enote]] [[Kranj]] in pripada [[Gorenjska statistična regija|Gorenjski statistični regiji]]. == Zgodovina občine == S Provizoričnim zakonom o občinah, ki je bil sprejet 17. marca [[1849]], se je začelo oblikovanje slovenske lokalne samouprave. Leta [[1854]] je nastala tudi občina Cerklje, ki je spadala v kranjski [[okraj]]. Ločeno se je oblikovala tudi občina [[Velesovo]]. Na [[Kranjska|Kranjskem]] pa so se kmalu začele razprave o premajhnosti občin, zato je prišlo do njihovega združevanja. Med ukinjenimi občinami je bila tudi občina Velesovo (priključena je bila [[Občina Šenčur|občini Šenčur]]), medtem ko je občina Cerklje ohranila svoj status.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno – organizacijske strukture.|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Pravna fakulteta Univerze v Mariboru|year=2000|location=Maribor}}</ref> Nastanek [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države SHS]] in nato [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] ni prinesel večjih sprememb za lokalno samoupravo. Občina Cerklje je ohranila svoj naziv.<ref name=":0" /> V letu [[1930]] je z banovo Odredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju [[Dravska banovina|Dravske banovine]] občina Cerklje postala tudi zdravstvena občina, v katero so bile vključene občine: Cerklje, Lahovče, Šenčur, Velesovo, Voglje in Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/183/1930.pdf »Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.«] ''Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine.'' 10. september 1930. </ref> Leta [[1933]] je bila izvedena komasacija občin v Dravski banovini. Občina Cerklje je ohranila status občine znotraj Kranjskega sreza, status občine pa je izgubilo Velesovo, ki se je zopet pridružilo občini Šenčur.<ref name=":0" /> Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je prišlo do [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]], ki je bilo razdeljeno med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Svojo »civilno oblast« je na eni strani oblikoval [[Okupacija|okupator]], na drugi strani pa se je oblikovala tudi »oblastna struktura« v okviru narodnoosvobodilnega gibanja. [[Gorenjska]], kjer leži občina Cerklje, je bila okupirana s strani nemških okupatorjev.<ref name=":0" /> Septembra [[1945]] je bil sprejet Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, ki je razdelil Slovenijo na pet okrožij, ta pa so bili razdeljena na posamezne okraje in kraje. Cerklje so postale kraj znotraj okraja Kranj. Posebej so bili kot kraji opredeljeni tudi: Brniki, Grad, Šenturška Gora ter Velesovo.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/657/Uradni_list_LRS_1945.pdf »Zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije.«] ''Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije.'' Letnik 1, št. 33. 8. september 1945. </ref> V letu 1946 je prišlo do dopolnitve tega zakona. Cerklje so še vedno ohranile status kraja, znotraj katerega je bilo osem katastrskih občin (Cerklje, Grad, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora ter Zgornji Brnik). V kranjskem okraju je deloval še kraj Velesovo, v kamniškem okraju pa kraj Zalog.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/658/Uradni_list_LRS_1946.pdf »Zakon o upravni razdelitve Ljudske republike Slovenije.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije''. Letnik III, št. 26, 3. april 1946. </ref> Z Zakonom o razdelitvi [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]] ([[1952]]) pa je prišlo do večjih sprememb. Kraji so bili ukinjeni, namesto njih pa so bile ustanovljene večje občine. Status občine je pridobila tudi cerkljanska občina.<ref name=":0" /> Pridobila pa je tudi na svoji velikosti, saj so se ji pridružile [[Katastrska občina|katastrske občine]], ki so v preteklosti delovale ločeno. Leta 1952 je občina Cerklje obsegala naslednje katastrske občine: Cerklje, Češnjevek, Dobrava, Grad, Lahovče, Pšata, Spodnji Brnik, Šenturška gora, Šmartno, Štefanja gora, Velesovo, Zalog ter Zgornji Brnik.<ref>[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/663/Uradni_list_LRS_1952.pdf »Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine.«] ''Uradni list Ljudske republike Slovenije.'' Letnik IX., št. 11, 19. april 1952. </ref> Občina Cerklje je bila v letu [[1960]] ukinjena ter priključena [[Mestna občina Kranj|občini Kranj]], kjer je ostala vse do sprememb v letu 1994. Na območju bivših občin pa so se oblikovale krajevne skupnosti. Na področju bivše občine Cerklje so obstajale naslednje krajevne skupnosti: Brniki, Cerklje na Gorenjskem, Grad, Poženik, Šenturška gora, Velesovo in Zalog.<ref name=":0" /> V novoustanovljeni [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] so bili 29. maja [[1994]] izvedeni posvetovalni referendumi o ustanovitvi novih občin. Eno izmed referendumskih območjih je predstavljalo tudi Cerklje na Gorenjskem, ki je vključevalo naslednja naselja: Ambrož pod Krvavcem, Cerklje na Gorenjskem, Dvorje, Grad, Pšenična Polica, Stiška vas, Štefanja gora ter Vašca. Vsa ostala naselja današnje občine so bila vključena v referendumsko območje za ustanovitev občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-0993/odlok-o-dolocitvi-referendumskih-obmocij-za-ustanovitev-obcin »Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin.«] ''Uradni list Republike Slovenije.'' Št. 22/1994. </ref> Na referendumskem območju je o ustanovitvi občine Cerklje na Gorenjskem glasovalo 1.306 prebivalcev zgoraj omenjenih naselij. Samo 21,4 % glasov se je strinjalo z ustanovitvijo nove občine, medtem ko je večji del volivcev (76,6 %) glasoval proti in bi raje ostal del večje občine Kranj.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994033.pdf »Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občin dne 29. maja 1994.«] ''Uradni list Republike Slovenije''. Št. 33/1994.</ref> Kljub neuspelemu [[Referendum|referendumu]] je bila 3. oktobra 1994 ustanovljena tudi današnja občina Cerklje na Gorenjskem. Občina Cerklje je že ob svojem nastanku obsegala vseh 30 naselij, ki jih obsega še danes.<ref>[https://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994060.pdf »Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij.«] Uradni list Republike Slovenije. Št. 60/1994. </ref> V cerkljanski občini so kot najbolj primernega kandidata prepoznali [[Franc Čebulj|Franca Čebulja]], ki je bil na volitvah izvoljen za župana novonastale občine.<ref>{{Navedi revijo|last=Žalar|date=25. 2. 1994|title=Cerklje bodo občina: Najbolj primeren kandidat za župana je Franc Čebulj|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_15_L.pdf|magazine=Gorenjski glas|page=4}}</ref> Čebulj je eden izmed petih županov, ki opravljajo že svoj osmi mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://kozjansko.info/2024/09/srecali-so-se-zupani-ki-so-na-funkciji-od-zacetka-lokalne-samouprave/|title=Srečali so se župani, ki so na položaju od začetka lokalne samouprave|date=2024|accessdate=2. 1. 2025|website=Kozjansko.info: Spletni časopis Obsotelja in Kozjanskega.}}</ref> == Občina danes == Ob popisu leta 2002 je imela občina 6.369 prebivalcev. [[Slovenščina]] je bila materni jezik 6.155 (96,6 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 34 (0,5 %) osebam, [[hrvaščina]] pa 33 (0,5 %) osebam. Neznano je za 75 (1,2 %) oseb. 5.047 ali 79,3 % je bilo [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. Občina Cerklje na Gorenjskem je leta 2024 imela 7.825 prebivalcev. Od tega je bilo 3.914 žensk ter 3.911 moških. V občini Cerklje na Gorenjskem se nahaja [[Osnovna šola Davorina Jenka]], ki ima v [[Zalog pri Cerkljah|Zalogu pri Cerkljah]] še podružnično šolo. V občini se nahaja tudi več vrtcev. Od leta [[2020]] v občini deluje tudi nov [[zdravstveni dom]], v katerem so lekarna, dve splošni ambulanti, pediatrična ambulanta, fizioterapevt, zobozdravstvena ambulanta, pulmološka ambulanta in arhiv občine. V [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartnem pri Cerkljah]] se je v letu [[2015]] odprl tudi dom starostnikov Taber. Velik pomen za občino pa ima tudi njena prometna lega, saj se nahaja v neposredni bližini [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana]], ki je osrednje državno letališče. Pomembna gospodarska dejavnost, po kateri je znana občina, je tudi [[turizem]]. Poleg [[Krvavec|Krvavca]], ki turiste privablja tako poleti, predvsem pa v zimskem času, je v občini še obsežna druga obiska vredna ponudba – kulturne znamenitosti, kolesarske in pohodniške poti, tematske poti… == Naselja v občini == [[Adergas]], [[Ambrož pod Krvavcem]], [[Apno, Cerklje na Gorenjskem|Apno]], [[Cerkljanska Dobrava]], '''[[Cerklje na Gorenjskem]]''', [[Dvorje, Cerklje na Gorenjskem|Dvorje]], [[Češnjevek, Cerklje na Gorenjskem|Češnjevek]], [[Glinje, Cerklje na Gorenjskem|Glinje]], [[Grad, Cerklje na Gorenjskem|Grad]], [[Lahovče]], [[Poženik]], [[Praprotna Polica]], [[Pšata, Cerklje na Gorenjskem|Pšata]], [[Pšenična Polica]], [[Ravne, Cerklje na Gorenjskem|Ravne]], [[Sidraž]], [[Spodnji Brnik]], [[Stiška vas]], [[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]], [[Šenturška Gora]], [[Šmartno, Cerklje na Gorenjskem|Šmartno]], [[Štefanja Gora]], [[Trata pri Velesovem]], [[Vašca]], [[Velesovo]], [[Viševca]], [[Vopovlje]], [[Vrhovje]], [[Zalog pri Cerkljah]], [[Zgornji Brnik]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Čebulj]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | '''{{Abbr|SV|Miroslav Janežič s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=5|'''{{Abbr|SV|Iztok Čebulj in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Osebnosti, povezane z občino Cerklje na Gorenjskem == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz občine Cerklje na Gorenjskem}} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.cerklje.si/ Cerklje na Gorenjskem], uradna stran občine. {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerklje na Gorenjskem]] [[Kategorija:Občina Cerklje na Gorenjskem|*]] [[en:Cerklje na Gorenjskem]] {{normativna kontrola}} 4rujxhlmpguvs61kh7oyeft00jr8qs0 0 3584 6752448 6752353 2026-09-18T12:07:23Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752448 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Branko Kidrič]] |grb=Coat of arms of Rogaška Slatina.svg |lokacija=Karte Rogaska Slatina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=11679 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6051 |ženske=5628 |splet=https://www.rogaska-slatina.si/si/|sedež=[[Rogaška Slatina]]}} '''Občina Rogaška Slatina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], turističnem mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine. Znana je po svoji [[slatina (voda)|mineralni vodi]], [[Zdravilišče Rogaška|toplicah]] in proizvodnji izdelkov iz [[kristal]]nega [[steklo|stekla]]. Prebivalci Rogaške Slatine so Slatinčani (Rogačani so prebivalci sosednjega [[Rogatec|Rogatca]]). == Zgodovina == Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]] in [[Kelti|Keltov]], ko je mimo [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]]a in Rogatca vodila cesta iz [[Celje|Celeie]] do [[Ptuj|Petovie]]. V neposredni bližini vrelca [[Tempel]] so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji [[Kostrivnica|Kostrivnici]] pa keltske kovance. Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal [[Alkimija|alkimist]] [[Leinhardt Thurneysser]] iz [[Frankfurt na Majni|Frankfurta]] v svojem delu [[Pison]]. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo [[Hrvati|hrvaškemu]] [[ban]]u [[Peter Zrinjski|Petru Zrinjskemu]], ki je leta [[1665]] pozdravil svoja jetra s pitjem te vode. Prva znanstvena monografija, ki podrobno opisuje njene značilnosti, je Roitschocrene nemškega zdravnika [[Johann Benedict Gründl|Johanna Benedicta Gründla]]. V delu se pojavi bakrorez z upodobitvijo grške mitološke pripovedi o nastanku izvira [[Hipokrena|Hipokrene]] izpod kopit [[Pegaz]]a, simbolično postavljen v okolje današnje Rogaške Slatine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Roitschocrene, das ist ausführliche Beschreibung deß in Unter-Steyer weit-berühmten Roitschen Sauerbrunn (etc.)|url=https://books.google.si/books?id=8apNAAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP6#v=onepage&q&f=false|publisher=Widmanstetter Erben|date=1687|language=de}}</ref> Omenjena naslovna ilustracija je služila kot navdih za upodobitev Pegaza v aktualnem grbu občine.<ref>{{Navedi splet|title=The FAME: Slovenija - općine, 14. dio (Raz-Sev)|url=https://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/si-obc14.html#si-rs|website=zeljko-heimer-fame.from.hr|accessdate=2020-04-12}}</ref> Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta [[1803]], ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem [[grof Attems|grofom Attemsom]] odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta [[1908]] so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. [[Joseph Knett|Josepha Knetta]] našli najbolj mineralizirano vodo [[Donat]]. Zaradi visoke vrednosti [[magnezij]]a ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. Rogaška Slatina je tekom zgodovine večkrat veljala za obmejno območje. Za časa rimskega imperija je tu potekala meja med provincama [[Norik (rimska provinca)|Norikom]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], za časa visokega srednjega veka je ob Sotli potekala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], za časa [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] pa je reka [[Sotla]] razmejevala deželo Štajersko in Hrvaško, za časa dualizma pa posledično mejo med Avstrijskim in Ogrskim delom države. Ob razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] je Sotla ostala mejna reka med [[Dravska banovina|Dravsko]] in [[Savska banovina|Savsko banovino]] znotraj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]], oziroma kasneje Dravsko in Hrvaško banovino. Leta 1941 z [[Aprilska vojna|nemškim napadom na Jugoslavijo]] in kasnejšo nemško zasedbo Štajerske, je Rogaška Slatina ponovno postala obmejno območje med dvema političnima tvorbama, med [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] (oziroma med nemško okupacijsko cono) in [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Potek nemško-hrvaške meje je bil opredeljen v sporazumu o meji, ki je predvidel, da bo dokončen potek meje določila mešana hrvaško-nemška komisija. Komisija je imela svoj sedež v Rogaški Slatini, kjer se je v prostorih Hotela Štajerski dvor od konca maja do 30. oktobra 1941 sestajalo osebje obeh komisijskih delegacij. Hrvaška delegacija se je ob koncu oktobra leta 1941 preselila v [[Zagreb]] in [[Klanjec]], nemško delegacijsko osebje, pa je še naprej ostalo v Rogaški Slatini, kjer so do 28. junija 1942 razreševali mejna vprašanja na nemško-hrvaški meji.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=2020|title=Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945)|url=https://www.academia.edu/42735267/%C5%BDivljenje_ob_meji_Roga%C5%A1ka_Slatina_in_Obsotelje_kot_jugovzhodna_meja_nem%C5%A1kega_rajha_1941_1945_|magazine=Zbirka Historia, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}</ref> 12. aprila 1941, kmalu po nemškem napadu na Jugoslavijo, so slatinski Nemci - ''volksdeutscherji'' - zasegli občinsko upravo in čakali na nemškega župana. 14. aprila je Herbert Miglitsch kot ''Ortsgruppenführer'' v Občinskem domu v Rogaški Slatini prevzel upravljanje občine, njegov prevzem urada pa je sovpadal s Hitlerjevim poveljem o začetku izvajanja [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemške civilne uprave]] na zasedenih ozemljih v Sloveniji.<ref name=":0" /> V zadnjih dneh vojne so se skozi Rogaško Slatino vile kolone nemške vojske in kolaboracionistične enote, ki so še vedno množično plenile in pobijale nedolžne ljudi v okolici Rogaške Slatine. Nemške policijske, žandarske, graničarske in vojaške enote so Rogaško Slatino zapustile do 7. maja 1945, med zadnjimi pa je odšel Heribert Miglitsch, ki je 8. maja pobegnil prek avstrijske meje. Istega dne je Nemčija v Berlinu brezpogojno kapitulirala.<ref name=":0" />{{slog}} [[Slika:RogaskaSlatina3.JPG|thumb|Pavilijon]] [[Slika:Steklarna-Rogaska.JPG|thumb|Steklarna Rogaška]] [[Slika:RogaskaSlatina4.JPG|thumb|Vrelec Donata]] [[Slika:RogaskaSlatina5-Donat.JPG|thumb|Donat]] [[Slika:Zdraviliski park Rogaska Slatina.JPG|thumb|Zdraviliški park]] == Lega == Rogaška Slatina leži v [[Spodnji Posotelj|Spodnjem Posotelju]], na vzhodnem in osrednjem delu Štajerske ter v bližini meje z Republiko Hrvaško. Njena nadmorska višina je 228 metrov, geografska lega pa je nekaj nad 46˚ severne širine in okoli 15˚ vzhodne dolžine. Površina občine je 71,5 kvadratnih kilometrov in jo obdajajo trije hribi Boč, Plešivec in Donačka gora. == Podnebje == Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo (povprečna januarska temperatura za obdobje 1961-1990 znaša -1,6 ˚C, julijska pa 18,0 ˚C); jesenske temparature so dokaj visoke. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Letna količina padavin je med 1000 in 1100 milimetri. Ker so padavine izdatnejše v pozni pomladi, to zelo dobro vpliva na bujno vegetacijo. == Vegetacija == Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Osojne lege so pokrite z gozdovi, kopasti grebeni in doline pa so pokrite z obdelovalnimi grebeni. V gozdovih prevladujejo listavci, predvsem bukev, kostanj, javor in hrast. == Prebivalci == Arheološke najdbe pričajo, da je bilo širše območje Rogaške Slatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Občina Rogaška Slatina po zadnjem popisu prebivalstva vključuje 41 naselij z 11.237 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, turizmom, kozmetiko in s steklarstvom v njej je 5685 moških in 5447 žensk. == Turizem == Glavna predstavnika turizma sta Zdravilišče Rogaška in Terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera. == Gospodarstvo == Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 1.000 delavcev, ki proizvajajo visokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80 % proizvodnje v izvoz. Druga veja gospodarstva je Kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 5.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji. Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo mali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo. == Šolstvo == V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imata normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli imajo programe: splošna gimnazija, športna gimnazija, tehnik optik, tehnik steklar in steklar. V občini se nahaja tudi Ljudska univerza Rogaška Slatina, ki je z izobraževalnimi programi in drugimi dejavnostmi na območju Obsotelja in Kozjanskega prisotna že 50 let. == Pomembne stavbe == Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje Branko Kidrič, dom upokojencev ''Pegazov dom'', Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Anin dvor, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju teh. == Naselja v občini == [[Brestovec]], [[Brezje pri Podplatu]], [[Cerovec pod Bočem]], [[Ceste]], [[Čača vas]], [[Drevenik]], [[Gabrce]], [[Gabrovec pri Kostrivnici]], [[Gradiški Dol]], [[Irje]], [[Kačji Dol]], [[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]], [[Kamna Gorca]], [[Male Rodne]], [[Nimno]], [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]], [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]], [[Podturn, Rogaška Slatina|Podturn]], [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]], [[Prnek]], [[Rajnkovec]], [[Ratanska vas]], [[Rjavica]], '''[[Rogaška Slatina]]''', [[Spodnja Kostrivnica]], [[Spodnje Negonje]], [[Spodnje Sečovo]], [[Spodnji Gabrnik]], [[Strmec pri Svetem Florijanu]], [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]], [[Tekačevo]], [[Topole, Rogaška Slatina|Topole]], [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]], [[Tuncovec]], [[Velike Rodne]], [[Vinec]], [[Zagaj pod Bočem]], [[Zgornja Kostrivnica]], [[Zgornje Negonje]], [[Zgornje Sečovo]], [[Zgornji Gabrnik]]. == Krajevne skupnosti == Občina Rogaška Slatina je razdeljena na tri krajevne skupnosti: * Mestna Krajevna skupnost Rogaška Slatina (vključuje območja: mesto Rogaška Slatina (55 ulic in trgov) ter naselja: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gaberce, Gradiški dol, Irje, Kačji dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska) * Krajevna skupnost Kostrivnica (vključuje naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna Gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica in Zgornji Gabernik) * Krajevna skupnost Sv. Florijan (vključuje naselji: Strmec pri Sv. Florijanu in Sv. Florijan) ==Statistični pregled== Občina Rogaška Slatina je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], Rogaška Slatina, [[Občina Rogatec|Rogatec]] in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1&nbsp;km² ozemlja. Od tega je občini Rogaška Slatina pripadlo 41 (tj. 22 %) naselij, 10.780 (tj. 33 %) prebivalcev in 51,5&nbsp;km² (tj. 18 %) ozemlja. Naselje Ločen Dol (s 165 prebivalci) je bilo že leta 1979 v celoti priključeno naselju Rogaška Slatina. Naselju Rogaška Slatina so bili v tem letu priključeni še deli ozemlja naselij [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] (zmanjšano po številu prebivalstva za 78 %), [[Ratanska vas]] (85 %), [[Tekačevo]] (25 %), [[Spodnje Sečovo]] (5 %), [[Prnek]] (22 %) in [[Rjavica]]. Tako se je naselje Rogaška Slatina administrativno povečalo za 1.067 prebivalcev. V obravnavanem obdobju so štiri naselja dobila nova imena: Stojno selo je bilo preimenovano v [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]] (leta 1993), Strmec pri Rogatcu je bil preimenovan v [[Strmec pri Svetem Florijanu]] (leta 1993), Spodnji Gabrnik je bil preimenovan v [[Spodnji Gabernik]] (leta 2002) in Zgornji Gabrnik je bil preimenovan v [[Zgornji Gabernik]] (leta 2002). Leta 1993 je bil del naselja Strmec pri Rogatcu (z 200 prebivalci) priključen naselju Stojno selo. Zaradi te spremembe se je administrativno »preselilo« okoli 30 oseb. Naselje Rogaška Slatina se je leta 2002 po številu prebivalstva administrativno povečalo, in sicer za (okoli) 115 oseb. Manjši deli ozemlja naselij Tržišče (zmanjšano za (okoli) 15 oseb), Tekačevo (20) in Ratanska vas (50) so bili ponovno priključeni naselju Rogaška Slatina, na novo pa še del naselja [[Spodnje Negonje]] (30). == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Branko Kidrič]] | rowspan=8| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Rogaška Slatina municipality}} * [http://www.rogaska-slatina.si/ Rogaška Slatina], uradna stran občine. * [http://www.rogaska.info/ Spletni portal Rogaska.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060703131444/http://www.rogaska.info/ |date=2006-07-03 }} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] aeas07f9t7q68v8ow2mvzhsa6al77ut 6752472 6752448 2026-09-18T13:11:28Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752472 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Branko Kidrič]] |grb=Coat of arms of Rogaška Slatina.svg |lokacija=Karte Rogaska Slatina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F106_T1257_vF_b_x550065_y121705_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71,5 |prebivalstvo=11679 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=6051 |ženske=5628 |splet=https://www.rogaska-slatina.si/si/|sedež=[[Rogaška Slatina]]}} '''Občina Rogaška Slatina''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]], turističnem mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine. Znana je po svoji [[slatina (voda)|mineralni vodi]], [[Zdravilišče Rogaška|toplicah]] in proizvodnji izdelkov iz [[kristal]]nega [[steklo|stekla]]. Prebivalci Rogaške Slatine so Slatinčani (Rogačani so prebivalci sosednjega [[Rogatec|Rogatca]]). == Zgodovina == Po tem območju so se sprehajali ljudje že v času [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]] in [[Kelti|Keltov]], ko je mimo [[Lemberg pri Šmarju|Lemberg]]a in Rogatca vodila cesta iz [[Celje|Celeie]] do [[Ptuj|Petovie]]. V neposredni bližini vrelca [[Tempel]] so našli rimsko bronasto iglo s šestimi glavami, v bližnji [[Kostrivnica|Kostrivnici]] pa keltske kovance. Slatinska mineralna voda je bila v pisnih virih prvič omenjena 1572, čeprav so njeno zdravilno moč poznali že pred tem. Prvi je o njej pisal [[Alkimija|alkimist]] [[Leinhardt Thurneysser]] iz [[Frankfurt na Majni|Frankfurta]] v svojem delu [[Pison]]. Mednarodni sloves mineralne vode dandanes pripisujejo [[Hrvati|hrvaškemu]] [[ban]]u [[Peter Zrinjski|Petru Zrinjskemu]], ki je leta [[1665]] pozdravil svoja jetra s pitjem te vode. Prva znanstvena monografija, ki podrobno opisuje njene značilnosti, je Roitschocrene nemškega zdravnika [[Johann Benedict Gründl|Johanna Benedicta Gründla]]. V delu se pojavi bakrorez z upodobitvijo grške mitološke pripovedi o nastanku izvira [[Hipokrena|Hipokrene]] izpod kopit [[Pegaz]]a, simbolično postavljen v okolje današnje Rogaške Slatine.<ref>{{Navedi knjigo|title=Roitschocrene, das ist ausführliche Beschreibung deß in Unter-Steyer weit-berühmten Roitschen Sauerbrunn (etc.)|url=https://books.google.si/books?id=8apNAAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP6#v=onepage&q&f=false|publisher=Widmanstetter Erben|date=1687|language=de}}</ref> Omenjena naslovna ilustracija je služila kot navdih za upodobitev Pegaza v aktualnem grbu občine.<ref>{{Navedi splet|title=The FAME: Slovenija - općine, 14. dio (Raz-Sev)|url=https://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/si-obc14.html#si-rs|website=zeljko-heimer-fame.from.hr|accessdate=2020-04-12}}</ref> Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta [[1803]], ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem [[grof Attems|grofom Attemsom]] odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta [[1908]] so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. [[Joseph Knett|Josepha Knetta]] našli najbolj mineralizirano vodo [[Donat]]. Zaradi visoke vrednosti [[magnezij]]a ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. Rogaška Slatina je tekom zgodovine večkrat veljala za obmejno območje. Za časa rimskega imperija je tu potekala meja med provincama [[Norik (rimska provinca)|Norikom]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]], za časa visokega srednjega veka je ob Sotli potekala meja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]], za časa [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] pa je reka [[Sotla]] razmejevala deželo Štajersko in Hrvaško, za časa dualizma pa posledično mejo med Avstrijskim in Ogrskim delom države. Ob razpadu [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrske monarhije]] je Sotla ostala mejna reka med [[Dravska banovina|Dravsko]] in [[Savska banovina|Savsko banovino]] znotraj [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|kraljevine SHS]], oziroma kasneje Dravsko in Hrvaško banovino. Leta 1941 z [[Aprilska vojna|nemškim napadom na Jugoslavijo]] in kasnejšo nemško zasedbo Štajerske, je Rogaška Slatina ponovno postala obmejno območje med dvema političnima tvorbama, med [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] (oziroma med nemško okupacijsko cono) in [[Neodvisna država Hrvaška|NDH]]. Potek nemško-hrvaške meje je bil opredeljen v sporazumu o meji, ki je predvidel, da bo dokončen potek meje določila mešana hrvaško-nemška komisija. Komisija je imela svoj sedež v Rogaški Slatini, kjer se je v prostorih Hotela Štajerski dvor od konca maja do 30. oktobra 1941 sestajalo osebje obeh komisijskih delegacij. Hrvaška delegacija se je ob koncu oktobra leta 1941 preselila v [[Zagreb]] in [[Klanjec]], nemško delegacijsko osebje, pa je še naprej ostalo v Rogaški Slatini, kjer so do 28. junija 1942 razreševali mejna vprašanja na nemško-hrvaški meji.<ref name=":0">{{Navedi revijo|date=2020|title=Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945)|url=https://www.academia.edu/42735267/%C5%BDivljenje_ob_meji_Roga%C5%A1ka_Slatina_in_Obsotelje_kot_jugovzhodna_meja_nem%C5%A1kega_rajha_1941_1945_|magazine=Zbirka Historia, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}}</ref> 12. aprila 1941, kmalu po nemškem napadu na Jugoslavijo, so slatinski Nemci - ''volksdeutscherji'' - zasegli občinsko upravo in čakali na nemškega župana. 14. aprila je Herbert Miglitsch kot ''Ortsgruppenführer'' v Občinskem domu v Rogaški Slatini prevzel upravljanje občine, njegov prevzem urada pa je sovpadal s Hitlerjevim poveljem o začetku izvajanja [[Okupacija slovenskega ozemlja|nemške civilne uprave]] na zasedenih ozemljih v Sloveniji.<ref name=":0" /> V zadnjih dneh vojne so se skozi Rogaško Slatino vile kolone nemške vojske in kolaboracionistične enote, ki so še vedno množično plenile in pobijale nedolžne ljudi v okolici Rogaške Slatine. Nemške policijske, žandarske, graničarske in vojaške enote so Rogaško Slatino zapustile do 7. maja 1945, med zadnjimi pa je odšel Heribert Miglitsch, ki je 8. maja pobegnil prek avstrijske meje. Istega dne je Nemčija v Berlinu brezpogojno kapitulirala.<ref name=":0" />{{slog}} [[Slika:RogaskaSlatina3.JPG|thumb|Pavilijon]] [[Slika:Steklarna-Rogaska.JPG|thumb|Steklarna Rogaška]] [[Slika:RogaskaSlatina4.JPG|thumb|Vrelec Donata]] [[Slika:RogaskaSlatina5-Donat.JPG|thumb|Donat]] [[Slika:Zdraviliski park Rogaska Slatina.JPG|thumb|Zdraviliški park]] == Lega == Rogaška Slatina leži v [[Spodnji Posotelj|Spodnjem Posotelju]], na vzhodnem in osrednjem delu Štajerske ter v bližini meje z Republiko Hrvaško. Njena nadmorska višina je 228 metrov, geografska lega pa je nekaj nad 46˚ severne širine in okoli 15˚ vzhodne dolžine. Površina občine je 71,5 kvadratnih kilometrov in jo obdajajo trije hribi Boč, Plešivec in Donačka gora. == Podnebje == Podnebje na območju Rogaške Slatine je subpanonsko, blago, z januarskimi temperaturami nekaj pod ničlo (povprečna januarska temperatura za obdobje 1961-1990 znaša -1,6 ˚C, julijska pa 18,0 ˚C); jesenske temparature so dokaj visoke. Sorazmerno velike gozdne površine prispevajo k relativno toplemu in vlažnemu ozračju. Povprečna letna temperatura znaša 9,2 ˚C. Letna količina padavin je med 1000 in 1100 milimetri. Ker so padavine izdatnejše v pozni pomladi, to zelo dobro vpliva na bujno vegetacijo. == Vegetacija == Pestra in raznolika krajina predstavlja sožitje med gozdnimi in obdelovalnimi površinami. Osojne lege so pokrite z gozdovi, kopasti grebeni in doline pa so pokrite z obdelovalnimi grebeni. V gozdovih prevladujejo listavci, predvsem bukev, kostanj, javor in hrast. == Prebivalci == Arheološke najdbe pričajo, da je bilo širše območje Rogaške Slatine naseljeno že v prazgodovinski dobi. Občina Rogaška Slatina po zadnjem popisu prebivalstva vključuje 41 naselij z 11.237 prebivalci, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, turizmom, kozmetiko in s steklarstvom v njej je 5685 moških in 5447 žensk. == Turizem == Glavna predstavnika turizma sta Zdravilišče Rogaška in Terme Rogaška. Zdravilišče je bilo ustanovljeno leta 1803, ko so štajerski deželni stanovi na čelu z deželnim glavarjem grofom Attemsom odkupili zemljišče okoli vrelcev. Prvo leto je bil v zdravilišču na voljo le en zdravnik, prenočilo pa je lahko okoli 25 gostov. V tem obdobju je naraščala tudi prodaja ustekleničene mineralne vode, predvsem v okolici Slovenije. Leta 1908 so pod vodstvom geologa in vrelčnega inšpektorja dr. J. Knetta našli najbolj mineralizirano vodo Donat. Zaradi visoke vsebnosti magnezija, ta voda pomaga pri presnovnih boleznih. V drugi polovici 19. stoletja so zasebniki v bližini Zdravilišča zgradili lastne vile, in sicer proti bližnjemu kraju Sveti križ. Nastal je kraj Rogaška Slatina, ki je bil ob koncu stoletja organiziran najprej v eno občino, nato pa v občini Rogaška Slatina in Rogaška Slatina – okolica. Za tem so zrasli še hoteli Slatina, Sava, Slovenija, Grand hotel Donat, Grand hotel Rogaška, hotel Strossmayer ter kopališče Rogaška Riviera. == Gospodarstvo == Glavni predstavnik gospodarstva je Steklarna Rogaška. Z razmahom steklarstva po letu 1927, ko je družina Abel na obrobju kraja odprla steklarno in s tem sistematizirala lokalno glažutarstvo v industrijo. Dvajset let kasneje je začela delovati Srednja steklarska šola, ki je danes edina te vrste v Sloveniji. Od leta 2000 v njej poteka tudi program splošne gimnazije. V Steklarni je zaposlenih 1.000 delavcev, ki proizvajajo visokokvalitetne izdelke iz brušenega kristalnega stekla ter kristalina. Izdelki so poznani po vsem svetu, saj gre kar 80 % proizvodnje v izvoz. Druga veja gospodarstva je Kozmetika Afrodita, ki ima zaposlenih skoraj 120 ljudi različnih strok. Trenutno trži podjetje približno 300 izdelkov in oskrbuje več kot 10.000 trgovin in 5.000 kozmetičnih salonov v Sloveniji in tujini, in sicer v Evropi in Aziji. Tretji predstavnik je kmetijska dejavnost, ki ga sestavljajo mali in le nekaj velikih kmetov. Kmetijskih površin je 2.422,6 hektarjev in jih v večini uporabljajo za poljedelstvo in živinorejo. == Šolstvo == V Rogaški so tri osnovne šole ter srednja šola. Prvi dve osnovni šoli imata normalen program, tretja pa ima program za otroke s posebnimi potrebami. V srednji šoli imajo programe: splošna gimnazija, športna gimnazija, tehnik optik, tehnik steklar in steklar. V občini se nahaja tudi Ljudska univerza Rogaška Slatina, ki je z izobraževalnimi programi in drugimi dejavnostmi na območju Obsotelja in Kozjanskega prisotna že 50 let. == Pomembne stavbe == Pomembne stavbe so občinska stavba, kjer županuje Branko Kidrič, dom upokojencev ''Pegazov dom'', Grand hotel s Kristalno dvorano, Grafični muzej, Kulturni center, Anin dvor, Terapija, ki je namenjena zdravstvu – odkrivanju raznih bolezenskih stanj in zdravljenju teh. == Naselja v občini == [[Brestovec]], [[Brezje pri Podplatu]], [[Cerovec pod Bočem]], [[Ceste]], [[Čača vas]], [[Drevenik]], [[Gabrce]], [[Gabrovec pri Kostrivnici]], [[Gradiški Dol]], [[Irje]], [[Kačji Dol]], [[Kamence, Rogaška Slatina|Kamence]], [[Kamna Gorca]], [[Male Rodne]], [[Nimno]], [[Plat, Rogaška Slatina|Plat]], [[Podplat, Rogaška Slatina|Podplat]], [[Podturn, Rogaška Slatina|Podturn]], [[Pristavica, Rogaška Slatina|Pristavica]], [[Prnek]], [[Rajnkovec]], [[Ratanska vas]], [[Rjavica]], '''[[Rogaška Slatina]]''', [[Spodnja Kostrivnica]], [[Spodnje Negonje]], [[Spodnje Sečovo]], [[Spodnji Gabrnik]], [[Strmec pri Svetem Florijanu]], [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]], [[Tekačevo]], [[Topole, Rogaška Slatina|Topole]], [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]], [[Tuncovec]], [[Velike Rodne]], [[Vinec]], [[Zagaj pod Bočem]], [[Zgornja Kostrivnica]], [[Zgornje Negonje]], [[Zgornje Sečovo]], [[Zgornji Gabrnik]]. == Krajevne skupnosti == Občina Rogaška Slatina je razdeljena na tri krajevne skupnosti: * Mestna Krajevna skupnost Rogaška Slatina (vključuje območja: mesto Rogaška Slatina (55 ulic in trgov) ter naselja: Brestovec, Cerovec pod Bočem, Ceste, Gaberce, Gradiški dol, Irje, Kačji dol, Kamence, Male Rodne, Nimno, Plat, Pristavica, Prnek, Rajnkovec, Ratanska) * Krajevna skupnost Kostrivnica (vključuje naselja: Brezje pri Podplatu, Čača vas, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Kamna Gorca, Podplat, Podturn, Spodnja Kostrivnica, Spodnji Gabernik, Zagaj pod Bočem, Zgornja Kostrivnica in Zgornji Gabernik) * Krajevna skupnost Sv. Florijan (vključuje naselji: Strmec pri Sv. Florijanu in Sv. Florijan) ==Statistični pregled== Občina Rogaška Slatina je bila ustanovljena ob teritorialnem preoblikovanju komun 3. 10. 1994. Nastala je iz takratne komune Šmarje pri Jelšah, ki se je preoblikovala v naslednjih pet manjših samostojnih občin: [[Občina Kozje|Kozje]], [[Občina Podčetrtek|Podčetrtek]], Rogaška Slatina, [[Občina Rogatec|Rogatec]] in [[Občina Šmarje pri Jelšah|Šmarje pri Jelšah]]. Komuna Šmarje pri Jelšah je pred preoblikovanjem štela 188 naselij in 32.429 prebivalcev in je obsegala 400,1&nbsp;km² ozemlja. Od tega je občini Rogaška Slatina pripadlo 41 (tj. 22 %) naselij, 10.780 (tj. 33 %) prebivalcev in 51,5&nbsp;km² (tj. 18 %) ozemlja. Naselje Ločen Dol (s 165 prebivalci) je bilo že leta 1979 v celoti priključeno naselju Rogaška Slatina. Naselju Rogaška Slatina so bili v tem letu priključeni še deli ozemlja naselij [[Tržišče, Rogaška Slatina|Tržišče]] (zmanjšano po številu prebivalstva za 78 %), [[Ratanska vas]] (85 %), [[Tekačevo]] (25 %), [[Spodnje Sečovo]] (5 %), [[Prnek]] (22 %) in [[Rjavica]]. Tako se je naselje Rogaška Slatina administrativno povečalo za 1.067 prebivalcev. V obravnavanem obdobju so štiri naselja dobila nova imena: Stojno selo je bilo preimenovano v [[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]] (leta 1993), Strmec pri Rogatcu je bil preimenovan v [[Strmec pri Svetem Florijanu]] (leta 1993), Spodnji Gabrnik je bil preimenovan v [[Spodnji Gabernik]] (leta 2002) in Zgornji Gabrnik je bil preimenovan v [[Zgornji Gabernik]] (leta 2002). Leta 1993 je bil del naselja Strmec pri Rogatcu (z 200 prebivalci) priključen naselju Stojno selo. Zaradi te spremembe se je administrativno »preselilo« okoli 30 oseb. Naselje Rogaška Slatina se je leta 2002 po številu prebivalstva administrativno povečalo, in sicer za (okoli) 115 oseb. Manjši deli ozemlja naselij Tržišče (zmanjšano za (okoli) 15 oseb), Tekačevo (20) in Ratanska vas (50) so bili ponovno priključeni naselju Rogaška Slatina, na novo pa še del naselja [[Spodnje Negonje]] (30). == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Branko Kidrič]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] | '''[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]'''<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>'''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Rogaška Slatina municipality}} * [http://www.rogaska-slatina.si/ Rogaška Slatina], uradna stran občine. * [http://www.rogaska.info/ Spletni portal Rogaska.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060703131444/http://www.rogaska.info/ |date=2006-07-03 }} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rogaška Slatina]] [[Kategorija:Občina Rogaška Slatina|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1994]] a15wquk8sf56zoa7518qey41jc0qknb 0 8550 6752636 6076846 2026-09-18T19:22:59Z SamoKuscer 172052 "supercelino" sem spremenil v "nadcelino" 6752636 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Pangaea.png|right|200px|thumbnail|Zemljevid Pangee]] '''Pangea''' ([[grščina|grško]] - ''vse zemlje'') je [[ime]], ki se nanaša na [[Nadcelina|nadcelino]], oziroma na pracelino v času [[mezozoik]]a, preden je proces [[tektonika plošč|tektonike plošč]] razdvojil njene [[celina|celine]]. Imena se je domislil [[Nemci|nemški]] [[geolog]], [[astronom]], [[meteorolog]], [[klimatolog]] in [[raziskovalec]] [[Alfred Lothar Wegener]]. Njegovo zamisel o pracelini in premikanju celin so sprva ostro zavračali. Pangea je razpadla pred približno 200 [[milijon]]i leti. Ko so celine tvorile Pangeo, so se oblikovale [[gora|gore]], od katerih jih veliko obstaja še danes (npr. [[Apalači]] in [[Uralsko gorovje|Ural]]). Ogromen [[ocean]], ki je obdajal Pangeo se imenuje [[Pantalasa]]. [[Zemljin plašč|Zemeljski plašč]] pod svojim nekdanjim položajem je še vedno [[toplota|vroč]] in se skuša dvigniti. Zaradi tega leži [[Afrika]] nekaj desetin [[meter|metrov]] višje od ostalih celin. Med obdobjem [[jura|jure]] je Pangea razpadla na dva dela: * [[Gondvana|Gondvano]] in * [[Lavrazija|Lavrazijo]] Geologi predvidevajo, da bodo čez približno 250 milijonov let celine spet trčile druga v drugo in nastala bo Pangea II (Pangea Ultima). {{Celine}} [[Kategorija:Nadceline]] [[Kategorija:Zgodovinske celine]] {{normativna kontrola}} rvir593m8bsysrcsvp8cbp1l37ys0ws 0 13799 6752666 6679424 2026-09-18T22:02:56Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Stalin_Full_Image.jpg z [[c:File:Joseph_Stalin_in_1937_with_his_pipe_smoking.jpg|Joseph_Stalin_in_1937_with_his_pipe_smoking.jpg]] 6752666 wikitext text/x-wiki {{infopolje Funkcionar |name = Josif Stalin |native_name = Иосиф Сталин<br />იოსებ სტალინი |image = Joseph Stalin in 1937 with his pipe smoking.jpg |caption = Stalinov portet iz leta 1937, ki se uporablja za javne namene |office = Generalni sekretar Komunistične partije Sovjetske zveze |term_start = 3. april 1922 |term_end = 16. oktober 1952 |predecessor = [[Vjačeslav Molotov]]<br/><small>(kot odgovorni sekretar)</small> |successor = [[Georgij Malenkov]] (''de facto'') |office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev/ Ministrskega sveta Sovjetske zveze |term_start1 = 6. maj 1941 |term_end1 = 5. marec 1953 |predecessor1 = [[Vjačeslav Molotov]] |successor1 = [[Georgij Malenkov]] |birth_date = {{OldStyleDate|18. december|1878|6}}{{efn|{{OldStyleDate|21. december|1879|9}} (sovjetske evidence)}} |birth_place = [[Gori, Gruzija|Gori]], [[Guvernerstvo Tiflis]], Ruski&nbsp;imperij {{avoid wrap|(zdaj [[Gruzija]])}} |death_date = {{death date and age|1953|3|5|1878|12|18|df=y}} |death_place = Moskva, [[Ruska sovjetska socialistična republika|Ruska SFSR]], Sovjetska&nbsp;zveza (zdaj [[Rusija]]) |party = [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDDP]] (1901–1903)<br>[[Ruska socialdemokratska delavska stranka|RSDDP]] <small>([[boljševiki]])</small> (1903–1918)<br>[[Komunistična partija Sovjetske zveze|KPSZ]] (1918–1953) |spouse = [[Kato Svanidze]] (1906–1907)<br>[[Nadežda Alilujeva]] (1919–1932) |children = Jakov Džugašvili<br>Vasilij Džugašvili<br>Svetlana Allilujeva<br>Artjom Sergejev (posvojen) |signature = <!-- Wikidata --> }} '''Jósif Visariónovič Stálin''',{{efn|[[ruščina|Rusko]] {{jezik|ru|Иосиф Виссарионович Сталин}}.}} izvirno ime '''Ióseb Besariónis dze Džugašvíli''',{{efn|{{jezik-ka|იოსებ ბესარიონის ძე ჯუღაშვილი}}, {{jezik-ru|Иосиф Виссарионович Джугашвили}}.}} [[Gruzijci|gruzijski]] [[revolucionar]] in sovjetski [[politik]], drugi voditelj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], * [[18. december]] ([[ruski koledar]]: 6. december) [[1878]], [[Gori]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Gruzija]]), † [[5. marec]] [[1953]], [[Kuncevo]] pri [[Moskva|Moskvi]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Rusija]]). Stalin je Sovjetsko zvezo vodil približno od sredine 1920-ih do smrti kot [[generalni sekretar]] [[Komunistična partija Sovjetske zveze|Komunistične partije Sovjetske zveze]] (1922&ndash;1952) in kot premier oziroma predsednik Sveta ministrov (1941&ndash;1953). Sprva je predsedoval kolektivnemu vodstvu kot [[primus inter pares|»prvi med enakimi«]], do 1930-ih pa je postal ''de facto'' [[diktator]]. Pripomogel je k formalizaciji [[leninizem|leninistične]] interpretacije [[marksizem|marksizma]] v doktrino [[marksizem-leninizem|marksizma-leninizma]], medtem ko je njegova lastna politika znana kot [[stalinizem]]. Rodil se je v revni gruzijski družini in se v mladosti včlanil v marksistično [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Rusko socialdemokratsko delavsko stranko]]. Postal je urednik strankarskega časopisa ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' in z ropi, ugrabitvami in izsiljevanjem zbiral denar za [[Boljševiki|boljševiško]] frakcijo [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]]. Večkrat so ga aretirali in poslali v izgnanstvo. Potem ko so boljševiki v [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]] prevzeli oblast in ustanovili [[Enostrankarski sistem|enostrankarsko državo]] pod vodstvom Leninove preimenovane Komunistične partije, je Stalin postal član vladajočega [[politbiro]]ja. Poveljeval je v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] in nato sodeloval pri ustanovitvi Sovjetske zveze, po Leninovi smrti leta 1924 pa je prevzel vodstvo države. Pod Stalinom je glavno načelo strankarske dogme postalo [[socializem v eni državi]]. S [[Petletka|petletnimi načrti]] je država izvedla kolektivizacijo kmetijstva in hitro industrializacijo ter ustvarila centralizirano [[plansko gospodarstvo]]. Zaradi te politike so nastale resne motnje pri pridelavi hrane, ki so povzročile lakoto v letih 1932–1933. Da bi izkoreninil »sovražnike delavskega razreda«, je sprožil [[Velika čistka|veliko čistko]], v kateri so med letoma 1934 in 1939 zaprli več kot milijon ljudi in jih okoli 700.000 umorili. Do leta 1937 je nad partijo in nad državo dobil popoln nadzor. Stalinova vlada je širila marksizem-leninizem preko [[Kominterna|Komunistične internacionale]] in v 30. letih podpirala [[Protifašizem|protifašistična]] gibanja, posebej v [[Španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Leta 1939 je podpisala [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakt o nenapadanju]] z [[Nacistična Nemčija|nacistično Nemčijo]], posledica katerega je bila sovjetska invazija na Poljsko. Nemčija je pakt prekršila z [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]] leta 1941. Kljub začetnim porazom je sovjetska [[Rdeča armada]] odbila nemški vpad in leta 1945 zavzela [[Berlin]], s čimer je končala [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] v Evropi. Sovjetska zveza si je priključila [[Baltska država|baltske države]] in podprla vzpostavitev prosovjetskih vlad v srednji in vzhodni Evropi, na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] in v [[Severna Koreja|Severni Koreji]]. Po vojni sta se Sovjetska zveza in ZDA vzpeli kot svetovni [[Supersila|supersili]]. Napetosti, ki so nastale med prosovjetskim [[Vzhodni blok|vzhodnim blokom]] in proameriškim [[Zahodni blok|zahodnim blokom]], so postale znane kot [[hladna vojna]]. Stalin je vodil Sovjetsko zvezo skozi povojno obnovo, med katero je leta 1949 razvila [[Jedrska bomba|jedrsko bombo]]. V letih po vojni je država doživela novo množično lakoto in [[Antisemitizem|protisemitsko]] gonjo, ki je dosegla vrhunec z »[[zdravniška zarota|zdravniško zaroto]]«. Stalina je po [[Smrt in pogreb Josifa Stalina|smrti leta 1953]] sčasoma nasledil [[Nikita Hruščov]], ki je obsodil njegovo vladavino in začel destalinizacijo sovjetske družbe. Stalin velja za eno najpomembnejših osebnosti 20. stoletja. V mednarodnem marksističnem-leninističnem gibanju je bil predmet obširnega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], ki ga je častil kot zaščitnika delavskega razreda in [[Socializem|socializma]]. Po [[Razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 je ohranil priljubljenost v Rusiji in Gruziji kot zmagoviti vojni voditelj, ki je Sovjetsko zvezo uveljavil kot svetovno silo. Nasprotno je njegova [[Totalitarnost|totalitarna]] vlada deležna splošnega obsojanja zaradi množične represije, etničnega čiščenja, deportacij, številnih množičnih pobojev in lakote, ki je vzela življenja milijonov. {{TOC limit|limit=3}} ==Zgodnje življenje== ===Otroštvo in mladost: 1878–1899=== Stalin se je rodil 18. decembra 1878 (po takratnem [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] 6. decembra){{efn|V virih obstajajo razhajanja glede Stalinovega točnega datuma rojstva, vendar za pravilnega običajno velja 18. december ([[julijanski koledar]]: 6. december) 1878. Ta rojstni datum je zabeležen v zapisih cerkve v Goriju, v šolskem spričevalu, v policijski kartoteki carske Rusije in drugih ohranjenih dokumentih izpred revolucije. Leta 1921 je sam Stalin navedel rojstni datum 18. december 1878 v svojem življenjepisu, pisanem na roko. Po vzponu na oblast leta 1922 je kot svoj datum rojstva navedel 21. december 1879 (po starem koledarju 9. december 1879). To je postal dan, ki se je v Sovjetski zvezi praznoval kot njegov rojstni dan.}}{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=14|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=23}} v mestu [[Gori]], tedaj delu [[Ruski imperij|Ruskega imperija]] z mešanim gruzijskim, armenskim, ruskim in židovskim prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=2|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=11}}{{sfn|Service|2004|p=15}} Njegova starša sta bila Besarion Džugašvili »Beso« in Ekaterine Geladze »Keke«, poročena maja 1872, ki sta pred Stalinovim rojstvom že izgubila dva sinova, ki sta umrla kot novorojenca.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=11}} Starša sta bila po narodnosti [[Gruzinci|Gruzinca]] in Stalinov materni jezik je bila [[gruzinščina]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=26|2a1=Conquest|2y=1991|2p=1|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=11}} Stalin je bil [[Krst|krščen]] 29. decembra.{{sfn|Service|2004|p=16}} Prijel se ga je vzdevek »Soso«, pomanjševalnica od »Ioseb«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=16|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=23|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=17}} [[Slika:Stalin 1894.jpg|sličica|Stalin leta 1894 v starosti 15 let]] Besarion je bil čevljar,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=5|2a1=Service|2y=2004|2p=14|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=22|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=16}} čigar delavnica je spočetka poslovala uspešno, pozneje pa je začela toniti in družina se je znašla v revščini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=19}} Besarion je postal nasilen [[alkoholik]] ter pijan pretepal ženo in sina.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5p=24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=29|4a1=Montefiore|1y=1991|3p=17|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=10|6p=12}} Mati je s Stalinom leta 1883 zapustila dom in nekaj let živela v različnih najetih stanovanjih,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=30–31|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=20}} preden sta se leta 1886 zatekla k družinskemu prijatelju duhovniku Krištofu Čerkvianiju, kjer se je mati zaposlila kot hišna pomočnica.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=31|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=20–21}} Konec leta 1888, v starosti 10 let, so Stalina vpisali v cerkveno šolo v Goriju. Ta je bila običajno privilegij otrok duhovščine, a je Čarkviani Stalinu zagotovil mesto.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=11|2a1=Service|2y=2004|2p=20|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=32–34|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=21}} Stalin se je v šoli izkazal v slikanju in igranju,{{sfn|Montefiore|2007|pp=43–44}} pisal lastne pesmi{{sfn|Montefiore|2007|p=44}} in pel v zboru.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=13|2a1=Service|2y=2004|2p=30|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=43|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=26}} Pogosto se je zapletal v pretepe;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=20|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=36}} prijatelj iz otroštva je kasneje izjavil, da je bil Stalin »najboljši, a tudi najtežavnejši učenec« v razredu.{{sfn|Montefiore|2007|p=45}} Stalin je v otroštvu imel številne zdravstvene težave. Leta 1884 je prebolel [[črne koze]], ki so mu po obrazu pustile brazgotine,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Service|3y=2004|3p=19|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=31|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=20}} pri 12 letih pa je vanj trčila [[kočija]], kar je bil verjetni vzrok za dosmrtno hibo leve roke.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Service|2y=2004|2p=25|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=35, 46|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=20–21}} [[Slika:The Orthodox Theological Seminary.jpg|sličica|levo|Duhovno semenišče v Tiflisu, kjer se je Stalin šolal (slika iz 70. let 19. stoletja)]] Stalinu je štipendija omogočila, da se je avgusta 1894 vpisal na [[semenišče]] v [[Tbilisi|Tiflisu]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=51–53|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=15}} Tudi tu je bil učno uspešen in dobival visoke ocene.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=36|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=56|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=32|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=16}} Nadaljeval je s pisanjem poezije; pet njegovih pesmi je bilo pod psevdonimom »Soselo« objavljenih v časopisu [[Ilija Čavčavadze|Ilije Čavčavadzeja]] ''Iverija''. Teme pesmi so bile med drugim narava, dežela in domoljubje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=18|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=57|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=33}}{{sfn|Service|2004|p=38}} Po besedah Stalinovega življenjepisca Simona Sebaga Montefiora so postale »male gruzijske klasike« in bile v kasnejših letih vključene v različne izbore gruzijske poezije.{{sfn|Montefiore|2007|p=58}} Sčasoma je Stalin izgubil zanimanje za duhovniški študij, njegove ocene so upadle,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=69|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=32|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=18}} on pa je bil vse pogosteje kaznovan zaradi uporniškega obnašanja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=69|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36–37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=19}} Dnevnik semenišča navaja, da se je razglasil za [[ateist]]a, protestno zapuščal molitve in se ni odkrival pred menihi.{{sfn|Montefiore|2007|pp=70–71}} Včlanil se je v prepovedan knjižni krožek, ki je deloval na šoli;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=19|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=36, 37|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=18}} posebej je nanj vplival revolucionarni roman [[Nikolaj Černiševski|Nikolaja Černiševskega]] ''Kaj storiti?''.{{sfn|Montefiore|2007|p=63}} Drugi zanj pomemben roman je bil ''Očetomorilec'' [[Aleksander Kazbegi|Aleksandra Kazbegija]], iz katerega je tudi prevzel vzdevek Koba, kakor je bilo ime junaku romana.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2007|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=23–24|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=63|4a1=Montefiore|1y=1991|3pp=27–28|3y=2004|3a1=Service|2p=5|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=14|6p=17}} Prav tako je prebral ''[[Kapital (knjiga)|Kapital]]'' [[Karl Marx|Karla Marxa]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=38|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=64}} Stalin se je posvetil Marxovi sociopolitični teoriji [[Marksizem|marksizmu]],{{sfn|Montefiore|2007|p=69}} ki je tedaj doživljala vzpon v Gruziji, eni od različic [[Socializem|socializma]], ki so nasprotovale vladajoči carski oblasti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=40|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=43}} Ponoči se je udeleževal tajnih delavskih srečanj{{sfn|Montefiore|2007|p=66}} in spoznal Silibistra Jibladzeja, ustanovitelja gruzijske socialistične organizacije ''Mesame dasi'' (»Tretja skupina«).{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=65|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=44}} Stalin je zapustil semenišče aprila 1899 in se ni nikoli vrnil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=41|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=71}} ===Ruska socialdemokratska delavska stranka: 1899–1904=== {{Več slik |width = 140 |image1 = Stalin 1902-1.jpg |image2 = Stalin 1902-2.1.jpg |footer = Policijski fotografiji Stalina iz leta 1902 }} Oktobra 1899 je začel delati kot [[meteorolog|vremenoslovec]] v observatoriju v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=54|2a1=Conquest|2y=1991|2p=27|3a1=Service|3y=2004|3pp=43–44|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=76|5a1=Kotkin|5y=2014|5pp=47–48}} Nadaljeval je z zbiranjem privržencev in širjenjem revolucionarnih misli.{{sfn|Montefiore|2007|p=79}} Tajna policija imperija, [[Ohrana]], je vedela za Stalinovo delovanje na območju Tiflisa in ga marca 1901 poskušala aretirati, vendar je pobegnil in se začel skrivati.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=27|2a1=Service|2y=2004|2p=45|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=81–82|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=49}} Še vedno iz ilegale je pomagal organizirati [[Praznik dela|prvomajske]] demonstracije 1901, na katerih se je 3000 udeležencev spopadlo z oblastmi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=28|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=82|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=50}} Novembra 1901 je bil izvoljen v tifliški komite [[Ruska socialdemokratska delavska stranka|Ruske socialdemokratske delavske stranke]] (RSDDP), marksistične stranke, ustanovljene leta 1898.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=63|2a1=Rieber|2y=2005|2pp=37–38|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=87–88}} Tega meseca je Stalin odpotoval v pristaniško mesto [[Batumi]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Rieber|3y=2005|3p=39|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=101|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=51}} Njegova napadalna retorika je med marksisti v mestu vzbujala mešana mnenja, pri čemer so ga nekateri imeli za vladnega provokatorja.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=91, 95|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=53}} Zaposlil se je v skladišču [[Rothschild]]ove rafinerije, kjer je dvakrat soorganiziral delavske stavke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=90–93|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=51|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=22–23}} Potem ko je bilo več vodij stavk aretiranih, je soorganiziral množično javno demonstracijo, ki je privedla do zavzetja zapora; oblasti so streljale na demonstrante in jih 13 ubile.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=94–95|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=52|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Na dan njihovega pogreba je Stalin organiziral drugo množično demonstracijo,{{sfn|Montefiore|2007|pp=97–98}} nakar so ga aprila 1902 aretirali in zaprli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=29|2a1=Service|2y=2004|2p=49|3a1=Rieber|3y=2005|3p=42|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=98|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=52}} Sredi leta 1903 je bil obsojen na tri leta izgnanstva v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=68|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=107|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=53|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=23}} Stalin je konec novembra prispel v sibirsko naselje Nova Uda v [[Irkutska oblast|Irkutski oblasti]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=75|2a1=Conquest|2y=1991|2p=29|3a1=Service|3y=2004|3p=52|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=108–110}} Dvakrat je skušal pobegniti; prvič se je bil prisiljen obrniti zaradi ozeblin,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=114–115}} v drugem poskusu se je uspešno vrnil v Tiflis.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=52|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=115–116|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=53}} Med njegovim izgnanstvom se je Ruska socialdemokratska delavska stranka razklala na »[[Boljševiki|boljševike]]« [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] in »[[Menjševiki|menjševike]]« [[Julij Martov|Julija Martova]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=33–34|2a1=Service|2y=2004|2p=53|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=113|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=78–79|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=24}} Stalin je sovražil številne gruzijske menjševike in se odločil za boljševike.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=76|2a1=Service|2y=2004|2p=59|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=80|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=24}} Čeprav je osnoval oporišče boljševikov v rudarskem mestu [[Čiatura]],{{sfn|Montefiore|2007|p=131}} je boljševizem v Gruziji, kjer so prevladovali menjševiki, ostal v manjšini.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=38|2a1=Service|2y=2004|2p=59}} ===Revolucija leta 1905 in njene posledice: 1905–1912=== [[Slika:Lenin at Tampere.JPG|sličica|levo|Stalin je prvič srečal Vladimirja Lenina leta 1905 na zasedanju v Tampereju. Lenin je postal »Stalinov nepogrešljivi mentor«.{{sfn|Kotkin|2014|p=81}}]] Januarja 1905 so vladne sile [[Krvava nedelja (1905)|krvavo obračunale s protestniki]] v [[Sankt Peterburg]]u. Po Ruskem imperiju se je kmalu razširil val nemirov, ki je postal znan kot [[Ruska revolucija (1905)|Revolucija 1905]].{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=80|2a1=Service|2y=2004|2p=56|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=126}} Gruzija je bila eno od posebej prizadetih območij.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=84–85|2a1=Service|2y=2004|2p=56}} Stalin je bil v [[Baku]]ju februarja, ko je izbruhnilo etnično nasilje med Armenci in [[Azerbajdžanci]], v katerem je bilo ubitih vsaj 2000 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=58|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=128–129}} Javno je obsodil »pogrome proti židom in Armencem« kot del [[Nikolaj II. Ruski|carjevih]] poskusov »okrepiti svoj ostudni prestol«.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ustanovil je boljševiško bojno četo, s katero je poskušal sprte strani obdržati ločene, nemire pa je izkoristil tudi kot krinko pri kraji opreme za tisk.{{sfn|Montefiore|2007|p=129}} Ob širjenju nasilja po Gruziji je oblikoval še več bojnih čet, pri čemer so isto storili menjševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=131–132}} Stalinove čete so razorožile krajevno policijo in vojsko{{sfn|Montefiore|2007|p=132}} ter pridobivale sredstva z izsiljevanjem tamkajšnjih velikih podjetij in rudnikov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=132–133}} Napadale so vladne čete [[kozaki|kozakov]] in caristične [[črna stotnija|črne stotnije]],{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=87|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=135, 144}} pri nekaterih napadih so sodelovali z menjševiškimi milicami.{{sfn|Montefiore|2007|p=137}} Novembra 1905 so gruzijski boljševiki izvolili Stalina za delegata na zasedanju boljševikov,{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1pp=89–90|2a1=Service|2y=2004|2p=60|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=145}} ki je potekalo v [[Tampere]]ju. Na zasedanju se je prvič srečal z Leninom.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=90|2a1=Conquest|2y=1991|2p=37|3a1=Service|3y=2004|3p=60|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=81}} Čeprav je Stalin Lenina globoko spoštoval, je glasno izražal nasprotovanje njegovemu stališču, naj imajo boljševiki kandidate na prihajajočih volitvah v državno dumo; Stalinu se je parlamentarni postopek zdel izguba časa.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=147|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Aprila 1906 se je udeležil kongresa Ruske socialdemokratske delavske stranke v [[Stockholm]]u.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=94|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=39–40|3a1=Service|3y=2004|3pp=61, 62|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=156}} Na kongresu je stranka pod vodstvom menjševiške večine odločila, da sredstev ne bo zbirala z oboroženimi ropi.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Conquest|2y=1991|2p=40|3a1=Service|3y=2004|3p=62|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=26}} Lenin in Stalin se z odločitvijo nista strinjala{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=96|2a1=Service|2y=2004|2p=62|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} in sta pozneje zasebno razpravljala, kako bi nadaljevala z ropi za boljševike.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=168|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=113}} Stalin se je cerkveno poročil s [[Kato Svanidze]] julija 1906 v mestu [[Senaki]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=159|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=105}} Marca 1907 je rodila sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=64|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=106|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Do tega leta se je – po mnenju zgodovinarja Roberta Servicea – Stalin uveljavil kot »vodilni gruzijski boljševik«.{{sfn|Service|2004|p=65}} Udeležil se petega kongresa RSDDP, ki je potekal v [[London]]u maja in junija 1907.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=41|2a1=Service|2y=2004|2p=65|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=168–170|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=108}} Po povratku v Tiflis je organiziral [[Rop v Tiflisu 1907|rop dostave denarja Cesarski banki]] junija 1907. Roparji so na Erevanskem trgu (današnjem Trgu svobode) iz zasede napadli oboroženi konvoj s strelnim orožjem in doma izdelanimi bombami. Ubitih je bilo okoli 40 ljudi, roparji pa so vsi pobegnili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=41–42|2a1=Service|2y=2004|2p=75|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=113}} Po napadu se je Stalin z ženo in sinom nastanil v Bakuju.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=180|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=114}} Menjševiki so se soočili z njim glede ropa in izglasovali njegovo izključitev iz RSDDP, vendar se nanje ni oziral.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=100|2a1=Conquest|2y=1991|2pp=43–44|3a1=Service|3y=2004|3p=76|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=184}} V Bakuju je utrdil boljševiško prevlado v tamkajšnji veji RSDDP{{sfn|Montefiore|2007|p=190}} in urejal dva boljševiška časopisa.{{sfn|Montefiore|2007|p=186}} Avgusta 1907 se je udeležil kongresa [[Druga internacionala|Druge internacionale]] v [[Stuttgart]]u.{{sfn|Montefiore|2007|p=189}} Novembra 1907 je njegova žena umrla za [[tifus]]om,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=191|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} on pa je sina pustil pri njeni družini v Tiflisu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=71|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=193|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} V Bakuju je ponovno zbral skupino, ki je napadala črne stotnije, zbirala denar z izsiljevanjem in ponarejanjem bankovcev ter ropala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=74|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=196|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=115}} Ugrabili so tudi otroke več bogatih osebnosti in izterjali odkupnino.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=197–198|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=115}} Na začetku leta 1908 se je v [[Ženeva|Ženevi]] sestal z Leninom in vplivnim ruskim marksistom [[Georgij Valentinovič Plehanov|Georgijem Plehanovom]], čeprav ga je slednji razkačil.{{sfn|Montefiore|2007|p=195}} Marca 1908 so Stalina aretirali in zaprli v Bailovski zapor v Bakuju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=44|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=203|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Nazadnje je bil obsojen na dve leti izgnanstva v vasi [[Solvičegodsk]] v [[Vologdska oblast|Vologdski oblasti]], kamor je prispel februarja 1909.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=45|2a1=Service|2y=2004|2p=68|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=206, 208|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=116}} Junija je pobegnil in se vrnil v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=212|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=117}} Marca 1910 so ga vnovič aretirali in poslali nazaj v Solvičegodsk.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=222, 226|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} V vasi se je zapletel z vsaj dvema ženskama; njegova posestnica Marija Kuzakova je kasneje rodila njegovega drugega sina Konstantina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=79|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=227, 229, 230–231|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=121}} Junija 1911 je Stalin dobil dovoljenje za selitev v [[Vologda|Vologdo]], kjer je ostal dva meseca{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=47|2a1=Service|2y=2004|2p=80|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=231, 234|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=121}} in znova pobegnil v Sankt Peterburg,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=236|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=121}} kjer je bil septembra 1911 aretiran in obsojen na dodatna tri leta izgnanstva v Vologdi.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=237|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=121–22}} ===Vzpon v Centralni komite in urejanje ''Pravde'': 1912–1917=== [[Slika:First Issue of PRAVDA.jpg|sličica|Prva številka boljševiškega časopisa ''Pravda'', katerega urednik je bil Stalin]] Januarja 1912, medtem ko je bil Stalin v izgnanstvu, je bil na Praški konferenci izvoljen prvi [[Centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze|boljševiški centralni komite]]. Kmalu po konferenci sta se Lenin in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]] odločila, da v komite vključita tudi Stalina.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=83|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=122–123}} Ta se je (še v Vologdi) strinjal in ostal član Komiteja do konca življenja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=48|2a1=Service|2y=2004|2p=83|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=240|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=122–123}} Lenin je verjel, da bo Stalin kot Gruzijec pomagal utrditi podporo boljševikom med manjšinskimi narodi imperija.{{sfn|Montefiore|2007|p=240}} Februarja 1912 je Stalin znova pobegnil v Sankt Peterburg{{sfn|Montefiore|2007|p=241}} z nalogo pretvoriti boljševiški tednik ''Zvezda'' v dnevnik, ''[[Pravda (časopis)|Pravda]]'' (»Resnica«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=243}} Novi časopis je začel izhajati z aprilom 1912, pri čemer je Stalinova vloga urednika ostala skrivna.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=84|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=247}} Maja 1912 je bil spet aretiran in obsojen na tri leta izgnanstva v Sibiriji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=248}} Julija je prispel v sibirsko vas Narim v [[Tomska oblast|Tomski oblasti]],{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=249|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=133}} kjer si je delil sobo s soboljševikom [[Jakov Sverdlov|Jakovom Sverdlovom]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=86|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=250|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=154}} Po dveh mesecih sta Stalin in Sverdlov ušla nazaj v Sankt Peterburg.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=51|2a1=Service|2y=2004|2pp=86–87|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=250–251}} Med obiskom Tiflisa je Stalin s svojo skupino organiziral zasedo poštne kočije, med katero so večino skupine – ne pa tudi Stalina – prijeli.{{sfn|Montefiore|2007|pp=252–253}} Stalin se je vrnil v Sankt Peterburg, kjer je nadaljeval z urejanjem in pisanjem za ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=255}} [[Slika:Stalin in exile 1915.jpg|sličica|levo|180px|Stalin leta 1915]] Potem ko je bilo na volitvah v državno dumo oktobra 1912 izvoljenih šest boljševikov in šest menjševikov, je Stalin v člankih pričel pozivati k spravi med strujama, kar je Lenin kritiziral.{{sfn|Montefiore|2007|p=256}} Nazadnje se je uklonil Leninovemu nasprotovanju.{{sfn|Montefiore|2007|p=263}} Januarja 1913 je odpotoval na [[Dunaj]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2p=89|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=263}} kjer je raziskoval »vprašanje narodov«, to je, kako naj boljševiki obravnavajo narodne in etnične manjšine v Ruskem imperiju.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=89|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=264–265}} Lenin, ki je Stalina spodbujal, naj na to temo napiše članek,{{sfn|Service|2004|p=59}} je želel manjšine ogreti za boljševike z obljubo o pravici do odcepitve od ruske države, čeprav je upal, da bodo ostale del bodoče boljševiške Rusije.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Stalinov članek ''Marksizem in vprašanje narodov{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=53|2a1=Service|2y=2004|2p=85|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=266|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=133}}'' je bil leta 1913 objavljen v marčevski, aprilski in majski izdaji boljševiškega glasila ''Prosveščenje''.{{sfn|Kotkin|2014|p=133}} Lenin je bil z njim zadovoljen.{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} Po oceni Montefiora je bil ta članek »Stalinovo najslavnejše delo«.{{sfn|Montefiore|2007|p=266}} Članek je bil podpisan s psevdonimom »K. Stalin« (»Jekleni«),{{sfn|Montefiore|2007|p=267}} ki ga je uporabljal od leta 1912;{{sfnm|1a1=Himmer|1y=1986|1p=269|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=7|3a1=Service|3y=2004|3p=85}} morda je z njim poskušal posnemati vzdevek Lenina.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} Ta psevdonim je obdržal do konca življenja, verjetno zato, ker ga je uporabil v članku, s katerim se je uveljavil med boljševiki.{{sfn|Montefiore|2007|pp=267–268}} Februarja 1913 so ga v Sankt Peterburgu spet aretirali.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=268–270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=28}} Obsodili so ga na štiri leta izgnanstva v [[Turuhansk]]u, oddaljenem delu Sibirije, od koder je bil pobeg posebej težaven.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=54|2a1=Service|2y=2004|2pp=102–103|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=270, 273|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} Na območje je prispel v avgustu,{{sfn|Montefiore|2007|pp=273–274}} marca 1914 pa so ga oblasti iz strahu pred vnovičnim pobegom premestile v vas Kurejka na robu [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=55|2a1=Service|2y=2004|2pp=105–106|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=277–278|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=29}} V vasi se je Stalin spustil v razmerje z Lidijo Pereprigino, tedaj staro trinajst let in po zakonu carske Rusije leto pod starostjo privolitve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=107|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=282–285|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=30}} Okoli decembra 1914 je Pereprigina rodila Stalinovega otroka, ki je kmalu po rojstvu umrl,{{sfn|Montefiore|2007|pp=292–293}} okoli aprila 1917 pa še enega, Aleksandra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=298, 300}}{{sfn|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}} V Kurejki se je Stalin zbližal z domorodnimi [[Evenki|Tunguzi]] (Evenki) in [[Ostjaki]]{{sfn|Montefiore|2007|p=287}} ter večino časa preživel ob ribarjenju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=56|2a1=Service|2y=2004|2p=110|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=288–289}} ===Ruska revolucija: 1917=== Med Stalinovim izgnanstvom je Rusija vstopila v [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Oktobra 1916 so njega in ostale izgnane boljševike vpoklicali v vojsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Service|2y=2004|2pp=113–114|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=300|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=155}} Februarja 1917 so prispeli v [[Krasnojarsk]],{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=57|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=301–302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} kjer je zdravnik ocenil Stalina kot nezmožnega za služenje vojske zaradi pohabljene leve roke.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=155}} V izgnanstvu je moral odslužiti še štiri mesece in uspešno zahteval, da jih odsluži v bližnjem [[Ačinsk]]u.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=114|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=302}} V tem mestu se je nahajal, ko se je zgodila [[februarska revolucija]]: v Petrogradu, kot so preimenovali Sankt Peterburg, so izbruhnile vstaje, car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] pa je abdiciral, da bi ubežal nasilnemu strmoglavljenju. Ruski imperij je postal ''de facto'' republika, ki jo je vodila začasna vlada s prevlado liberalcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=57–58|2a1=Service|2y=2004|2pp=116–117|3a1=Montefiore|3y=2007|3pp=302–303|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=178|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=42}} Marca je Stalin zmagoslavno pripotoval v Petrograd,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=15, 19|2a1=Service|2y=2004|2p=117|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=304|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=173}} kjer je s soboljševikom [[Lev Kamenjev|Levom Kamenjevom]] prevzel nadzor nad ''Pravdo{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=19|2a1=Service|2y=2004|2p=120|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=310}}'' in postal boljševiški predstavnik izvršnega odbora petrograjskega sovjeta, vplivnega sveta mestnih delavcev.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=59–60|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=310}} Aprila je Stalin dosegel tretje mesto na boljševiških volitvah za centralni komite stranke; zmagal je Lenin in drugi je bil [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigorij Zinovjev]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=64|2a1=Service|2y=2004|2p=131|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=316|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=193|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=46}} Osvojeno mesto je kazalo na njegov tedanji ugled v stranki.{{sfn|Montefiore|2007|p=316}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Obstoječo vlado posestnikov in kapitalistov je treba zamenjati z novo vlado, z vlado delavcev in kmetov.<br />Obstoječo »vlado«, ki je ni izvolilo ljudstvo in ki ni odgovorna ljudstvu, je treba zamenjati z vlado, ki jo bo ljudstvo priznavalo, ki jo bodo izvolili predstavniki delavcev, vojakov in kmetov in ki bo odgovarjala njihovim predstavnikom.|source= — Stalinov uvodnik v ''Pravdi'', oktober 1917{{sfn|Service|2004|p=144}}}} Stalin je pomagal organizirati »julijsko vstajo«, oboroženo razkazovanje moči podpornikov boljševikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=65|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=319–320}} Potem ko je zadušila demonstracijo, je začasna vlada začela preganjati boljševike in izvedla racijo na ''Pravdo''.{{sfn|Montefiore|2007|p=32}} Med racijo je Stalin skrivoma odpeljal Lenina iz pisarne časopisa in prevzel skrb za varnost boljševiškega voditelja, ga selil med varnimi hišami in naposled pretihotapil v vas Razliv.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1pp=322–324|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=203|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=48–49}} V Leninovi odsotnosti je Stalin nadaljeval z urednikovanjem Pravde in prevzel funkcijo voditelja boljševikov, ki jih je vodil skozi tajni šesti kongres stranke.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=326|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=204}} Lenin je pričel pozivati boljševike, naj prevzamejo oblast in zrušijo začasno vlado z [[Državni udar|državnim udarom]]. Stalin in njegov soboljševik [[Lev Trocki]] sta odobravala Leninov načrt, medtem ko so mu Kamenjev in drugi člani stranke sprva nasprotovali.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=68|2a1=Service|2y=2004|2p=138|4a1=Montefiore|4y=2007|4pp=331–332|5a1=Kotkin|5y=2014|5p=214|6a1=Hlevnjuk|6y=2015|6p=50}} Lenin se je vrnil v Petrograd in zagotovil večinsko podporo udaru na sestanku Centralnega komiteja 10. oktobra.{{sfn|Montefiore|2007|pp=332–333, 335}} 24. oktobra je policija vdrla v prostore boljševiškega časopisa in uničila tiskarsko opremo; Stalin je rešil nekaj svoje opreme za nadaljevanje svoje dejavnosti.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=144|2a1=Montefiore|2y=2007|2pp=337–338}} V zgodnjih jutranjih urah 25. oktobra se je pridružil Leninu v Smolnem inštitutu, od koder se je poveljevalo državnemu udaru – [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=145|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=341}} Boljševiška milica je zavzela petrograjsko elektrarno, glavno pošto, državno banko, telefonsko centralo in več mostov.{{sfn|Montefiore|2007|pp=341–342}} Ladja pod nadzorom boljševikov, ''[[Križarka Aurora|Avrora]]'', je streljala na [[Zimski dvorec]]; poslanci začasne vlade so se vdali in boljševiki so jih aretirali.{{sfn|Montefiore|2007|pp=344–346}} Stalin je imel nalogo obveščati poslance v Drugem kongresu sovjetov o razvoju razmer, vendar njegova vloga v udaru ni bila javno vidna.{{sfn|Service|2004|pp=145, 147}} Trocki in ostali kasnejši boljševiški nasprotniki Stalina so to uporabili kot dokaz, da je bila Stalinova vloga v udaru zanemarljiva, čeprav novejši zgodovinarji temu oporekajo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=144–146|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=224|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Po besedah zgodovinarja Olega Hlevnjuka je Stalin »/.../ izpolnil pomembno vlogo (v revoluciji) /.../ kot višji boljševik, član Centralnega komiteja stranke in urednik njenega glavnega časopisa«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=53}} Zgodovinar [[Stephen Kotkin]] je podobno menil, da je Stalin bil »v žarišču dogodkov«, ki so vodili k udaru.{{sfn|Kotkin|2014|p=177}} ==V Leninovi vladi== ===Utrjevanje moči: 1917–1918=== 26. oktobra 1917 se je Lenin razglasil za predsednika nove vlade, [[Svet ljudskih komisarjev|Sveta ljudskih komisarjev]] (»Sovnarkom«).{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=147–148|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=227–228, 229|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Stalin je podprl njegovo odločitev, da ne bodo tvorili koalicije z menjševiki in s Socialistično revolucionarno stranko, so pa oblikovali koalicijsko vlado s Stranko levih socialistov-revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=28–29|2a1=Service|2y=2004|2p=148}} Stalin je postal eden od neuradne četverice na čelu vlade, poleg Lenina, Trockega in Sverdlova;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=228}} od teh je bil Sverdlov redno odsoten in umrl marca 1919.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=71, 90|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=318}} Na Smolnem inštitutu je bila Stalinova pisarna blizu Leninove, on in Trocki pa sta bila edini osebi, ki sta smeli dostopati do Leninove pisarne brez najave.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=27|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=226}} Čeprav javnosti ni bil tako znan kot Lenin ali Trocki,{{sfn|Service|2004|p=150}} je Stalinov položaj med boljševiki rasel.{{sfn|Montefiore|2003|p=157}} Sopodpisal je Leninove odloke za ukinitev nenaklonjenih časopisov{{sfn|Service|2004|p=149}} in skupaj s Sverdlovom vodil seje odbora, ki je sestavljal ustavo nove [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruske sovjetske federativne socialistične republike]].{{sfn|Service|2004|p=155}} Močno je podpiral Leninovo ustanovitev varnostne službe [[Čeka]] in posledični [[rdeči teror]], ki ga je začela; ker je bilo državno nasilje učinkovito orodje kapitalistične oblasti, je verjel, da se bo enako izkazalo tudi sovjetski vladi. Za razliko od drugih visokih boljševikov, kot Kamenjev ali [[Nikolaj Buharin]], Stalin ni nikoli izrazil zaskrbljenosti nad naglo širitvijo Čeke in rdečega terorja.{{sfn|Service|2004|p=158}} Potem ko je opustil urednikovanje ''Pravde'',{{sfn|Service|2004|p=148}} je Stalin postal [[ljudski komisar]] za narodnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=70|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=148|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=228|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=52}} Za tajnico je zaposlil [[Nadežda Alilujeva|Nadeždo Alilujevo]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=151}} in se pozneje poročil z njo, čeprav datum poroke ni znan.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2p=167|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=264|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=49}} Novembra 1917 je podpisal Deklaracijo pravic narodov Rusije, ki je etničnim in narodnim manjšinam Rusije dala pravico do odcepitve in samoodločanja.{{sfn|Conquest|1991|p=71}} Namen odloka je bil prvenstveno strateški: boljševiki so želeli pridobiti naklonjenost med manjšinami, vendar so upali, da si le-te v resnici ne bodo želele neodvisnosti. Tega meseca je odpotoval v [[Helsinki|Helsinke]] na pogovore s finskimi socialdemokrati, decembra pa je priznal zahtevo Finske po samostojnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=152}} Njegov oddelek je namenil sredstva za ustanovitev tiska in šol v jezikih različnih etničnih skupin.{{sfn|Service|2004|p=153}} Socialistični revolucionarji so Stalina obtožili, da so njegovi govori o [[federalizem|federalizmu]] in narodnem samoodločanju pretveza za Sovnarkomovo [[centralizem|centralistično]] in [[imperializem|imperialistično]] politiko.{{sfn|Service|2004|p=155}} Zaradi prve svetovne vojne, v kateri se je Rusija bojevala proti [[centralne sile|centralnima silama]] [[Nemško cesarstvo|Nemčiji]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], se je Leninova vlada marca 1918 preselila iz Petrograda v [[Moskva|Moskvo]]. Stalin, Trocki, Sverdlov in Lenin so živeli v [[Moskovski kremelj|Kremlju]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=72|2a1=Service|2y=2004|2pp=150–151|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=259–264}} Stalin je podpiral Leninovo željo po podpisu premirja s centralnimi silami ne glede na ceno v ozemlju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2pp=158–161|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=250}} Stalin je menil, da je to potrebno, ker (za razliko od Lenina) ni bil prepričan, da je Evropa na pragu proletarske revolucije.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=159–160|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=250}} Sčasoma je Lenin prepričal ostale visoke boljševike o svojem stališču, kar se je končalo s podpisom [[Brest-litovški mir|Brest-litovškega miru]] marca 1918.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=75|2a1=Service|2y=2004|2p=161|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=257–258}} Pogodba je centralnim silam prepustila velikansko površino ozemlja in razjezila mnoge v Rusiji; levi socialisti-revolucionarji so ob tem zapustili koalicijsko vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=161|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=258–259, 265}} Kmalu za tem se je vladajoča Ruska socialdemokratska delavska stranka preimenovala in postala [[Komunistična partija Sovjetske zveze]].{{sfn|Kotkin|2014|p=259}} ===Vojaško poveljstvo: 1918–1921=== Potem ko so si boljševiki prisvojili oblast, so se jim zoperstavile tako desničarske kot levičarske sile, kar je porodilo [[ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=165|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=268–270}} Da bi zagotovil dostop do pohajajočih zalog hrane, je Sovnarkom maja 1918 poslal Stalina v [[Volgograd|Caricin]], da bi prevzel skrb za preskrbo s hrano v južni Rusiji.{{sfnm|1a1=Conquest|4y=2004|6y=2015|6a1=Hlevnjuk|5pp=300–301|5y=2014|5a1=Kotkin|4p=163|4a1=Service|1y=1991|3p=27|3y=2003|3a1=Montefiore|2p=39|2y=1991|2a1=Volkogonov|1p=77|6p=54}} Stalin, ki se je hotel dokazati kot poveljnik,{{sfn|Service|2004|p=173}} je tam prevzel nadzor nad vojaškimi operacijami.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=302–303}} Spoprijateljil se je z dvema vojaškima osebnostima, [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjonom Budjonijem]], ki sta kasneje postala jedro njegove vojaške in politične podporne baze.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=78, 82|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=28|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=55}} V veri, da bo zmaga zagotovljena s številčno premočjo, je poslal množico enot [[Rdeča armada|Rdeče armade]] v boj proti tamkajšnji protiboljševiški [[Bela garda (Rusija)|Beli gardi]], kar je povzročilo velike izgube; Lenina je potratna taktika skrbela.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=81|2a1=Service|2y=2004|2p=170}} V Caricinu je Stalin ukazal oddelku Čeke, naj usmrti osumljene protirevolucionarje, v nekaterih primerih brez sojenja.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=46|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=27|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=305, 307|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=56–57}} Da bi zagotovil skladnost s svojim programom za preskrbo s hrano, je ukazal požig več vasi.{{sfn|Service|2004|p=169}} Njegova uporaba državnega nasilja in terorja je bila obsežnejša, kot je odobravala večina boljševiških voditeljev.{{sfn|Service|2004|p=171}} Decembra 1918 so Stalina poslali v [[Perm, Rusija|Perm]], kjer naj bi vodil preiskavo, kako so bele sile [[Aleksander Kolčak|Aleksandra Kolčaka]] lahko zdesetkale tamkajšnjo rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=83–84|2a1=Service|2y=2004|2p=172|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=314}} V Moskvo se je vrnil med januarjem in marcem 1919, preden so ga poslali na Zahodno fronto pri Petrogradu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=85|2a1=Service|2y=2004|2p=172}} Ko je Rdeči Tretji regiment dezertiral, je ukazal javno usmrtitev ujetih dezerterjev.{{sfn|Service|2004|p=172}} Septembra se je vrnil na Južno fronto. Med vojno se je izkazal pred Centralnim komitejem z odločnostjo in pripravljenostjo nositi odgovornost v spornih situacijah.{{sfn|Service|2004|p=173}} Hkrati se pogosto ni zmenil za ukaze, ob kljubovanju pa večkrat grozil z odstopom.{{sfn|Service|2004|pp=173, 174}} Na 8. kongresu partije ga je Lenin grajal zaradi posluževanja taktik, ki so povzročile smrt veliko preveč vojakov Rdeče armade.{{sfn|Service|2004|p=185}} Vseeno mu je novembra 1919 vlada podelila [[red rdeče zastave]] za vojne zasluge.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=86|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=45|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=331}} Boljševiki so v ruski državljanski vojni zmagali konec leta 1919.{{sfn|Service|2004|p=175}} Do takrat je Sovnarkom preusmeril pozornost na širjenje revolucionarne propagande izven Rusije; s tem namenom je marca 1919 oblikoval [[Kominterna|Komunistično internacionalo]], katere uvodne ceremonije se je Stalin udeležil.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=91|2a1=Service|2y=2004|2p=175}} Čeprav Stalin ni delil Leninovega prepričanja, da je evropski proletariat na robu revolucije, je priznaval, da bo sovjetska Rusija ranljiva, dokler bo osamljena.{{sfn|Service|2004|p=176}} Decembra 1918 je pripravil odloke, s katerimi je priznal sovjetske republike z marksistično vlado v [[Estonija|Estoniji]], [[Litva|Litvi]] in [[Latvija|Latviji]].{{sfn|Service|2004|p=199}} Med državljansko vojno so te vlade strmoglavili in baltske države so postale popolnoma neodvisne od Rusije, kar je bilo za Stalina nelegitimno dejanje.{{sfn|Service|2004|pp=203, 190}} Februarja 1920 so ga izbrali za vodenje Delavsko-kmečkega inšpektorata (»Rabkrin«);{{sfn|Service|2004|p=174}} istega meseca je bil premeščen na Kavkaško fronto.{{sfn|Service|2004|p=178}} [[Slika:Stalin 1920-1.jpg|sličica|Josif Stalin leta 1920]] Po predhodnih spopadih ruske in poljske vojske je v začetku leta 1920 izbruhnila [[poljsko-sovjetska vojna]], v kateri so Poljaki vdrli v Ukrajino in 7. maja zavzeli [[Kijev]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=176|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=352–354}} 26. maja so Stalina premestili v Ukrajino na Jugozahodno fronto.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=178|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=357|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=59}} Rdeča armada je 10. junija nazaj zavzela Kijev in kmalu izrinila poljske sile nazaj na Poljsko.{{sfn|Service|2004|pp=176–177}} 16. julija je Centralni komite odločil, da vojno razširi na poljsko ozemlje.{{sfn|Service|2004|p=177}} Lenin je pričakoval, da bo poljski proletariat podprl Rusijo proti poljski vladi [[Józef Piłsudski|Józefa Piłsudskega]].{{sfn|Service|2004|p=177}} Stalin jih je posvaril, da bo po njegovem poljski delavski razred iz [[nacionalizem|nacionalizma]] v vojni podprl svojo vlado.{{sfn|Service|2004|p=177}} Menil je tudi, da je Rdeča armada nepripravljena za ofenzivno vojskovanje in da bo bojevanje na Poljskem dalo priložnost Beli gardi, da se okrepi na [[Krim (polotok)|krimskem polotoku]] in potencialno znova zaneti državljansko vojno.{{sfn|Service|2004|p=177}} Polemiko je izgubil, nakar je sprejel Leninovo odločitev in jo podprl.{{sfn|Service|2004|p=178}} Na jugozahodni fronti se je odločil osvojiti [[Lvov]]; v osredotočenosti na ta cilj ni ubogal ukazov v začetku avgusta, naj s svojimi enotami priskoči na pomoč enotam [[Mihail Nikolajevič Tuhačevski|Tuhačevskega]], ki so napadale [[Varšava|Varšavo]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=87|2a1=Service|2y=2004|2p=179|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=362|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=60}} Sredi avgusta 1920 so Poljaki odbili rusko napredovanje, Stalin pa se je vrnil v Moskvo na sestanek [[Politbiro]]ja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=180, 182|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=364}} V Moskvi sta ga Lenin in Trocki grajala za ravnanje v poljsko-sovjetski vojni.{{sfn|Service|2004|p=182}} Stalin se je čutil ponižanega in podcenjenega; 17. avgusta je dal odpoved v vojski, ki so mu jo odobrili 1. septembra.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=182|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=364–365}} Na 9. boljševiški konferenci konec septembra ga je Trocki obtožil »strateških napak« pri vodenju vojne.{{sfnm|1a1=Davies|1y=2003|1p=211|2a1=Service|2y=2004|2pp=183–185|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=376–377}} Trocki je zatrjeval, da je Stalin sabotiral pohod z neupoštevanjem ukazov za premestitev enot.{{sfn|Kotkin|2014|p=377}} Lenin je s kritikami pritegnil Trockemu in nihče na zasedanju ni govoril Stalinu v prid.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=184–185|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=377}} Stalin se je čutil onečaščenega in njegova nenaklonjenost do Trockega se je poglobila.{{sfn|Service|2004|p=185}} Poljsko-sovjetska vojna se je končala marca 1921 s podpisom [[Riški mirovni sporazum|mirovnega sporazuma v Rigi]].{{sfn|Kotkin|2014|p=392}} ===Zadnja leta Lenina: 1921–1923=== [[Slika:Stalin 1921-1.jpg|sličica|Stalin s pripetim [[red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. Po pripisu v ''Pravdi'' decembra 1939 je fotografija nastala v [[Sergo Ordžonikidze|Ordžonikidzejevi]] hiši leta 1921.]] Sovjetska vlada je sosednje države poskušala spraviti pod svojo prevlado; februarja 1921 je izvedla invazijo na Demokratično republiko Gruzijo, ki so ji vladali menjševiki,{{sfn|Kotkin|2014|pp=396–397}} aprila 1921 pa je Stalin Rdečo armado poslal v Turkestansko socialistično federativno republiko, da bi ponovno uveljavila ruski nadzor nad državo.{{sfn|Kotkin|2014|p=388}} Kot ljudski komisar za narodnosti je Stalin verjel, da bi vsaka narodna in etnična skupina morala imeti pravico do samoizražanja,{{sfn|Service|2004|p=202}} kar bi dosegli z »avtonomnimi republikami« znotraj ruske države, v katerih bi lahko nadzirali razne krajevne zadeve.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=199–200|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=371}} Zaradi takšnega pogleda so ga nekateri marksisti obtožili, da se nagiba k buržoaznemu nacionalizmu, medtem ko so ga drugi obtožili, da ostaja preveč rusocentričen.{{sfn|Service|2004|p=202}} Posebej težaven je bil Stalinov rodni Kavkaz zaradi etnično močno mešanega prebivalstva.{{sfn|Service|2004|p=200}} Stalin je nasprotoval ustanovitvi ločenih gruzijske, armenske in azerbajdžanske avtonomne republike, saj bi te po njegovem dušile etnične manjšine na svojem ozemlju, in namesto njih pozval k ustanovitvi Zakavkaške socialistične federativne sovjetske republike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–196|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Komunistična partija Gruzije je zamisli nasprotovala, kar je privedlo do »gruzijskega primera«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=194–195|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=479–481}} Sredi leta 1921 se je Stalin vrnil na južni Kavkaz, kjer je gruzijske komuniste pozval, naj se uprejo šovinističnemu gruzijskemu nacionalizmu, ki odriva na rob [[Abhazi|abhaško]], [[Oseti|osetsko]] in [[Adžari|adžarsko]] manjšino.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=203–205|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=400}} Ob tej priložnosti je po več letih obiskal sina Jakova in ga odpeljal v Moskvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Nadja je bila rodila Stalinovega drugega sina, [[Vasilij Stalin|Vasilija]], marca tega leta.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=232}} Po državljanski vojni so širom Rusije izbruhnile delavske stavke in kmečke vstaje, večinoma iz nasprotovanja Sovnarkomovemu načrtu o zaseganju hrane. Kot protiutež je Lenin uvedel tržno usmerjene reforme, [[Nova ekonomska politika|Novo ekonomsko politiko]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=89|2a1=Service|2y=2004|2p=187|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=344|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=64}} Vrelo je tudi znotraj Komunistične partije, v kateri je frakcija s Trockim na čelu pozivala k ukinitvi sindikatov; Lenin je temu nasprotoval in Stalin mu je pomagal zbirati opozicijo.{{sfn|Service|2004|p=186}} Stalin je dobil nadzor nad oddelkom Centralnega komiteja za agitacijo in propagando,{{sfn|Service|2004|p=188}} na 11. kongresu partije leta 1922 pa ga je Lenin predlagal za generalnega sekretarja. Čeprav so ostali izrazili skrb, da ga bo dodelitev te funkcije povrh vseh ostalih preobremenila in mu dala preveč moči, je bil Stalin imenovan na položaj.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=96|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=78–70|3a1=Service|3y=2004|3pp=189–190|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=411}} Za Lenina je bilo pomembno, da ima na tem pomembnem položaju ključnega zaveznika.{{sfn|Service|2004|p=190}} {{Quote box|width=25em|align=left|quote=Stalin je pregrob, ta napaka, ki je popolnoma sprejemljiva v naših krogih in v odnosih med nami komunisti, pa postane nesprejemljiva na položaju generalnega sekretarja. Zato tovarišem predlagam, naj razmislijo, kako bi ga odstranili s tega položaja in nanj imenovali nekoga drugega, ki se od tovariša Stalina v vseh ozirih razlikuje samo v eni prednosti, in sicer da je strpnejši, vljudnejši in pozornejši do tovarišev, manj muhast itd.|source= — Leninova oporoka, 4. januar 1923;{{sfnm|1a1=Service|1y=2000|1p=369|2a1=Service|2y=2004|2p=209|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=504}} mogoče je, da tega ni napisal sam Lenin, temveč Krupska.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}}}} [[Slika:Lenin and stalin crop.jpg|sličica|Stalin med posvetovanjem z bolehajočim Leninom (Gorki, september 1922)]] Maja 1922 je po težki [[kap]]i Lenin delno ohromel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=97|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=53|3a1=Service|3y=2004|3p=191}} Med bivanjem v svoji dači v Gorkem je bil njegova glavna povezava s Sovnarkomom Stalin, redni obiskovalec.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=191–192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=413}} Lenin je Stalina dvakrat prosil, naj mu priskrbi strup za samomor, vendar Stalin tega ni storil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=192|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=414|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=68}} Kljub tovarištvu Leninu niso bile pogodu Stalinove, kot jih je imenoval, »aziatske« manire, svoji sestri Mariji pa je dejal, da Stalin »ni inteligenten«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2pp=191–192|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=528}} Lenin in Stalin se nista strinjala glede zunanje trgovine: Lenin je menil, da bi sovjetska država morala imeti monopol nad zunanjo trgovino, medtem ko je Stalin zagovarjal pogled [[Grigorij Sokolnikov|Grigorija Sokolnikova]], da bi bilo v tedanjem času to nepraktično.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Service|2y=2004|2p=193|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=483|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=69–70}} Različne poglede sta imela tudi na gruzijsko zadevo, pri čemer je Lenin podpiral zahtevo gruzijskega Centralnega komiteja po gruzijski sovjetski republiki in ne Stalinove po čezkavkaški.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=95|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=71–72}} Strinjala se nista niti glede narave sovjetske države. Lenin je pozival k ustanovitvi nove federacije, imenovane »Zveza sovjetskih republik Evrope in Azije«, in vztrajal, naj se ruska država priključi zvezi kot enakovredna ostalim sovjetskim državam.{{sfn|Service|2004|p=195}} Stalin je menil, da bi to spodbujalo željo po neodvisnosti med neruskim ljudstvom in da bi etničnim manjšinam zadostovale »avtonomne republike« znotraj ruske sovjetske federativne socialistične republike.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=71|2a1=Service|2y=2004|2p=194|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=475–476|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=68–69}} Lenin je Stalina obtožil »velikoruskega šovinizma«, Stalin pa Lenina »nacionalnega liberalizma«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=98–99|2a1=Service|2y=2004|2p=195|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=477, 478|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=69}} Dosežen je bil kompromis o preimenovanju federacije v »Zvezo sovjetskih socialističnih republik« (ZSSR).{{sfn|Service|2004|p=195}} Ustanovitev ZSSR je bila ratificirana konec decembra 1922; čeprav je bil sistem uradno federalen, so vse pomembne odločitve sprejemali v vladajočem Politbiroju Komunistične partije Sovjetske zveze v Moskvi.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=74|2a1=Service|2y=2004|2p=206|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=485}} Njuni spori so postali tudi osebni; Lenina je posebej razjezilo, ko je bil Stalin med telefonskim pogovorom nesramen do njegove žene [[Nadežda Krupska|Nadežde Krupske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=99–100, 103|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=72–74|3a1=Service|3y=2004|3pp=210–211|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=70–71}} V zadnjih letih njegovega življenja je Krupska vladajočim osebnostim predala [[Leninova oporoka|Leninovo oporoko]], ki je vključevala vrsto čedalje bolj omalovažujočih opazk o Stalinu. V njih je kritiziral Stalinovo neotesanost in čezmerno moč ter namignil, naj ga odstranijo s položaja generalnega sekretarja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=100–101|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=53, 79–82|3a1=Service|3y=2004|3pp=208–209|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=71}} Nekateri zgodovinarji so podvomili, ali te opombe res izvirajo od Lenina, in domnevali, da bi jih lahko zapisala Krupska, ki je bila osebno sprta s Stalinom.{{sfn|Kotkin|2014|p=501}} Ne glede na to Stalin sam ni nikoli izražal dvomov o njihovi pristnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=528}} ==Utrditev moči== ===Nasledstvo Lenina: 1924–1927=== [[Slika:Stalin Rykov Kamenev Zinoviev 1925.jpg|sličica|(Z leve proti desni) Stalin, [[Aleksej Rikov]], [[Lev Kamenjev]] in [[Grigorij Zinovjev]] leta 1925]] Lenin je umrl januarja 1924. Stalin je poskrbel za pogreb in bil eden od njegovih pogrebcev; proti želji Leninove vdove je Politbiro balzamiral njegovo truplo in ga shranil v [[Leninov mavzolej|mavzolej]] na [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=110|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=219|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=542–543}} Postalo je del rastočega [[Kult osebnosti|kulta osebnosti]], posvečenega Leninu, Petrograd pa so tega leta preimenovali v Leningrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=30|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=540}} Da bi okrepil svojo podobo predanega leninista, je Stalin pripravil devet predavanj na Komunistični univerzi Sverdlova na temo »temeljev leninizma«, ki so jih pozneje objavili v knjižni obliki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=111–112|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=117–118|3a1=Service|3y=2004|3p=221|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=544}} Na 13. kongresu Partije maja 1924 so »Leninovo oporoko« prebrali samo voditeljem deželnih delegacij.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=222–224|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=79}} Osramočen zaradi njene vsebine je Stalin ponudil svoj odstop z mesta generalnega sekretarja; ta izraz ponižnosti ga je rešil, da so ga obdržali na položaju.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=111|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=93–94|3a1=Service|3y=2004|3pp=222–224|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=546–548|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=79}} Kot generalni sekretar je imel Stalin proste roke pri imenovanju svojega osebja; tako je po partiji in upravi namestil sebi zveste osebnosti.{{sfn|Kotkin|2014|p=426}} Novim članom Partije, ki so večinoma prihajali iz delavskega ali kmečkega okolja, je bil bolj naklonjen kot »starim boljševikom« z večinoma univerzitetno izobrazbo{{sfn|Kotkin|2014|p=453}} in poskrbel je, da so bili njemu zvesti člani razpršeni po pokrajinah države.{{sfn|Kotkin|2014|p=455}} Imel je pogoste stike z mladimi partijski funkcionarji,{{sfn|Kotkin|2014|p=469}} krajevni funkcionarji pa so se v želji po napredovanju pogosto trudili napraviti vtis na Stalina in pridobiti njegovo naklonjenost.{{sfn|Kotkin|2014|p=432}} Stalin je razvil tesne odnose tudi s trojico v jedru tajne policije (sprva Čeke in pozneje njene naslednice, [[Državna politična uprava|Državne politične uprave]]): [[Feliks Dzeržinski|Feliksom Dzeržinskim]], [[Vjačeslav Menžinski|Vjačeslavom Menžinskim]] in [[Genrih Jagoda|Genrihom Jagodo]].{{sfn|Kotkin|2014|pp=495–496}} Njegovo zasebno življenje je bilo razdeljeno med njegovim stanovanjem v Kremlju in [[Dača|dačo]] v Zubalovi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=235}} Leta 1926 se je Stalinu in ženi rodila hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=127|2a1=Service|2y=2004|2p=238}} Vsled Leninove smrti se je pojavilo več vodilnih oseb v tekmovanju za njegovo nasledstvo, poleg Stalina še Trocki, Zinovjev, Kamenjev, Buharin, [[Aleksej Rikov]] in [[Mihail Tomski]].{{sfn|Fainsod|Hough|1979|p=111}} Stalin je Trockega, ki ga je tudi osebno preziral,{{sfn|Volkogonov|1991|p=136}} videl kot glavno oviro svoji prevladi znotraj partije.{{sfn|Montefiore|2003|p=27}} Med Leninovo boleznijo je bil Stalin oblikoval zavezništvo proti Trockemu s Kamenjevom in Zinovjevom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=98|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=474|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=52}} Čeprav je bil Zinovjev zaskrbljen nad Stalinovim rastočim vplivom, se je postavil na njegovo stran na 13. kongresu kot protiutež Trockemu, ki je tedaj vodil frakcijo v stranki, znano kot Leva opozicija.{{sfn|Service|2004|pp=214–215, 217}} Njeni privrženci so menili, da se je Nova ekonomska politika preveč vdala kapitalizmu in Stalina zaradi podpore tej politiki oklicali za »desničarja«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=87}} Stalin je v Centralnem komiteju zbral nabor svojih privržencev,{{sfn|Service|2004|p=225}} medtem ko so člane Leve opozicije postopoma umikali z vplivnih položajev.{{sfn|Service|2004|p=227}} V tem ga je podpiral Buharin, ki je bil enako kot Stalin prepričan, da bi predlogi Leve opozicije Sovjetsko zvezo pahnili v nestabilnost.{{sfn|Service|2004|p=228}} [[Slika:Ordzhonikidze, Stalin and Mikoyan, 1925.jpg|sličica|levo|Stalin s tesnima družabnikoma [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]] in [[Sergo Ordžonikidze|Sergom Ordžonikidzejem]] v Tbilisiju, 1925]] Konec leta 1924 se je Stalin obrnil proti Kamenjevu in Zinovjevu ter odstranil njune podpornike s ključnih položajev.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=228|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=563}} Leta 1925 sta se preselila v odkrito opozicijo Stalinu in Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=240}} Na 14. kongresu Partije v decembru sta sprožila napad na Stalinovo frakcijo, ki ni bil uspešen.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Stalin ju je v zameno obtožil, da v stranko znova vnašata razkol in s tem nestanovitnost.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=240–243|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=82–83}} Sredi leta 1926 sta se Kamenjev in Zinovjev povezala s podporniki Trockega v oblikovanju združene opozicije proti Stalinu.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=126|2a1=Conquest|2y=2008|2p=11|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=614|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=83}} Oktobra sta pod grožnjo izključitve iz Partije opustila frakcionistično dejavnost in se na Stalinov ukaz javno odpovedala svojim pogledom.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=137, 138|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=614}} Spori med frakcijami so se nadaljevali, pri čemer je Stalin zagrozil z odstopom oktobra in decembra 1926 ter ponovno decembra 1927.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=247|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=614, 618|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=91}} Oktobra 1927 so Zinovjeva in Trockega odstranili iz Centralnega komiteja;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=85}} slednjega so izgnali v [[Kazahstan]], leta 1929 pa iz države.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=139, 151|2a1=Service|2y=2004|2pp=282–283|3a1=Conquest|3y=2008|3pp=11–12|4a1=Kotkin|4y=2014|4pp=676–677|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=85}} Nekaj spokornih pripadnikov združene opozicije so pozneje vrnili v vlado.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=164|2a1=Service|2y=2004|2p=282}} Stalin je bil tedaj vrhovni voditelj partije,{{sfn|Service|2004|p=276}} čeprav ni bil vodja vlade – ta položaj je zaupal zavezniku [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavu Molotovu]].{{sfn|Service|2004|pp=277–278}} Drugi pomembni podporniki Politbiroja so bili Vorošilov, [[Lazar Kaganovič]] in [[Sergo Ordžonikidze]],{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=277, 280|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=12–13}} Stalin pa je skrbel, da so bili na čelu različnih državnih ustanov njegovi privrženci.{{sfn|Service|2004|p=278}} Po pisanju Montefiora je bil Stalin tedaj »vodja oligarhov, toda še daleč od diktatorja«.{{sfn|Montefiore|2003|p=39}} Njegov naraščajoč vpliv se je odseval v preimenovanju različnih krajev po njem: leta 1924 je ukrajinsko rudarsko mesto [[Doneck|Juzovka]] postalo Stalino,{{sfn|Conquest|1991|p=130}} leta 1925 pa se je Caricin s podpisom predsednika prezidija sovjetske Rusije [[Mihail Kalinin|Mihaila Kalinina]] in sekratarja prezidija [[Abel Jenukidze|Abela Jenukidzeja]] preimenoval v Stalingrad.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=130|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=160|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=689}} Leta 1926 je Stalin objavil knjigo ''Vprašanja leninizma''.{{sfn|Service|2004|p=244}} V njej je zagovarjal koncept »socializma v eni državi«, ki ga je predstavljal kot ortodoksno leninistično perspektivo. Vseeno se ni ujemal z uveljavljenim boljševiškim prepričanjem, da socializma ni moč vzpostaviti v le eni državi in da se ga lahko doseže samo s svetovno revolucijo.{{sfn|Service|2004|p=244}} Leta 1927 se je v partiji pojavilo nekaj nestrinjanja glede sovjetske politike do [[Kitajska|Kitajske]]; Stalin je pozval [[Komunistična partija Kitajske|kitajske komuniste]], naj se povežejo z nacionalisti iz [[Kuomintang]]a, ker se mu je komunistično-kuomintanško zavezništvo zdelo najboljši branik pred japonskim imperialnim ekspanzionizmom. Do zavezništva ni prišlo, marveč je Kuomintang komuniste zatiral in med stranema je prišlo do državljanske vojne.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=626–631|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=89–90}} === Dekulakizacija, kolektivizacija in industrializacija: 1927–1931 === ==== Gospodarska politika ==== {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Za razvitimi državami zaostajamo za petdeset do sto let. To vrzel moramo zapolniti v desetih letih. To, ali pa nas bodo strli. To nam narekuje naša dolžnost do delavcev in kmetov ZSSR.|source= — Stalin februarja 1931{{sfn|Service|2004|p=273}}}} Sovjetska zveza je zaostajala za industrijskim razvojem zahodnih držav,{{sfn|Service|2004|p=256}} v njej pa je tudi vladal primanjkljaj žita: v letu 1927 so ga pridelali le 70 % pridelka iz leta 1926.{{sfn|Service|2004|p=254}} Stalinova vlada se je bala napada s strani Japonske, Francije, Združenega kraljestva, Poljske ali Romunije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=172–173|2a1=Service|2y=2004|2p=256|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=638–639}} Mnogi komunisti, tudi v [[Komsomol]]u, [[OGPU]] in Rdeči armadi, so se hoteli znebiti Nove ekonomske politike in njenega tržno usmerjenega pristopa.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=144, 146|2a1=Service|2y=2004|2p=258}} Imeli so pomisleke glede tistih, ki so od nje imeli korist: premožnih kmetov, znanih kot [[kulak]]i, in podjetnikov, »nepmanov«.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=256|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=571}} Stalin se je tedaj obrnil proti NEP-u, kar ga je usmerilo še bolj levo od Trockega in Zinovjeva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=253|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=101}} Leta 1928 je odpotoval v [[Novosibirsk]], kjer je zatrdil, da kulaki kopičijo svoje žito, in odredil, da kulake aretirajo in žito zaplenijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=147–148|2a1=Service|2y=2004|2pp=257–258|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=661, 668–669, 679–684|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=102–103}} Na njegov ukaz so se po zahodni Sibiriji in Uralu pojavile enote za pridobivanje žita, ki so se s kmeti zapletale v nasilje.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=103}} Stalin je odločil, da je tako kulake kot kmete srednjega razreda treba prisiliti, da državi odstopijo žito.{{sfn|Service|2004|p=258}} Buharin in več drugih članov Centralnega komiteja je bilo jeznih na Stalina, ki je ta po njihovem prenagljen ukrep sprejel, ne da bi se posvetoval z njimi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=105}} Januarja 1930 je Politbiro odobril likvidacijo razreda kulakov; obtožene kulake so zbrali in izgnali v druge dele države ali v koncentracijska taborišča.{{sfn|Service|2004|p=267}} Številni od njih so med potjo umrli.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=166}} Do julija 1930 je politika [[dekulakizacija|dekulakizacije]] prizadela preko 320.000 gospodinjstev.{{sfn|Service|2004|p=267}} Po pisanju Stalinovega biografa Dmitrija Volkogonova je bila dekulakizacija »prvi množični teror, ki ga je Stalin izvedel v lastni državi«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=167}} [[Slika:Stakhanov.JPG|sličica|levo|[[Aleksej Stahanov]] z drugim rudarjem. Stalinova vlada je začela gibanje stahanovcev, da bi spodbudila trdo delo. Gibanje je bilo delno zaslužno za znaten dvig proizvodnosti v 1930. letih.{{sfn|Sandle|1999|p=231}}]] Leta 1929 je Politbiro napovedal množično kolektivizacijo kmetijstva.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=265–266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=110–111}} Ustanovljene so bile kolektivne kmetije, [[kolhoz]]i, in državne kmetije, [[sovhoz]]i.{{sfn|Sandle|1999|p=234}} Kulakom je Stalin prepovedal vključitev v kolektive.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=266|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=112}} Čeprav je bila pridružitev kolektivom uradno prostovoljna, so se mnogi kmetje vključili iz strahu, da jih čaka usoda kulakov, ali zaradi zastraševanja s strani članov partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=113}} Leta 1932 je bilo v kolektive včlanjenih okoli 62 % kmečkih gospodinjstev, do leta 1936 pa je število doseglo 90 %.{{sfn|Service|2004|p=271}} Številni kolektivizirani kmetje so državi zamerili odvzem zasebnih kmetijskih površin{{sfn|Service|2004|p=270}} in storilnost je upadla.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} V številnih krajih je izbruhnila lakota,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=272|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=116}} Politbiro pa je na ta območja pogosto pošiljal pomoč v hrani.{{sfn|Service|2004|p=272}} V Ukrajini, severnem Kavkazu, južni Rusiji in osrednji Aziji so izbruhnili oboroženi upori proti dekulakizaciji in kolektivizaciji, ki so višek dosegli marca 1930. Zatrla jih je Rdeča armada.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=270|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=113–114}} Stalin se je na vstaje odzval s člankom »Vrtoglavica od uspehov«, v katerem je vztrajal, da je bila kolektivizacija prostovoljna, za vsakršno nasilje pa je okrivil krajevne uradnike.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=160|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=114}} Čeprav si je bil mnogo let blizu s Stalinom,{{sfn|Volkogonov|1991|p=174}} je Buharin izrazil zaskrbljenost nad to politiko; označil jo je za vračanje k Leninovi stari politiki »vojnega komunizma« in verjel, da bo neuspešna. Do sredine leta 1928 ni bil zmožen zbrati zadostne podpore v partiji, da bi lahko nasprotoval reformam,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=172|2a1=Service|2y=2004|2p=260|3a1=Kotkin|3y=2014|3p=708}} novembra 1929 pa ga je Stalin odstranil iz Politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=158|2a1=Service|2y=2004|2p=266|3a1=Conquest|3y=2008|3p=18}} Uradno je Sovjetska zveza zamenjala »neracionalnost« in »razsipnost« [[Tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] z [[Načrtovano gospodarstvo|načrtovanim gospodarstvom]], urejenim po dolgoročnem, natančnem in znanstvenem ogrodju; v resnici je sovjetsko gospodarstvo temeljilo na priložnostnih ukazih iz središča, pogosto namenjenih dosegi kratkoročnih ciljev.{{sfn|Sandle|1999|pp=227, 229}} Leta 1928 je bil sprejet prvi [[Petletka|petletni načrt]], ki je bil v glavnem osredotočen na spodbujanje težke industrije;{{sfn|Service|2004|p=259}} dosežen je bil leto pred načrtovanim, leta 1932.{{sfn|Service|2004|p=274}} Sovjetska zveza je doživela veliko gospodarsko preobrazbo. Odprli so nove rudnike, zgradili nova mesta kot [[Magnitogorsk]] in začeli graditi [[Belomorski-Baltski prekop|belomorsko-baltski prekop]]. Milijoni kmetov so se preselili v mesta, čeprav urbana stanovanjska gradnja ni zmogla izpolnjevati potreb.{{sfn|Service|2004|p=265}} S kupovanjem strojev iz tujine so se nakopičili visoki dolgovi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=118}} Številni od velikih gradbenih podvigov, vključno z belomorsko-baltskim prekopom in [[Moskovska podzemna železnica|moskovsko podzemno železnico]], so bili izvedeni pretežno s prisilnim delom.{{sfn|Conquest|1991|pp=186, 190}} Odstranjeni so bili zadnji elementi delavskega nadzora nad industrijo, upravniki tovarn so dobili večja pooblastila in vse več privilegijev.{{sfn|Sandle|1999|pp=231–233}} Stalin je vse večje neenakosti v plačah branil z Marxovim argumentom, da so v začetnih stopnjah socializma te razlike nujne.{{sfn|Sandle|1999|pp=241–242}} Za spodbujanje delavnosti so uvedli več medalj in nagrad, kot tudi [[gibanje stahanovcev]].{{sfn|Sandle|1999|p=231}} Stalinovo sporočilo je bilo, da se v ZSSR vzpostavlja socializem, medtem ko se kapitalizem sesipa med [[Zlom newyorške borze 1929|zlomom Wall Streeta]].{{sfn|Service|2004|p=269}} Njegovi govori in članki so odsevali njegovo utopično videnje Sovjetske zveze, dvigajoče v višine človeškega razvoja brez primere in stvarajoče »novega sovjetskega človeka«.{{sfn|Service|2004|p=300}} ==== Kulturna in zunanja politika ==== Leta 1928 je Stalin razglasil, da se bo z razvojem socializma okrepila razredna vojna med proletariatom in razrednimi sovražniki.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–153|2a1=Sandle|2y=1999|2p=214|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=107–108}} Opozarjal je na »nevarnost z desne«, tudi v Komunistični partiji sami.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=108}} Prvo večje montirano sojenje v ZSSR je bil »šahtijski proces« leta 1928, v katerem so 53 inženirjev srednjega razreda obtožili sabotaže.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=152–155|2a1=Service|2y=2004|2p=259|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=687, 702–704, 709|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=107}} V letih 1929 in 1930 je sledilo še več montiranih sodnih postopkov, namenjenih ustrahovanju opozicije.{{sfn|Service|2004|p=268}} Vedoč, da bi ruska narodnostna večina lahko imela težave z vladavino Gruzijca,{{sfn|Service|2004|p=324}} je poviševal etnične Ruse po državni hierarhiji ter zapovedal uporabo [[Ruščina|ruščine]] v šolah in uradih, na območjih z nerusko večino skupaj s krajevnimi jeziki.{{sfn|Service|2004|p=326}} Nacionalistična čustva med etničnimi manjšinami so zatrli.{{sfn|Service|2004|p=301}} Za izboljšanje družbene discipline in spodbudo rasti prebivalstva so uvajali konservativne družbene politike, med njimi vzpodbujanje čvrstih družinskih enot in materinstva, vnovično prepoved [[homoseksualnost]]i, omejitve [[splav]]a in [[ločitev]] ter ukinitev ženskega oddelka ''Ženotdel'' v centralnem komiteju partije.{{sfn|Sandle|1999|pp=244, 246}} [[Slika:Christ saviour explosion.jpg|sličica|Rušenje [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika]] v Moskvi, na mestu katere so nameravali zgraditi [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]]]] Stalin je podpiral »kulturno revolucijo«,{{sfn|Service|2004|p=299}} ki bi prebudila kulturo za »množice« in razširila kulturo, dotlej rezervirano za elito.{{sfn|Service|2004|p=304}} Razširile so se šole, časopisi in knjižnice in pismenost je porasla.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=111, 127|2a1=Service|2y=2004|2p=308}} V umetnosti se je spodbujal [[socialistični realizem]],{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=246|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=85}} medtem ko je Stalin osebno občudoval in se zavzemal za pomembne pisatelje, kot so bili [[Maksim Gorki]], [[Mihail Šolohov]] in [[Aleksej Nikolajevič Tolstoj]].{{sfn|Service|2004|pp=302–303}} Pokrovitelj je bil tudi znanstvenikom, katerih delo je ustrezalo njegovi vnaprej oblikovani interpretaciji marksizma; podpiral je na primer raziskave, ki jih je izvajal [[Trofim Lisenko]], kljub temu da jih je večina znanstvenih sodobnikov zavračala kot [[Psevdoznanost|psevdoznanstvene]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=211, 276–277|2a1=Service|2y=2004|2p=307}} Znova se je okrepilo vladino delovanje proti religiji,{{sfn|Conquest|1991|p=157}} v okviru česar je povečala financiranje [[Zveza bojevitih ateistov|Zveze bojevitih ateistov]].{{sfn|Service|2004|p=301}} Krščanska, muslimanska in budistična duhovščina so se soočile s preganjanjem.{{sfn|Service|2004|p=268}} Porušili so številne verske zgradbe; najodmevnejša je bila rušitev [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkve Kristusa Odrešenika v Moskvi]] z namenom pripraviti prostor za (nikoli dokončano) [[Palača Sovjetov|Palačo Sovjetov]].{{sfn|Conquest|1991|p=191}} Nad večino prebivalstva je religija obdržala vpliv: ob popisu prebivalstva leta 1937 se je 57 % izprašanih opredelilo za vernike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=325}} V 1920. in nadaljnjih letih je Stalin dajal velik pomen zunanji politiki.{{sfn|Service|2004|p=379}} Osebno se je sestal z vrsto obiskovalcev z Zahoda, med drugim z [[George Bernard Shaw|Georgeom Bernardom Shawom]] in s [[Herbert George Wells|Herbertom Georgeem Wellsom]], na katerih je pustil velik vtis.{{sfn|Conquest|1991|pp=183–184}} Preko Komunistične internacionale je Stalinova vlada izvajala močan vpliv na marksistične stranke drugje po svetu.{{sfn|Service|2004|p=282}} Sprva je Stalin vodenje organizacije večinoma prepuščal Buharinu.{{sfn|Service|2004|p=261}} Na 6. kongresu julija 1928 je odposlancem dejal, da glavna grožnja socializmu ne prihaja z desnice, marveč od nemarksističnih socialistov in [[Socialna demokracija|socialdemokratov]], ki jih je oklical za »socialne fašiste«;{{sfnm|1a1=McDermott|1y=1995|1pp=410–411|2a1=Conquest|2y=1991|2p=176|3a1=Service|3y=2004|3pp=261, 383|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=720}} Stalin je opažal, da so v mnogih državah socialdemokrati glavni tekmeci marksistom-leninistom za podporo delavskega razreda.{{sfn|Conquest|1991|p=173}} Namenjanje tolikšne pozornosti levičarskim tekmecem je skrbelo Buharina, ki je kot veliko večjo grožnjo dojemal [[fašizem]] in [[Skrajna desnica|skrajno desnico]], ki se je vzpenjala v Evropi.{{sfn|Service|2004|p=261}} Po Buharinovem odhodu je Stalin upravljanje Komunistične internacionale dodelil [[Dmitrij Manuiljski|Dmitriju Manuiljskemu]] in [[Josif Pjatnicki|Josifu Pjatnickemu]].{{sfn|Service|2004|p=282}} Stalin se je soočal s težavami v družinskem življenju: Leta 1929 je njegov sin Jakov poskušal storiti [[samomor]]; neuspeh mu je prinesel Stalinov prezir.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=289|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=595}} Napet je bil tudi njegov odnos z ženo Nadjo, ki je trpela za duševnimi težavami in s katero se je pogosto prepiral.{{sfn|Service|2004|p=289}} Novembra 1932 se je po družabni večerji, na kateri se je Stalin spogledoval z drugimi ženskami, Nadja ustrelila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=169|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=90|3a1=Service|3y=2004|3pp=291–292}} Javnosti je bilo rečeno, da je umrla zaradi [[Akutni apendicitis|apendicitisa]], Stalin pa je vzrok njene smrti prikril tudi svojim otrokom.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=94, 95|2a1=Service|2y=2004|2pp=292, 294}} Stalinovi prijatelji so opazili, da se je Stalin po ženini smrti vidno spremenil in postal čustveno hladnejši.{{sfn|Service|2004|p=297}} === Velike krize: 1932–1939 === ==== Lakota ==== Po Sovjetski zvezi se je razširilo nezadovoljstvo nad Stalinovo vlado.{{sfn|Service|2004|p=316}} Družbeni nemiri, ki so bili dotlej večinoma omejeni na podeželje, so postajali čedalje očitnejši v mestnih območjih, kar je Stalina spodbodlo, da je leta 1932 zrahljal del gospodarske politike.{{sfn|Service|2004|p=310}} Maja 1932 je uvedel sestav kolhoznih trgov, kjer so kmetje imeli možnost trgovati s presežki svojih pridelkov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=310|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=627}} Sočasno so se zaostrile kazenske sankcije: na Stalinovo pobudo so avgusta 1932 sprejeli odlok, po katerem je bilo s smrtjo moč kaznovati celo krajo pesti žita.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} Drugi petletni načrt je predvideval manjše proizvodne kvote od prvega, njegov glavni cilj pa je bilo izboljšanje življenjskih pogojev. Poudarek je bil na povečanju bivalnega prostora in proizvodnji potrošniških izdelkov.{{sfn|Service|2004|p=310}} Tako kot prvega so tudi ta petletni načrt večkrat prilagodili spreminjajočemu stanju – povečali so na primer proizvodnjo oborožitve, potem ko je [[Adolf Hitler]] leta 1933 postal [[Kancler Nemčije|nemški kancler]].{{sfn|Service|2004|p=318}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|levo|sličica|Do smrti izstradani ljudje na ulici [[Harkov]]a]] Sovjetsko zvezо je prizadela [[Sovjetska lakota 1932–1933|huda lakota, ki je vrhunec dosegla pozimi 1932–33]]{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=312|2a1=Conquest|2y=2008|2pp=19–20|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} in vzela življenje petih do sedmih milijonov ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Najhuje prizadeti območji sta bili Ukrajina in severni Kavkaz, čeprav je lakota doletela tudi Kazahstan in več ruskih pokrajin.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=119}} Zgodovinarji so dolgo razpravljali, ali je Stalinova vlada lakoto povzročila namerno ali ne;{{sfn|Ellman|2005|p=823}} ni znanih dokumentov, v katerih bi Stalin ali njegova vlada izrecno pozivala k uporabi pomanjkanja hrane za represijo nad prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=628, 631}} Letina je bila v letih 1931 in 1932 slaba zaradi vremenskih pogojev,{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1pp=823–824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=626|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=117}} kar je sledilo večletnemu upadanju pridelka zaradi manjše produktivnosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=117}} Vladna politika – vključno z osredotočanjem na hitro industrializacijo, podružbljenjem živine in dajanjem prednosti posejanim površinam pred [[kolobarjenje]]m – je težave še poglabljala;{{sfn|Ellman|2005|p=834}} vlada tudi ni uspela zbrati zalog žita za takšno izredno stanje.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=626}} Stalin je za lakoto krivil sovražne elemente in sabotaže med kmeti.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=824|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2pp=627–628|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=120}} Njegova vlada je na prizadeto podeželje pošiljala manjše količine hrane, kar pa je bilo veliko premalo, da bi ublažilo tolikšno lakoto.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Sovjetska vlada je pri razdeljevanju zalog hrane dajala prednost mestni delovni sili;{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2005|1p=833|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=665}} za Stalina je bila usoda industrializacije Sovjetske zveze veliko pomembnejša od življenj kmetov.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628|2a1=Ellman|2y=2007|2p=664}} Izvoz žita, s katerim je Sovjetska zveza v veliki meri odplačevala stroje, je močno upadel.{{sfn|Davies|Wheatcroft|2006|p=627}} Stalin ni priznaval, da je njegova politika prispevala k lakoti,{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2006|1p=628}} katere obstoj so skrivali pred zunanjimi opazovalci.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=164|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=724}} ==== Ideološke in zunanje zadeve ==== V letih 1935–36 je pod Stalinom nastala nova ustava. Mestoma je bila izrazito demokratična, kar pa je bilo propagandno orožje, saj je vsa oblast ležala v rokah Stalina in njegovega Politbiroja.{{sfn|Service|2004|p=319}} Oznanil je, da je bil »socializem, ki je prva faza komunizma, v državi v osnovi dosežen«.{{sfn|Service|2004|p=319}} Leta 1938 je bil izdan učbenik ''Zgodovina Komunistične partije Sovjetske zveze (boljševikov)'', pogovorno znan kot ''Kratki kurz'',{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=212|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=552–443|3a1=Service|3y=2004|3p=361}} ki ga je zgodovinar Conquest pozneje opisal kot »osrednje besedilo stalinizma«.{{sfn|Conquest|1991|p=212}} Izšlo je tudi nekaj odobrenih Stalinovih biografij,{{sfn|Service|2004|p=361}} čeprav je Stalin imel rajši, da ga upodabljajo kot poosebljenje Komunistične partije, kot da bi raziskovali njegovo življenjsko zgodbo.{{sfn|Service|2004|p=362}} Proti koncu 1930. let je Stalin postavil »nekaj omejitev svojega čaščenja«.{{sfn|Service|2004|p=362}} Do leta 1938 se je Stalinov notranji krog polagoma ustalil z osebnostmi, ki so tam ostale do njegove smrti.{{sfn|Conquest|1991|p=216}} V želji po izboljšanju mednarodnih odnosov je Sovjetska zveza leta 1934 pristopila k [[Društvo narodov|Društvu narodov]].{{sfn|Service|2004|p=386}} Stalin je oktobra 1933, kmalu po njegovem prihodu na čelo Nemčije, navezal tajne stike s Hitlerjem.{{sfn|Conquest|1991|p=217}} Stalin je Hitlerja občudoval, posebej njegovo izvedbo [[Noč dolgih nožev|noči dolgih nožev]], s katero je odstranil tekmece znotraj [[Nacionalsocialistična nemška delavska stranka|nacistične stranke]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=176|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=116|3a1=Service|3y=2004|3p=340}} Vseeno je prepoznal grožnjo, ki jo je predstavljal fašizem, in si prizadeval za vzpostavitev boljših odnosov z liberalnimi demokracijami zahodne Evrope.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=218|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=123, 135}} Maja 1935 je Sovjetska zveza podpisala pogodbo o vzajemni pomoči s [[Francija|Francijo]] in [[Češkoslovaška|Češkoslovaško]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=135}} Na sedmem kongresu Komunistične internacionale v juliju in avgustu 1935 je sovjetska vlada spodbudila marksiste-leniniste, naj se združijo z ostalimi levičarskimi gibanji kot del [[Ljudska fronta|ljudske fronte]] proti fašizmu.{{sfnm|1a1=Haslam|1y=1979|1pp=682–683|2a1=Conquest|2y=1991|2p=218|3a1=Service|3y=2004|3p=385|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=135}} Protikomunistične vlade Nemčije, [[Kraljevina Italija|fašistične Italije]] in [[Japonska|Japonske]] so odgovorile s podpisom [[Protikominternski pakt|Protikominternskega pakta]] leta 1936.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=154}} Ko je julija 1936 izbruhnila [[španska državljanska vojna]], so Sovjeti levičarski republikanski frakciji poslali 648 letal in 407 tankov, skupaj s 3000 sovjetskimi vojaki in 42.000 pripadniki [[Mednarodne brigade|Mednarodnih brigad]], ki jih je vzpostavila Komunistična internacionala.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=219|2a1=Service|2y=2004|2p=387}} Stalin se je s stanjem v Španiji ukvarjal zelo osebno.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=154}} Nemčija in Italija sta podprli nacionalistično frakcijo, ki je marca 1939 naposled zmagala.{{sfn|Service|2004|pp=387, 389}} Po izbruhu [[Druga kitajsko-japonska vojna|druge kitajsko-japonske vojne]] leta 1937 sta Sovjetska zveza in Kitajska sklenili pakt o nenapadanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=156}} Stalin je podprl Kitajce, ko so Kuomintang in kitajski komunisti prekinili svojo državljansko vojno in oblikovali združeno fronto, za katero si je prizadeval.{{sfn|Service|2004|pp=392}} ==== Velika čistka ==== {{Več slik |direction = vertical |width = 240px |image1 = Vorošilov, Molotov, Stalin z Ježovom.jpg |caption1 = Na tej znani fotografiji je vodja NKVD [[Nikolaj Ježov]] z Vorošilovom, Molotovom in Stalinom ob Belomorskem prekopu |image2 = Ježov izgine.jpg |caption2 = Pozneje so fotografijo retuširali in z nje popolnoma odstranili Ježova }} Stalin je glede državne represije pogosto dajal nasprotujoče si znake.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Maja 1933 je iz zapora izpustil številne ljudi, obsojene manjših prekrškov, in varnostnim službam naročil, naj ne izvajajo več množičnih aretacij in izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=125}} Septembra 1934 je uvedel komisijo za preiskavo lažnih zapornih obsodb; istega meseca je pozval k usmrtitvi delavcev metalurške tovarne, obtoženih vohunjenja za Japonsko.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=126}} Takšen mešani pristop se je pričel spreminjati decembra 1934, ko je bil umorjen vidni član partije [[Sergej Kirov]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=179|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=126–127|3a1=Service|3y=2004|3p=314|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=128–129}} Po umoru je Stalin postal vse bolj zaskrbljen glede atentata nase, si povečal osebno varovanje in se redko sprehajal v javnosti.{{sfn|Overy|2004|p=327}} Državna represija se je po atentatu na Kirova povečala;{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=128, 137}} Stalin je to spodbujal in varnost postavljal nad vse ostale ozire.{{sfn|Service|2004|p=347}} Z odlokom je ustanovil [[trojke NKVD]], ki so lahko odmerjale sodbe brez sodelovanja sodišč.{{sfn|Service|2004|p=315}} Leta 1935 je naložil NKVD-ju, da z mestnih območij izžene osumljene protirevolucionarje; v začetku leta 1935 jih je bilo iz Leningrada pregnanih več kot 11.000.{{sfn|Service|2004|p=318}} Leta 1936 je šef NKVD postal [[Nikolaj Ježov]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=139}} Stalin je orkestriral aretacije številnih nekdanjih nasprotnikov v komunistični partiji, kot tudi trenutnih članov centralnega komiteja: mnoge so ovadili kot koristolovce s podporo Zahoda, zaprli ali poslali v notranje izgnanstvo.{{sfn|Service|2004|pp=314–317}} Prvi od montiranih moskovskih procesov je potekal avgusta 1936; obtoženci, med njimi Kamenjev in Zinovjev, so bili spoznani za krive načrtovanja atentatov in usmrčeni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=139, 154–155, 164–172, 175–176|2a1=Service|2y=2004|2p=320|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=139}} Drugi moskovski proces je potekal januarja 1937,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=139–140}} tretji, na katerem sta bila Buharin in Rikov obtožena sodelovanja v trockistično-zinovjevski teroristični zaroti in obsojena na smrt, pa marca 1938.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=192–193|2a1=Service|2y=2004|2p=346|3a1=Conquest|3y=2008|3p=24|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=140}} Do konca leta 1937 so iz Politbiroja izginili zadnji ostanki kolektivnega vodstva in Stalin je imel popoln nadzor nad njim.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=176–177}} Iz Partije so množično izključevali člane,{{sfn|Service|2004|p=349}} Stalin pa je tujim partijam ukazal, naj očistijo tudi protistalinistične elemente.{{sfn|Service|2004|p=391}} Represija se je še okrepila decembra 1936 in ostala zelo močna do novembra 1938; to obdobje je znano kot »velika čistka«.{{sfn|Service|2004|p=347}} V drugi polovici leta 1937 so čistke presegle okvire partije in zajele širše prebivalstvo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=141, 150}} Julija 1937 je politbiro odredil čistko »protisovjetskih elementov« v družbi, ki je zajela protistalinistične boljševike, nekdanje menjševike in socialistične revolucionarje, duhovščino, nekdanje pripadnike Bele armade in običajne prestopnike.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=350|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=150–151}} Stalin in Ježov sta tega meseca podpisala ukaz NKVD št. 00447, ki je odredil 268.950 ljudi za aretacijo; od teh je bilo usmrčenih 75.950.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=203–204|2a1=Service|2y=2004|2pp=350–351|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=150}} Začel je tudi »nacionalne operacije«, ki so bile [[etnično čiščenje]] nesovjetskih narodnostnih skupin – med njimi Poljakov, Nemcev, Latvijcev, Fincev, Grkov, Korejcev in Kitajcev – z notranjimi ali zunanjimi izgoni.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=204|2a1=Service|2y=2004|2pp=351, 390|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=151}} V obdobju čistk je bilo aretiranih okoli 1,6 milijona ljudi,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} 700.000 jih je bilo ustreljenih in neznano število je umrlo med mučenjem NKVD.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} V 1930. in 1940. letih je NKVD izvajal atentate na prebežnike in nasprotnike v tujini.{{sfn|Service|2004|p=394}} Avgusta 1940 so v Mehiki umorili Trockega, s čimer je bil odstranjen zadnji od Stalinovih nasprotnikov iz nekdanjega kolektivnega vodstva.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=230|2a1=Service|2y=2004|2p=394|3a1=Overy|3y=2004|3p=338|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=174}} V maju je sledila aretacija večine pripadnikov vojaškega vrhovnega poveljstva in vojske nasploh, pogosto na podlagi izmišljenih obtožb.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=201|2a1=Service|2y=2004|2p=349|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=140}} Čistka je večino stare garde v partiji zamenjala z mlajšimi uradniki, ki niso poznali obdobja pred Stalinovim vodstvom in ki so veljali za osebno bolj vdane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=137–138, 147}} Partijski funkcionarji so vestno izvajali ukaze in se poskušali prikupiti Stalinu, da ne bi sami postali žrtve čistk.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=140}} Takšni funkcionarji so pogosto aretirali in usmrtili še več ljudi, kot je narekovala kvota Stalinove osrednje vlade.{{sfn|Montefiore|2003|p=204}} Stalin je sprejel vse ključne odločitve v času terorja, osebno usmerjal nekatere od operacij in se zanimal za njihovo izvrševanje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=151, 159}} O njegovih motivih za to so zgodovinarji pogosto razpravljali.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=151}} Njegovi osebni zapisi iz tega obdobja so bili po besedah Hlevnjuka »nenavadno zaviti in nepovezani« ter polni trditev o sovražnikih, ki da ga obkrožajo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=152}} Posebej ga je skrbel uspeh, s kakršnim so v Španiji desničarske sile strmoglavile levičarsko vlado,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=347–248|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=125, 156–157}} in se bal domače [[Peta kolona|pete kolone]] v prihodnji vojni z Japonsko in Nemčijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=153, 156–157}} Veliki teror se je končal, ko so Ježova odstranili s čela NKVD in zamenjali z [[Lavrentij Berija|Lavrentijem Berijo]],{{sfn|Service|2004|p=367}} ki je bil popolnoma vdan Stalinu.{{sfn|Montefiore|2003|p=245}} Ježova so aretirali aprila 1939 in usmrtili leta 1940.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=209|2a1=Service|2y=2004|2p=369|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=160}} Teror je prizadel ugled Sovjetske zveze v tujini, zlasti med levičarskimi simpatizerji.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=162}} Medtem ko je teror popuščal, je Stalin poskušal odvrniti odgovornost s sebe{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=157}} in za njegovo »pretiravanje« krivil Ježova.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=159}} Po besedah zgodovinarja Jamesa Harrisa današnje raziskave arhivov kažejo, da Stalin čistk ni izvajal, da bi vzpostavil osebno diktaturo; pravi razlog naj bi po njegovem bil pretiran strah pred protirevolucijo.{{sfn|Harris|2017|pp=1–5, 16}} == Druga svetovna vojna == === Pakt z Nemškim rajhom: 1939–1941 === Kot marksist-leninist je Stalin pričakoval neizogiben konflikt med tekmujočimi kapitalističnimi silami; potem ko si je nacistična Nemčija leta 1938 [[Anschluss|priključila Avstrijo]] in nato del Češkoslovaške, je vedel, da je na obzorju vojna.{{sfn|Montefiore|2003|p=308}} Poskušal je ohranjati sovjetsko nevtralnost, upajoč, da bo vojna Nemčije s Francijo in Britanijo omogočila Sovjetski zvezi prevlado v Evropi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=220–221|2a1=Service|2y=2004|2pp=380–381}} Z vojaško grožnjo se je Sovjetska zveza soočala tudi na vzhodu, kjer je v 1930. letih prihajalo do oboroženih spopadov z ekspanzionistično Japonsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=392–393|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=163, 168–169}} Stalin je začel kopičiti vojsko in od januarja 1939 do junija 1941 več kot podvojil Rdečo armado, čeprav so bili v mrzličnem širjenju mnogi častniki slabo izurjeni.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=185–186}} K pomanjkanju izurjenih oficirjev ob izbruhu vojne je pripomogla tudi čistka v vojski v letih 1940–1941.{{sfn|Conquest|1991|pp=232–233, 236}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-H27337, Moskau, Stalin und Ribbentrop im Kreml.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Stalin izreka dobrodošlico [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]] v Kremlju, 1939]] Ker Britanija in Francija nista kazali pripravljenosti za zavezništvo s Sovjetsko zvezo, je Stalin pričel iskati boljšo kupčijo z Nemčijo.{{sfn|Service|2004|pp=399–400}} 3. maja 1939 je zamenjal zahodno usmerjenega zunanjega ministra [[Maksim Litvinov|Maksima Litvinova]] z [[Vjačeslav Molotov|Vjačeslavom Molotovom]].{{sfn|Nekrič|1997|p=109}} Maja 1939 je Nemčija začela pogajanja s Sovjetsko zvezo in ponudila, da si sili razdelita vzhodno Evropo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=166}} Stalin je v tem videl priložnost tako za ozemeljsko širitev kot za začasen mir z Nemčijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=220|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=168, 169}} Avgusta 1939 je Sovjetska zveza z Nemčijo podpisala [[pakt Ribbentrop-Molotov]], sporazum o nenapadanju, ki sta ga izpogajala Molotov in nemški zunanji minister [[Joachim von Ribbentrop]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=221|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Service|3y=2004|3p=399|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=166}} Teden pozneje je Nemčija [[Poljska kampanja (1939)|napadla Poljsko]], Združeno kraljestvo in Francija pa sta Nemčiji napovedala vojno.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=1992|2pp=57–78|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=169}} 17. septembra je Rdeča armada [[Sovjetska invazija na Poljsko|vstopila na vzhodno Poljsko]], uradno z namenom obnoviti red v razsuti državi.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=222|2a1=Roberts|2y=2006|2p=43}} 28. septembra sta si Nemčija in Sovjetska zveza izmenjali nekaj osvojenega ozemlja: Nemčija je pridobila večinsko poljsko govoreča območja Lublinske pokrajine in del Varšavske pokrajine, medtem ko je Sovjetska zveza dobila Litvo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=223|2a1=Service|2y=2004|2pp=402–403|3a1=Wettig|3y=2008|3p=20}} Kmalu zatem je bila v Stalinovi prisotnosti podpisana nemško-sovjetska mejna pogodba.{{sfn|Conquest|1991|p=224}} Državi sta nadaljevali s trgovanjem, kar je spodkopavalo britansko trgovinsko blokado Nemčije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=224|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Sovjetska zveza je nadalje zahtevala dele vzhodne Finske, kar je finska vlada zavrnila. Sovjetska zveza je novembra 1939 [[Zimska vojna|napadla Finsko]], ta pa je kljub sovjetski številčni premoči uspela zadržati Rdečo armado.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=228|2a1=Service|2y=2004|2p=403|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=172–173}} Mednarodna skupnost je podprla Finsko, Sovjetsko zvezo pa so izključili iz Društva narodov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti, osramočeni zaradi nezmožnosti premagati Fince, so podpisali začasno mirovno pogodbo, s katero so pridobili nekaj delov finskega ozemlja.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=403|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Junija 1940 je Rdeča armada okupirala baltske države, ki jih je avgusta prisilno priključila Sovjetski zvezi;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=227|2a1=Service|2y=2004|2pp=404–405|3a1=Wettig|3y=2008|3pp=20–21|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=173}} napadli in anektirali so tudi Besarabijo in severno Bukovino, dela [[Romunija|Romunije]].{{sfnm|1a1=Brackman|1y=2001|1p=341|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=173}} Sovjeti so poskušali vnaprej preprečiti odpore na svojih novih vzhodnoevropskih ozemljih z množično represijo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=170}} Najodmevnejši je bil [[katinski pokol]] aprila in maja 1940, ko so usmrtili okoli 22.000 pripadnikov poljske vojske, policije in obveščevalne službe.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=170}} Hitrost nemške nadvlade in okupacije Francije je Stalina presenetila.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=405}} Vse bolj se je osredotočal na spravo z Nemčijo, da bi odložil morebitne spopade z njo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=229|2a1=Service|2y=2004|2p=406}} Potem ko so [[sile osi]] Nemčija, Italija in Japonska oktobra 1940 podpisale [[trojni pakt]], je Stalin predlagal, da bi se zavezništvu osi pridružila tudi ZSSR.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=231|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=341, 343|3a1=Roberts|3y=2006|3p=58}} Da bi izkazal miroljubnost do Nemčije, je Sovjetska zveza aprila 1941 podpisala pakt o nevtralnosti z Japonsko.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=233|2a1=Roberts|2y=2006|2p=63}} Čeprav je bil ''de facto'' vodja države že petnajst let, je Stalin sklenil, da so odnosi z Nemčijo poslabšali do te mere, da mora težavo obvladati kot uradni vodja vlade: 6. maja 1941 je zamenjal Molotova na mestu [[Premier Sovjetske zveze|premierja Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=234|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=180}} === Nemška invazija: 1941–1942 === [[Slika:Battle of Moscow.jpg|sličica|Ženske kopljejo protitankovske jarke okoli Moskve, medtem ko so vsi moški na fronti (1941)]] Junija 1941 je Nemčija [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], s čimer je začela vojno na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=410–411|2a1=Roberts|2y=2006|2p=82|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=198}} Stalina je, čeprav so ga obveščevalne službe večkrat opozorile na nemške namere, napad presenetil.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=408–409, 411–412|2a1=Roberts|2y=2006|2p=67|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=199–200, 202}} Oblikoval je državni obrambni komite, katerega vrhovni poveljnik je bil sam,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=414–415|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=206–207}} in vojaško vrhovno poveljstvo ([[Stavka (poveljstvo)|Stavka]]){{sfn|Service|2004|p=413}} z načelnikom [[Georgij Žukov|Georgijem Žukovom]].{{sfn|Service|2004|p=420}} Nemška taktika [[Bliskovita vojna|bliskovite vojne]] je bila spočetka zelo uspešna: sovjetske zračne sile na zahodni meji so padle po dveh dneh.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=417|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=201–202}} Nemški [[Wehrmacht]] je prodrl globoko na sovjetsko ozemlje;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=235|2a1=Service|2y=2004|2p=416}} Ukrajina, Belorusija in baltske države so prešle pod nemško okupacijo, [[Obleganje Leningrada|Leningrad pa so oblegali]].{{sfn|Service|2004|p=418}} Sovjetski begunci so preplavili Moskvo in okoliška mesta.{{sfn|Service|2004|p=417}} Julija je nemška [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] že bombardirala Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=418}} oktobra pa se je pripravljala, da prestolnico napade z vsemu silami. Za sovjetsko vlado je bil narejen načrt za evakuacijo v [[Samara|Kujbišev]], vendar se je Stalin odločil, da bo ostal v Moskvi, saj je verjel, da bi njegov pobeg prizadel moralo enot.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=248–249|2a1=Service|2y=2004|2p=420|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=214–215}} Nemško napredovanje na Moskvo se je ustavilo po [[Bitka za Moskvo|dveh mesecih boja]] v vedno bolj neugodnih vremenskih razmerah.{{sfn|Glantz|2001|p=26}} V nasprotju z nasveti Žukova in ostalih generalov je Stalin dajal prednost napadu pred obrambo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=421, 424|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=220}} Junija 1941 je ukazal taktiko [[Požgana zemlja|požgane zemlje]], s katero so uničevali infrastrukturo in zaloge, preden bi se do njih dokopali Nemci,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Roberts|2y=2006|2p=90}} NKVD-ju pa je ukazal usmrtitev okoli 100.000 političnih zapornikov na območjih, ki se jim je približeval Wehrmacht.{{sfn|Gellately|2007|p=391}} Napravil je čistko v vojaškem poveljstvu, številni so bili odstavljeni ali premeščeni, aretirani ali usmrčeni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=239–240|2a1=Roberts|2y=2006|2p=98|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=209}} Z ukazom št. 270 je vojakom zapovedal, naj se borijo do smrti, zajete pa označil za izdajalce.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=241|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=210}} Med [[Vojni ujetnik|vojnimi ujetniki]] Nemcev se je znašel Stalinov sin Jakov, ki je v koncentracijskem taborišču tudi umrl.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=241–242|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Julija 1942 je izdal ukaz št. 227, ki je samovoljno umikanje kaznoval s premestitvijo v »kazenske bataljone«, ki so bili topovska hrana na prvi frontni liniji.{{sfnm|1a1=Roberts|1y=2006|1p=132|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=223}} Med bojevanjem se tako nemška kot sovjetska vojska nista zmenili za [[vojno pravo]], določeno z [[Ženevske konvencije|ženevskimi konvencijami]].{{sfn|Service|2004|p=423}} Sovjeti so na vso moč razglašali nemške pokole komunistov, [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]].{{sfn|Service|2004|p=422}} Stalin je aprila 1942 podprl organizacijo [[Judovski protifašistični komite]], da bi pridobil podporo Judov in mednarodne skupnosti za sovjetske vojne napore.{{sfn|Overy|2004|p=568}} [[Slika:RIAN archive 602161 Center of Stalingrad after liberation.jpg|levo|sličica|Središče Stalingrada po osvoboditvi, 2. februar 1943]] Sovjetska zveza se je povezala z Združenim kraljestvom in z Združenimi državami Amerike.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=211}} V odziv na invazijo je okrepila industrijo v osrednji Rusiji, ki je proizvajala skoraj izključno vojaško opremo.{{sfn|Service|2004|p=421}} Produktivnost je dosegla visoko raven in presegla nemško.{{sfn|Service|2004|p=422}} Med vojno je bil Stalin popustljivejši do [[Ruska pravoslavna Cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] in ji dovolil nadaljevanje nekatere dejavnosti, septembra 1943 pa se je sestal s [[Moskovski patriarh Sergej|patriarhom Sergejem]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=442–443|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=242–243}} Dovolil je tudi več svobode kulturnega izražanja, kar je omogočilo dotlej zatiranim umetnikom, kot sta [[Ana Ahmatova]] in [[Dmitrij Šostakovič]], da so lažje širili svoja dela.{{sfn|Service|2004|p=441}} ''[[Internacionala|Internacionalo]]'' je zamenjala [[Himna Sovjetske zveze|nova, domoljubnejša himna]].{{sfn|Service|2004|p=442}} Vlada je vse bolj spodbujala [[Panslavizem|panslovanska]] čustva,{{sfn|Service|2004|p=446}} kritizirala pa [[svetovljanstvo]], zlasti zamisel »kozmopolitov brez korenin«, ki je bila uperjena predvsem proti sovjetskim Judom.{{sfn|Service|2004|pp=446–447}} Leta 1943 je bila razpuščena Kominterna,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=444}} Stalin pa je tujim marksističnim-leninističnim strankam naročal, naj spodbujajo nacionalizem namesto internacionalizma, da bi si povečale privlačnost doma.{{sfn|Service|2004|p=446}} Aprila 1942 je Stalin preglasil Stavko z ukazom prvega resnega sovjetskega protinapada. Rdeča armada je poskušala zavzeti [[Harkov]], ki je bil pod nemško okupacijo; napad je spodletel.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=254|2a1=Service|2y=2004|2p=424|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=221–222}} Tega leta je Hitler za glavni cilj namesto splošne zmage na Vzhodni fronti zastavil zavarovanje naftnih polj na jugu Sovjetske zveze, ključnih za dolgoročni nemški vojni uspeh.{{sfn|Roberts|2006|pp=117–8}} Medtem ko so generali Rdeče armade zaznali, da bo Hitler svoje napore premaknil na jug, je Stalin to dojemal le kot bočne premike ob novem poskusu zavzetja Moskve.{{sfn|Roberts|2006|p=124}} Junija 1924 je nemška vojska začela veliko ofenzivo v južni Rusiji in ogrozila [[Stalingrad]]. Stalin je Rdeči armadi ukazal, da mesto zadržijo za vsako ceno.{{sfn|Service|2004|p=425}} Napad se je tako zavlekel v večmesečno [[Bitka za Stalingrad|bitko za Stalingrad]].{{sfn|Service|2004|p=426}} Decembra 1942 je za obrambo mesta zadolžil [[Konstantin Rokosovski|Konstantina Rokosovskega]].{{sfn|Service|2004|p=427}} Februarja 1943 so se nemške enote, ki so napadale Stalingrad, predale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=428|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=225}} Sovjetska zmaga v Stalingradu je pomenila velik preobrat v vojni;{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=225}} v spomin si je Stalin podelil čin [[Maršal Sovjetske zveze|maršala Sovjetske zveze]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=429|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=226}} === Sovjetski protinapad: 1942–1945 === [[Slika:Teheran conference-1943.jpg|sličica|Veliki trije: Josif Stalin, [[Franklin Roosevelt]] in [[Winston Churchill]] na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]], november 1943]] Do novembra 1942 je Sovjetska zveza začela uspešno odbijati nemške napade na strateške položaje na jugu. Čeprav je pri tem padlo 2,5 milijona Sovjetov, jim je to omogočilo prevzeti ofenzivo na vzhodni fronti za večino preostanka vojne.{{sfn|Roberts|2006|p=155}} Nemčija je poskušala [[Bitka pri Kursku|napasti sovjetske sile pri Kursku]], kar so Sovjeti uspešno odbili.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=255|2a1=Roberts|2y=2006|2p=156|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=227}} Do konca leta 1943 je Sovjetska zveza ponovno zavzela polovico ozemlja, ki ga je bila Nemčija zasedla v letih 1941–42.{{sfn|Roberts|2006|p=159}} Od konca 1941 do začetka 1943 se je tudi znatno povečala sovjetska proizvodnja vojaške industrije, potem ko je Stalin tovarne preselil daleč vzhodno od fronte, na varno pred nemškimi napadi.{{sfn|Roberts|2006|p=163}} V zavezniških državah je med vojno podoba Stalina postajala vse bolj pozitivna.{{sfn|Service|2004|p=452}} Leta 1941 je londonski filharmonični orkester odigral koncert v čast Stalinovemu rojstnemu dnevu,{{sfn|Service|2004|p=466}} leta 1942 pa ga je revija ''[[Time]]'' imenovala za »[[Osebnost leta revije Time|osebnost leta]]«.{{sfn|Service|2004|p=452}} Ko je Stalin izvedel, da ga na zahodu ljubkovalno imenujejo »striček Joe«, je bil sprva užaljen, saj se mu je to zdelo nespoštljivo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Service|2y=2004|2p=466}} Med Stalinom, britanskim ministrskim predsednikom [[Winston Churchill|Winstonom Churchillom]] in ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]], ki so postali znani kot »veliki trije«, je ostajalo medsebojno nezaupanje.{{sfn|Service|2004|p=458}} Churchill je odletel v Moskvo na obisk k Stalinu avgusta 1942 in ponovno oktobra 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=252|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|2pp=224, 244}} Stalin je med vojno redko zapustil Moskvo,{{sfn|Service|2004|p=456}} Churchilla in Roosevelta pa je težila njegova nepripravljenost potovati na srečanje z njima.{{sfn|Service|2004|p=460}} Novembra 1943 se je Stalin sestal z Rooseveltom in s Churchillom [[Teheranska konferenca|v Teheranu]], mestu po njegovi izbiri.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=262|2a1=Service|2y=2004|2p=460|3a1=Roberts|3y=2006|3p=180|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=229–230}} Na tej konferenci sta se Stalin in Roosevelt dobro razumela, pri čemer sta si oba želela razpad [[Britanski imperij|Britanskega imperija]] po vojni.{{sfn|Service|2004|p=462}} V Teheranu se je trojica strinjala, da je za preprečitev ponovnega vojaškega vzpona Nemčijo treba razkosati.{{sfn|Service|2004|p=463}} Roosevelt in Churchill sta tudi pristala na Stalinovo zahtevo po odprtju [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|zahodne fronte]], ki bi razbremenila vzhodno; to sta storila sredi leta 1944.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=244, 251|2a1=Service|2y=2004|2p=461, 469|3a1=Roberts|3y=2006|3p=185|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=223, 229}} Stalin je vztrajal, da bi si po vojni Sovjetska zveza priključila del Poljske, ki ga je zasedla po paktu Ribbentrop-Molotov, čemur je Churchill nasprotoval.{{sfn|Roberts|2006|pp=186–7}} Roosevelt in Churchill sta se strinjala s Stalinovo ozemeljsko zahtevo po nemškem mestu [[Kaliningrad|Königsberg]].{{sfn|Service|2004|p=463}} Pozneje leta 1944 je Churchill pristal na Stalinov predlog, da po vojni Jugoslavija, Madžarska, Romunija in Bolgarija pridejo pod sovjetsko vplivno območje, Grčija pa pod zahodno.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=464–465|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} [[Slika:Soviet soldiers in Polozk (Belarus), passing by propaganda poster celebrating the reconquest of the city and urging the liberation of the Baltic from Nazi German occupation. July 4, 1944.jpg|sličica|levo|Sovjetski vojaki v [[Polock]]u, 4. julij 1944]] Leta 1944 je Sovjetska zveza močno napredovala čez vzhodno Evropo proti Nemčiji,{{sfn|Roberts|2006|pp=194–5}} vključno z [[Operacija Bagration|operacijo Bagration]], veliko ofenzivo v Beloruski SSR proti nemški [[Armadna skupina Center|armadni skupini Center]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=469|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=199–201}} Leta 1944 je izrinila nemško vojsko iz baltskih držav (razen s Kurlandskega polotoka), ki si jih je nato znova priključila.{{sfn|Service|2004|p=492}} Medtem ko je Rdeča armada znova zavzemala [[Kavkaz]] in [[Krim (polotok)|Krim]], so različne etnične skupine v teh pokrajinah – [[Kalmiki|Kalmike]], [[Čečeni|Čečene]], [[Inguši|Inguše]], [[Karačajci|Karačajce]], [[Balkari|Balkare]] in [[Krimski Tatari|Krimske Tatare]] – obtožili kolaboracije z Nemčijo. Po načelu kolektivne odgovornosti je Stalinova vlada ukinila njihove avtonomne republike in med letoma 1943 in 1944 izgnala večino njenih pripadnikov v Srednjo Azijo in Sibirijo.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=258|2a1=Service|2y=2004|2p=492|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=232–233}} Zaradi te politike je bilo izgnanih več kot milijon ljudi.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=233}} Februarja 1945 so se »veliki trije« voditelji sestali na [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=264|2a1=Service|2y=2004|2p=465|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=244}} Roosevelt in Churchill sta se uklonila Stalinovi zahtevi, da Nemčija Sovjetski zvezi plača 20 milijard dolarjev odškodnine in da si Sovjetska zveza lahko priključi [[Sahalin]] in [[Kurilsko otočje]] v zameno za napad na Japonsko.{{sfn|Service|2004|pp=465–466}} Sklenili so tudi sporazum, da bo povojni Poljski vladala koalicija tako komunističnih kot konservativnih predstavnikov.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=465–466|2a1=Roberts|2y=2006|2pp=241–244}} Sam pri sebi je Stalin Poljsko nameraval spraviti pod popoln sovjetski vpliv.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=471|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=245}} Rdeča armada je zadržala pomoč poljskim upornikom v [[Varšavska vstaja (1944)|varšavski vstaji]], ker je Stalin verjel, da bo katerakoli zmagovalna poljska sila ovirala njegova prizadevanja po podreditvi Poljske.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=471–472|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=244}} Čeprav je to skrival pred zavezniki, se je Stalin potrudil, da je Sovjetska zveza prva zavzela Berlin, v veri, da mu bo to omogočilo obvladati večji del Evrope. Churchill je to zaslutil in neuspešno skušal prepričati ZDA, da bi si zahodni zavezniki morali prizadevati za isti cilj.{{sfn|Service|2004|p=473}} === Zmaga: 1945 === [[Slika:Potsdam conference 1945-8.jpg|levo|sličica|Britanski ministrski predsednik [[Clement Attlee]], ameriški predsednik [[Harry Truman]] in Josif Stalin na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]], julij 1945]] Aprila 1945 je Rdeča armada zavzela Berlin, [[Smrt Adolfa Hitlerja|Hitler je storil samomor]] in maja se je Nemčija vdala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=474|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} Stalin je hotel, da bi Hitlerja zajeli živega; njegove posmrtne ostanke je dal prenesti v Moskvo, da bi preprečil, da bi postali relikvija nacističnih simpatizerjev.{{sfn|Service|2004|pp=479–480}} Med zavzemanjem nemškega ozemlja je Rdeča armada odkrila [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]], ki so jih upravljali nacisti.{{sfn|Service|2004|p=473}} Številni sovjetski vojaki so po Nemčiji in vzhodni Evropi plenili in posiljevali,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=234}} Stalin pa jih ni hotel kaznovati.{{sfn|Service|2004|p=473}} Ko se je glede početja sovjetskih vojakov pritožil jugoslovanski komunist [[Milovan Đilas]], je Stalin odvrnil, da kako naj vojak po grozotah vojne »še normalno reagira? In kaj je tako groznega, če se po takšnih strahotah pozabava z žensko?«{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=265–266|2a1=Service|2y=2004|2p=473|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=235}} S porazom Nemčije je Stalin preusmeril svojo pozornost na [[Sovjetsko-japonska vojna|vojno z Japonsko]] in na Daljni vzhod premestil pol milijona enot.{{sfn|Service|2004|p=474}} Zavezniki so pritiskali nanj, naj vstopi v vojno, hotel pa je tudi utrditi strateški položaj Sovjetske zveze v Aziji.{{sfnm|Glantz|1983|p=xvii}} 8. avgusta, med [[Jedrsko bombardiranje Hirošime in Nagasakija|ameriškima jedrskima bombardiranjema Hirošime in Nagasakija]], je sovjetska vojska vdrla v [[Mandžurija|Mandžurijo]] pod japonsko okupacijo in premagala vojsko [[Kvantung]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=476|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=248–249}} Oboje je privedlo do japonske vdaje in konca vojne.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=268|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=248}} Sovjetske sile so napredovale, dokler niso zavzele vsega ozemlja, ki jim je pripadlo, vendar so ZDA preprečile sodelovanje Rdeče armade pri zavezniški [[Okupacija Japonske|okupaciji Japonske]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=249}} V juliju in avgustu 1945 se je Stalin udeležil [[Potsdamska konferenca|Potsdamske konference]] z novim britanskim ministrskim predsednikom [[Clement Attlee|Clementom Attleejem]] in z novim predsednikom ZDA [[Harry Truman|Harryjem Trumanom]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=267|2a1=Service|2y=2004|2p=475}} Na konferenci je Stalin ponovil obljube, ki jih je bil dal Churchillu, da se bo vzdržal »sovjetizacije« vzhodne Evrope.{{sfn|Roberts|2006|pp=274–5}} Stalin je zahteval, naj se Nemčiji naloži vojna odškodnina brez ozira na potrebna sredstva za preživljanje nemških državljanov, kar je skrbelo Trumana, ki sta mislila, da bi Nemčija tako postala finančno breme zahodnim silam.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Zavzemal se je tudi za »vojni plen«, ki bi Sovjetski zvezi dovolil neposredno prilaščanje imetja premaganih narodov brez omejitev, in dodana je bila klavzula, ki je to omogočala z nekaterimi omejitvami.{{sfn|Wettig|2008|pp=90–1}} Nemčijo so razdelili na štiri okupacijska območja – sovjetsko, ameriško, britansko in francosko – na enak način pa so razdelili tudi Berlin, ki je ležal v sovjetskem območju.{{sfn|Service|2004|p=506}} == Povojno obdobje == === Povojna obnova in lakota: 1945–1947 === Po vojni je bil Stalin – po besedah Servicea – na »vrhuncu svoje kariere«.{{sfn|Service|2004|p=481}} V Sovjetski zvezi je splošno veljal za utelešenje zmage in domoljubja.{{sfn|Service|2004|p=484}} Njegova vojska je obvladovala srednjo in vzhodno Evropo do reke [[Laba|Labe]].{{sfn|Service|2004|p=481}} Junija 1945 je Stalin prejel naslov generalisima{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=247}} in z Leninovega mavzoleja spremljal parado zmage, ki jo je vodil Žukov na moskovskem [[Rdeči trg|Rdečem trgu]].{{sfn|Service|2004|pp=480–481}} Na večerji, ki so jo priredili vojaškim poveljnikom, je opisal Ruse kot »izjemen narod« in »vodilno silo« v Sovjetski zvezi; s tem je prvič nedvoumno povzdignil Ruse nad ostale narode Sovjetske zveze.{{sfn|Service|2004|p=479}} Leta 1946 je država izdala Stalinova ''Zbrana dela''.{{sfn|Service|2004|p=541}} Leta 1947 je objavila drugo izdajo Stalinove uradne biografije, ki ga je še bolj poveličevala kot predhodna.{{sfn|Service|2004|pp=543–544}} Dnevno so ga citirali v ''Pravdi'', njegove slike pa so visele na zidovih številnih delovnih mest in domov.{{sfn|Service|2004|p=548}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-R78376, Budapest, II. Weltfestspiele, Festumzug, Komsomolzen.jpg|levo|sličica|250x250_pik|Portret Stalina v Budimpešti, 1949]] Svojemu utrjenemu mednarodnemu položaju navkljub je Stalin ostal na preži za notranjimi nasprotovanji in željo po spremembah med prebivalstvom.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=485|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=262}} Skrbela ga je tudi njegova vračajoča se vojska, ki je bila v Nemčiji izpostavljena širokemu naboru potrošniških dobrin, od katerih so številne naplenjene prinašali s seboj; to ga je spominjalo na [[Dekabristična vstaja|dekabristično vstajo]] ruskih vojakov leta 1825, ki so se vrnili iz premagane Francije po [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojnah]].{{sfn|Service|2004|p=485}} Sovjetske vojne ujetnike je po povratku v Sovjetsko zvezo poslal na preverjanje v »filtracijskih« taborih, kjer so v odkrivanju morebitnih izdajalcev zaslišali 2.775.700 ljudi. Okoli polovico so jih nato zaprli v delovna taborišča.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=493|2a1=Roberts|2y=2006|2p=202}} V baltskih državah, kjer je bilo veliko opozicije sovjetski vladavini, so začeli izvajati programe dekulakizacije in deklerikalizacije, ki so povzročili 142.000 izgonov med letoma 1945 in 1949.{{sfn|Service|2004|p=492}} Sistem delovnih taborišč, gulagov, so nadalje razširili. Do januarja 1953 so bili trije odstotki sovjetskega prebivalstva zaprti ali v notranjem izgnanstvu, od tega 2,8 milijona v »posebnih naseljih« na osamljenih območjih in 2,5 milijona v taboriščih, kazenskih kolonijah in zaporih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=268}} NKVD je bil zadolžen za popis uničenja, ki je nastalo med vojno.{{sfn|Service|2004|p=482}} Ugotovil je, da je bilo uničenih 1710 mest in 70.000 vasi,{{sfn|Service|2004|pp=482–483}} da je umrlo med 26 in 27 milijonov prebivalcev Sovjetske zveze, še milijoni pa so bili ranjeni, podhranjeni ali osiroteli.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=482|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Po vojni so nekateri Stalinovi tovariši predlagali spremembe vladnih politik.{{sfn|Service|2004|p=500}} Povojna sovjetska družba je bila v več pogledih strpnejša kot pred vojno; Stalin je ruski pravoslavni cerkvi dovolil obdržati cerkve, ki jih je odprla v času vojne,{{sfn|Service|2004|p=496}} akademikom in umetnikom je bila dopuščena večja svoboda kot do leta 1941.{{sfn|Service|2004|p=497}} Da bi se spopadla z inflacijo in spodbudila obnovo gospodarstva, je sovjetska vlada decembra 1947 devalvirala rubelj in ukinila sistem živilskih knjižic.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=497|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=274–278}} Leta 1947 je bila ukinjena smrtna kazen, ki pa je bila znova vzpostavljena leta 1950.{{sfn|Conquest|1991|p=289}} Stalinovo zdravje je pešalo in konec leta 1945 so ga težave s srcem prisilile v dvomesečni dopust.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=269|2a1=Service|2y=2004|2p=491}} V njem je naraščala bojazen, da bi ga visoke politične in vojaške osebnosti lahko poskušale odstaviti; vsem je preprečeval, da bi postali dovolj vplivni, da bi mu predstavljali konkurenco, v njihova stanovanja pa je dal namestiti prisluškovalne naprave.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=526|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=268}} Degradiral je Molotova{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=531–532|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=272–273}} in bil za ključne položaje vse bolj naklonjen Lavrentiju Beriji in [[Georgij Malenkov|Georgiju Malenkovu]].{{sfn|Service|2004|p=534}} Leta 1949 je vpoklical [[Nikita Hruščov|Nikito Hruščova]] iz Ukrajine v Moskvo, kjer ga je postavil za sekretarja Centralnega komiteja in za vodjo moskovske veje partije.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=303}} V čistki, znani kot »leningrajski primer«, je vodstvo tega mesta obtožil izdajstva; mnoge obtožene so usmrtili leta 1950.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=534–535|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=282}} V povojnem obdobju je v sovjetskih mestih pogosto prihajalo do pomanjkanj hrane.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=300–301}} V letih 1946–1947 je ZSSR doživela množično lakoto,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=498|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} ki sta jo zanetila suša in slaba letina leta 1946, poslabšala pa vladna politika preskrbe s hrano, ki je ustvarjala zaloge hrane in jo prekomerno izvažala, namesto da bi jo pošiljala na prizadeta območja.{{sfn|Ellman|2000|pp=611, 618–620}} Današnje ocene kažejo, da je od podhranjenosti ali bolezni umrlo milijon do milijon in pol ljudi.{{sfnm|1a1=Ellman|1y=2000|1p=622|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=261}} Medtem ko je bila kmetijska proizvodnja v zastoju, se je Stalin osredotočal na vrsto infrastrukturnih projektov, na primer gradnjo hidroelektrarn, prekopov in železniških prog proti polarnemu severu. Številne so zgradili s prisilnim delom zapornikov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=299}} === Politika hladne vojne: 1947–1950 === [[Slika:Mao, Bulganin, Stalin, Ulbricht Tsedenbal.jpeg|sličica|Stalin na praznovanju 70. rojstnega dne, obkrožajo ga med drugimi [[Mao Cetung]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Walter Ulbricht]] in [[Jumdžagin Cedenbal]]]] Po drugi svetovni vojni je Britanski imperij doživel zaton, s čimer sta vodilni svetovni sili ostali ZDA in Sovjetska zveza.{{sfn|Service|2004|pp=502–503}} Napetosti med nekdanjima zaveznikoma so se krepile{{sfn|Service|2004|p=484}} in prerasle v [[Hladna vojna|hladno vojno]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Čeprav je Stalin javno opisoval britansko in ameriško vlado kot agresivni, je menil, da mu ne grozi vojna z njima in da verjetno sledi več desetletij miru.{{sfn|Service|2004|p=487}} Okrepil je tajni razvoj jedrskega orožja, katerega namen je bil ustvariti [[Atomska bomba|atomsko bombo]],{{sfn|Service|2004|p=481}} vendar je predvideval, da nobena od sil ne želi jedrskega spopada in da se »jedrsko orožje skoraj ne more uporabiti, ne da bi to pomenilo konec sveta«.{{sfn|Gaddis|2005|p=57}} Za razvoj orožja se je močno zanimal osebno.{{sfn|Service|2004|p=508}} Avgusta 1949 so bombo uspešno preizkusili v [[Testni poligon Semipalatinsk|stepi blizu Semipalatinska]] v Kazahstanu.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=508|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=293}} Stalin je tudi znova okrepil vojsko in jo z 2,9 milijona vojakov, kolikor jih je štela leta 1949, do 1953 povečal na 5,8 milijona.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=297}} ZDA so pričele uveljavljati svoje interese na vseh celinah, pridobile so zračne baze v Aziji in Afriki in poskrbele, da so v Latinski Ameriki na oblast prišli proameriški režimi.{{sfn|Service|2004|p=502}} Junija 1947 je država sprožila [[Marshallov načrt]], s katerim je nameravala spodkopati sovjetsko prevlado v vzhodni Evropi. Kot del načrta je ponujala tudi denarno podporo pod pogojem, da odprejo svoja tržišča, zavedajoč se, da Sovjeti nikoli ne bodo pristali na to.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=504|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=267}} Zavezniki so zahtevali, da Stalin odstrani svojo vojsko iz severnega Irana. Stalin je to sprva zavračal, kar je povzročilo mednarodno krizo leta 1946, leto kasneje pa se je uklonil in umaknil sovjetske enote.{{sfn|Service|2004|p=504}} Z namero povečati sovjetski vpliv na svetovni ravni je neuspešno poskušal doseči, da bi [[Libija]] – nedavno osvobojena izpod italijanske okupacije – postala sovjetski protektorat.{{sfn|Service|2004|p=494}} Molotova je poslal v San Francisco na pogajanja za oblikovanje [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], vztrajajoč, da Sovjetska zveza dobi mesto v [[Varnostni svet ZN|Varnostnem svetu]].{{sfn|Service|2004|p=503}} Aprila 1949 so zahodne sile ustanovile [[NATO|Organizacijo severnoatlantske pogodbe]] (NATO), vojaško zavezništvo kapitalističnih držav.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} V zahodnih državah so Stalina pričeli prikazovati kot »najzlobnejšega živečega diktatorja« in ga primerjati s Hitlerjem.{{sfn|Service|2004|p=551}} Leta 1948 je Stalin uredil in napisal dele knjige ''Ponarejevalci zgodovine'', sprva objavljeno kot serijo člankov v ''Pravdi''. Delo je nastalo kot odziv na javno razkritje nemško-sovjetskega zavezništva leta 1939 in je za vojno krivilo zahodne sile.{{sfn|Roberts|2002|pp=96–98}} Lažno je zatrjevalo, da uspešno nemško napredovanje v začetnem delu vojne ni bilo posledica sovjetske vojaške šibkosti, temveč nameren strateški umik.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=264}} Leta 1949 so s proslavami obeležili Stalinov uraden 70. rojstni dan in Stalin se je udeležil dogodka v [[Bolšoj teater|Bolšoj teatru]] z evropskimi in azijskimi marksističnimi-leninističnimi voditelji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=296|2a1=Service|2y=2004|2pp=548–549|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=290}} ==== Vzhodni blok ==== [[Slika:EasternBloc BasicMembersOnly sl.svg|sličica|[[Vzhodni blok]] do leta 1989]] Po vojni si je Stalin prizadeval ohraniti sovjetsko prevlado nad vzhodno Evropo in obenem povečati vpliv v Aziji.{{sfn|Service|2004|p=492}} Ob pozornem spremljanju odzivov zahodnih zaveznikov ni hitel z nastavljanjem komunističnih vlad v vzhodnoevropskih državah, temveč je sprva poskrbel, da so marksisti-leninisti pristali v koalicijskih ministrstvih.{{sfn|Service|2004|p=494}} V nasprotju z baltskimi državami je zavrnil možnost priključitve novih komunističnih držav Sovjetski zvezi in jih priznal kot neodvisne narodne države.{{sfn|Service|2004|p=517}} Težavo mu je predstavljalo dejstvo, da je v vzhodni Evropi ostalo malo marksistov, saj so številne ubili nacisti.{{sfn|Service|2004|p=483}} Od Nemčije in njenih zaveznikov Madžarske, Romunije in Slovaške republike je zahteval plačilo vojnih odškodnin.{{sfn|Service|2004|p=484}} Ker je v vzhodnoevropskih državah socializem uvedla invazija in ne delavska revolucija, jih je Stalin namesto »diktature proletariata« imenoval »ljudske demokracije«, saj da v njih obstaja prosocialistično zavezništvo iz delavskega, kmečkega in spodnjega srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=518}} Churchill je opisal, da se je čez Evropo spustila »[[železna zavesa]]« in ločila Vzhod od Zahoda.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=279|2a1=Service|2y=2004|2p=503}} Septembra 1947 je na Poljskem potekalo srečanje vzhodnoevropskih komunističnih voditeljev, na katerem so oblikovali [[Informbiro]] (Kominform) za usklajevanje komunističnih partij v Vzhodni Evropi ter Italiji in Franciji.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=286|2a1=Service|2y=2004|2p=506|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=267}} Stalin se srečanja ni osebno udeležil, temveč je nanj poslal [[Andrej Ždanov|Andreja Ždanova]].{{sfn|Service|2004|p=506}} Razni komunistični voditelji so obiskovali Stalina v Moskvi, kjer jim je svetoval glede njihovih zamisli, nasprotoval je na primer jugoslovanski zamisli balkanske federacije, ki bi vključevala Albanijo in Bolgarijo.{{sfn|Service|2004|p=511}} V posebej napetih odnosih je Stalin bil z [[Josip Broz - Tito|Josipom Brozom Titom]], ki si je še naprej prizadeval za vzpostavitev balkanske federacije in za sovjetsko pomoč komunistom v [[Grška državljanska vojna|grški državljanski vojni]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=286–287|2a1=Service|2y=2004|2p=515}} Marca 1948 je Stalin sprožil kampanjo proti Titu in jugoslovanske komuniste obtožil pustolovstva ter odklona od marksistične-leninistične doktrine.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na drugi konferenci Informbiroja junija 1948 v Bukarešti so se vsi vzhodnoevropski komunistični voditelji odpovedali Titovi vladi in jo obtožili, da so fašisti in agenti zahodnega kapitalizma.{{sfn|Service|2004|p=516}} Stalin je naročil več poskusov atentata na Tita in pretehtaval invazijo na Jugoslavijo.{{sfn|Conquest|1991|p=287}} Stalin je predlagal ustanovitev združene, a demilitarizirane Nemčije in upal, da bo bodisi prišla pod sovjetski vpliv bodisi ostala nevtralna.{{sfn|Service|2004|p=507}} Ko sta ZDA in Združeno kraljestvo temu naprej nasprotovala, je Stalin skušal doseči svoje, tako da je junija 1948 začel [[Blokada Berlina|blokado Berlina]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=280|2a1=Service|2y=2004|2p=507|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=281}} Špekuliral je, da nasprotne strani ne bodo tvegale vojne, vendar so zahodni Berlin [[Berlinski zračni most|oskrbovali z letali]] do maja 1949, ko se je Stalin uklonil in končal blokado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=507|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=281}} Septembra 1949 so zahodne sile Zahodno Nemčijo pretvorile v neodvisno [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezno republiko Nemčijo]], na kar je Sovjetska zveza oktobra odgovorila z ustanovitvijo Vzhodne Nemčije kot [[Nemška demokratična republika|Nemške demokratične republike]].{{sfn|Service|2004|p=507}} Za Poljsko so zahodne sile v skladu z dotedanjimi dogovori pričakovale, da bo postala neodvisna država s svobodnimi demokratičnimi volitvami.{{sfn|Service|2004|p=476}} Sovjeti so različne poljske socialistične stranke združili v [[Poljska združena delavska stranka|Poljsko združeno delavsko stranko]], ki je z volilnimi prevarami prišla na oblast.{{sfn|Service|2004|p=515}} Prirejene so bile tudi volitve leta 1947 na Madžarskem, na katerih je oblast dobila Madžarska delavska stranka.{{sfn|Service|2004|p=515}} Na Češkoslovaškem, kjer so komunisti imeli podporo med prebivalstvom, so bili leta 1946 izvoljeni za največjo stranko.{{sfn|Service|2004|p=512, 513}} V Bolgariji in Romuniji so ukinili monarhijo.{{sfn|Service|2004|p=513}} Po Vzhodni Evropi so uveljavljali sovjetski model z ukinitvijo političnega pluralizma, kolektivizacijo kmetijstva in vlaganjem v težko industrijo.{{sfn|Service|2004|p=516}} ==== Azija ==== Na Kitajskem je oktobra 1949 oblast prevzel komunistični voditelj [[Mao Cetung]].{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=301|2a1=Service|2y=2004|2p=509|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=286}} Marksistične vlade so tedaj nadzirale tretjino svetovnega ozemlja.{{sfn|Service|2004|p=509}} Zasebno je Stalin priznal, da je podcenjeval kitajske komuniste in ni pričakoval njihove zmage v državljanski vojni, namesto česar jih je bil spodbujal k novemu miru s Kuomintangom.{{sfn|Service|2004|p=553}} Decembra 1949 je Mao obiskal Stalina. Po začetnem Stalinovem zavračanju sta podpisala [[Kitajsko-sovjetski sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči|sporazum o prijateljstvu, zavezništvu in medsebojni pomoči]], ki je zamenjal predhodni sporazum iz leta 1945, znatno ugodnejši za Sovjetsko zvezo kot za Kitajsko.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=509|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=287–291}} Stalin se je bal, da bo Mao sledil Titovemu zgledu in se osvobodil izpod sovjetskega vpliva, in je opozoril, da bo v primeru svojega nezadovoljstva Kitajski odrekel podporo; Kitajska je podporo po desetletjih državljanske vojne obupno potrebovala.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=287}} Ob koncu druge svetovne vojne sta Sovjetska zveza in ZDA razdelili [[Korejski polotok]], dotlej japonsko kolonijo, vzdolž 38. vzporednika, na zahodu nastavili komunistično in na jugu prozahodno vlado.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=552|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=294}} Severnokorejski voditelj [[Kim Il-sung]] je obiskal Stalina marca 1949 in marca 1950; hotel je izvesti invazijo na jug in čeprav ga Stalin sprva ni želel podpreti, se je maja 1950 strinjal.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=302|2a1=Service|2y=2004|2p=553|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3pp=294–295}} Junija 1950 je [[Korejska ljudska armada|severnokorejska vojska]] z napadom na jug sprožila [[Korejska vojna|korejsko vojno]], se hitro prebila in zavzela [[Seul]].{{sfn|Service|2004|p=554}} Stalin in Mao sta pričakovala hitro zmago.{{sfn|Service|2004|p=554}} ZDA so se obrnile na Varnostni svet ZN, ki ga je Sovjetska zveza bojkotirala zaradi nepriznavanja Maove vlade, in vojaško podprla Južno Korejo. Vojska pod ameriškim vodstvom je Severno Korejo potisnila nazaj.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=554|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=295–296}} Stalin se je hotel izogniti neposrednemu sovjetskemu spopadu z ZDA, Kitajsko pa je prepričeval, naj pomaga Severni Koreji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=555–556|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=296}} Sovjetska zveza je bila med prvimi državami, ki so leta 1948 priznale novoustanovljeno državo [[Izrael]]. Ko je Sovjetsko zvezo obiskala izraelska odposlanka [[Golda Meir]], so Stalina razjezile judovske množice, ki so se zbrale, da bi jo pozdravile.{{sfn|Conquest|1991|p=291}} Še bolj ga je jezila krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=285}} Potem ko se je Stalin razšel z Izraelom, je v Sovjetski zvezi in državah Vzhodnega bloka začel protijudovsko kampanjo.{{sfn|Service|2004|p=518}} Novembra 1948 je ukinil Judovski protifašistični komite,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Service|2y=2004|2p=577|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=284}} nekaterim njegovim članom pa so sodili v montiranih procesih.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=567|2a1=Brackman|2y=2001|2pp=384–5}} Sovjetski tisk je napadal [[sionizem]], judovsko kulturo in »kozmopolitstvo brez korenin«,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=291|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=308–309}} v sovjetski družbi pa je naraščal protisemitizem.{{sfn|Service|2004|pp=576–577}} Stalinovo vse večje dopuščanje protisemitizma je morda izviralo iz naraščajočega ruskega nacionalizma ali iz spoznanja, da je Hitlerju protisemitizem služil kot učinkovito mobilizacijsko sredstvo;{{sfn|Conquest|1991|p=290}} Jude je morda videl kot »protirevolucionaren« narod, katerega pripadniki naj bi bili zvesti ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=286}} Obstajale so nikoli dokazane govorice, da Stalin naklepa izgon vseh sovjetskih Judov v [[Judovska avtonomna oblast|Judovsko avtonomno oblast]] v vzhodni Sibiriji.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=577|2a1=Overy|2y=2004|2p=565|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=309}} === Zadnja leta: 1950–1953 === V starejših letih je bil Stalin slabega zdravja.{{sfn|Service|2004|p=571}} Jemal si je vedno daljše počitnice: leta 1950 in ponovno 1951 je skoraj pet mesecev preživel na dopustu v svoji dači v [[Abhazija|Abhaziji]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=572|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=195}} Vseeno ni zaupal zdravnikom; leta 1952 je dal zapreti zdravnika, po tem, ko mu je ta priporočil upokojitev.{{sfn|Service|2004|p=571}} Septembra 1952 so aretirali več kremeljskih zdravnikov, ki naj bi naklepali umore visokih politikov (zadeva je postala znana kot »[[zdravniška zarota]]«); številni obtoženi so bili Judje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Etinger|2y=1995|2p=104|3a1=Service|3y=2004|3p=576|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=307}} Da bi izsilil priznanje, je ukazal mučenje aretiranih zdravnikov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=309|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=307–308}} Novembra je na Češkoslovaškem potekal proces, na katerem so [[Rudolf Slánský|Rudolfa Slánskega]] in 12 drugih visokih predstavnikov komunistične partije obtožili in obsodili kot sodelavce orjaške sionistično-ameriške zarote za zrušitev vlad vzhodnega bloka.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=308|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=307}} Istega meseca je v Ukrajini potekalo razvpito sojenje domnevnim judovskim industrijskim saboterjem.{{sfn|Conquest|1991|p=308}} Leta 1951 je začel »mingrelski primer«, čistko v gruzijski veji komunistične partije, katere posledica je bilo preko 11.000 izgonov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=304–305}} Od leta 1946 do smrti je Stalin imel le tri javne govore, od katerih sta dva trajala le po nekaj minut.{{sfn|Service|2004|p=560}} Upadla je tudi količina njegovega pisnega gradiva.{{sfn|Service|2004|p=560}} Leta 1950 je objavil članek ''Marksizem in vprašanja jezikoslovja'', ki je odseval njegovo zanimanje za vprašanja ruske narodne edinosti.{{sfn|Service|2004|pp=564–565}} Leta 1952 je bila objavljena njegova zadnja knjiga, ''Gospodarski problemi socializma v ZSSR''; z njo je skušal podati navodila za vodenje države po svoji smrti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=307|2a1=Service|2y=2004|2pp=566–567}} Oktobra 1952 je imel na konstitutivnem plenumu centralnega komiteja enoinpoluren govor.{{sfn|Service|2004|p=578}} Poudaril je, katere so po njegovem vodstvene lastnosti, potrebne v prihodnosti, in izpostavil šibkosti raznih mogočih naslednikov, zlasti Molotova in Mikojana.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=579|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=306}} Ob tej priložnosti je tudi nadomestil politbiro s številčnejšim organom, ki ga je imenoval »prezidij«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=305–306}} in ukinil svoj položaj generalnega sekretarja centralnega komiteja, ostal pa je eden od sekretarjev in ohranil popoln nadzor nad partijo.{{sfn|Roberts|2006|p=345}} ==== Smrt, pogreb in posledice ==== {{glavni članek|Smrt in pogreb Josifa Stalina}} [[Slika:Stalin's funeral procession entering Manezhnaya Square from Okhotny Ryad.jpg|sličica|Stalinova krsta na havbici s konjsko vprego pred pogrebom]] 1. marca 1953 je osebje v dači v Kuncevem našlo polzavestnega Stalina na tleh spalnice;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=571–572|3a1=Service|3y=2004|3pp=582–584|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4pp=142, 191}} doživel je [[Znotrajmožganska krvavitev|znotrajmožgansko krvavitev]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Dvignili so ga na kavč, kjer je ostal tri dni.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=311–312|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=572|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=142}} Hranili so ga po žličkah, mu dajali zdravila in injekcije ter tudi [[Zdravljenje s pijavkami|pijavke]].{{sfn|Conquest|1991|p=312}} 2. marca so v dačo poklicali Svetlano in Vasilija; slednji je bil pijan in je kričal na zdravnike, zato so ga poslali domov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=312|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=250}} Stalin je umrl 5. marca 1953.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=574|3a1=Service|3y=2004|3p=586|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=313}} Po besedah Svetlane je to bila »težka in strašna smrt«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=313|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=313–314}} Avtopsija je razkrila, da je umrl za znotrajmožgansko krvavitvijo in da so bile njegove možganske arterije močno poškodovane od [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=189}} Obstaja možnost, da je bil Stalin umorjen.{{sfn|Service|2004|p=587}} Kot mogoči morilec se omenja Berija, vendar se za to nikoli ni pojavil trden dokaz.{{sfn|Conquest|1991|p=312}} Stalinovo smrt so oznanili 6. marca.{{sfn|Service|2004|p=588}} Njegovo truplo so balzamirali{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=314}} in za tri dni razstavili v moskovskem Domu sindikatov.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=317}} Množice so bile tolikšne, da so do smrti poteptali okoli 100 ljudi.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=588|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=317}} Pogreba v Leninovem mavzoleju, ki je potekal 9. marca, so se udeležili stotisoči.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=589|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=318}} Tega meseca je poraslo število aretacij zaradi »protisovjetske agitacije«, ko je policija odkrivala ljudi, ki so praznovali Stalinovo smrt.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=319}} Kitajska vlada je razglasila obdobje žalovanja.{{sfn|Li|2009|p=75}} Stalin ni zapustil naslednika ali ogrodja za prenos oblasti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=310}} Centralni komite se je sestal na dan njegove smrti in kot ključne osebnosti partije so se izpostavili Malenkov, Berija in Hruščov.{{sfn|Service|2004|pp=586–587}} Obnovljen je bil sistem kolektivnega vodstva in uvedeni ukrepi, ki so preprečevali vnovičen pojav avtokratske prevlade.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=312}} Kolektivno vodstvo je sestavljalo osem visokih članov prezidija centralnega komiteja KPSZ (našteti v vrstnem redu z uradne predstavitve 5. marca 1953): [[Georgij Malenkov]], [[Lavrentij Berija]], [[Vjačeslav Molotov]], [[Kliment Vorošilov]], [[Nikita Hruščov]], [[Nikolaj Bulganin]], [[Lazar Kaganovič]] in [[Anastas Mikojan]].{{sfn|Ra'anan|2006|p=20}} Takoj je prišlo do reform Sovjetske zveze:{{sfn|Service|2004|p=591}} gospodarska reforma je zmanjšala obdavčitve kmetov za spodbudo produktivnosti, omejila velikanske gradbene projekte in se namesto tega osredotočila na stanovanjsko gradnjo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} Novi voditelji so si prizadevali za vnovično zbližanje z Jugoslavijo in za manj napete odnose z ZDA{{sfn|Service|2004|p=593}} ter izpogajali konec korejske vojne julija 1953.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=316}} Izpustili so zaprte zdravnike in ustavili protisemitske čistke.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1pp=120–121|2a1=Conquest|2y=1991|2p=314|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=314}} Obsojene za nepolitične zločine so množično pomilostili in s tem prepolovili število zapornikov v državi, medtem ko so varnostne službe in gulagi doživeli reformo; aprila 1953 so prepovedali mučenje.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=315}} == Politična ideologija == [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-18684-0002, Dresden, Tod Stalin, Parade KVP.jpg|sličica|Parada žalovanja ob Stalinovi smrti v [[Dresden|Dresdnu]], [[Vzhodna Nemčija]]]] Po lastnih trditvah je Stalin pri petnajstih letih sprejel [[marksizem]],{{sfn|Rieber|2005|p=32}} ki mu je skozi življenje služil kot vodilna filozofija;{{sfn|Service|2004|p=9}} po Kotkinu je Stalin imel »goreča marksistična prepričanja«,{{sfn|Kotkin|2014|p=xi}} medtem ko je Montefiore namigoval, da naj bi za Stalina imel »kvazireligiozen« pomen.{{sfn|Montefiore|2007|p=336}} Čeprav ni nikoli bil gruzijski nacionalist,{{sfn|Rieber|2005|p=43}} so se v njegovem zgodnjem obdobju v njegovih pogledih elementi gruzijskega nacionalizma zlili z marksizmom.{{sfn|Montefiore|2007|p=67}} Zgodovinar Alfred J. Rieber je spomnil, da je Stalin odrasel v »družbi, v kateri je bil upor globoko zakoreninjen v folkloro in ljudske obrede«.{{sfn|Rieber|2005|p=43}} Stalin je verjel, da je marksizem treba prilagajati razvoju dogajanja; leta 1917 je rekel, da »obstaja dogmatični marksizem in obstaja kreativni marksizem. Jaz sem za slednjega.«{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=136|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=205|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=47}} Volkogonov je domneval, da naj bi Stalinov marksizem oblikovalo njegovo »dogmatično« razmišljanje, ki naj bi se sovjetskemu voditelju vcepilo med izobraževanjem v verskih ustanovah.{{sfn|Volkogonov|1991|p=7}} Po Robertu Serviceu je Stalinova »peščica inovacij v ideologiji bila surov, dvomljiv razvoj marksizma«.{{sfn|Service|2004|p=9}} Nekatere od njih so namesto iz prave intelektualne predanosti izhajale iz politične preračunljivosti;{{sfn|Service|2004|p=9}} Stalin se je na ideologijo pogosto obračal naknadno, da bi upravičil svoje odločitve.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Stalin se je imel za ''praktika'', bolj praktičnega revolucionarja kot teoretika.{{sfn|McDermott|2006|p=7}} Kot marksist in ekstremen protikapitalist je Stalin verjel, da je neizbežen »[[razredni boj]]« med svetovnim proletariatom in [[Buržoazija|buržoazijo]].{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=93|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} Verjel je, da bo proletariat v boju uspešen in vzpostavil [[Diktatura proletariata|diktaturo proletariata]],{{sfn|Service|2004|p=93}} Sovjetsko zvezo pa je videl kot primer takšne države.{{sfn|Sandle|1999|p=216}} Verjel je tudi, da bo proletarska država morala uvesti represivne ukrepe proti tujim in domačim »sovražnikom«, da bi zagotovila popoln zlom premožnih razredov,{{sfn|Service|2004|pp=93–94}} in da se bo zato z napredovanjem socializma razredni boj okrepil.{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=214|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=8}} Kot propagandno orodje je uporabljal sramotenje »sovražnikov«, ki naj bi bili krivci za vse pomanjkljive gospodarske in politične izide, stiske ljudstva in vojaške neuspehe.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Nova država naj bi nato zmogla državljanom zagotoviti dostop do dela, hrane, bivališča, zdravstva in izobraževanja, razsipnost kapitalizma pa naj bi izkoreninil novi, standardizirani ekonomski sistem.{{sfn|Service|2004|p=94}} Po pisanju Sandla se je Stalin posvetil »ustvarjanju družbe, ki bi bila industrializirana, kolektivizirana, načrtovana iz središča in tehnološko napredna«.{{sfn|Sandle|1999|p=211}} Stalin je bil zvest [[Leninizem|leninistični]] različici marksizma.{{sfnm|1a1=Deutscher|1y=1966|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2pp=10, 699}} V svoji knjigi ''O osnovah leninizma'' je trdil, da »je leninizem marksizem dobe imperializma in proletarske revolucije«.{{sfn|Kotkin|2014|p=545}} Razglašal se je za vdanega leninista,{{sfn|Service|2004|p=92}} čeprav – po Serviceu – »ni bil slepo pokoren leninist«.{{sfn|Service|2004|p=94}} Stalin je Lenina spoštoval, vendar ne nekritično,{{sfn|Montefiore|2007|p=211}} in se je oglasil, kadar je menil, da Lenin nima prav.{{sfn|Service|2004|p=94}} V obdobju svoje revolucionarne dejavnosti je Stalin imel nekatere Leninove nazore in dejanja za neobrzdane dejavnosti razvajenega emigranta, ki naj bi bile kontraproduktivne za boljševike znotraj Ruskega imperija.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=95|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=211}} Po oktobrski revoluciji so se nestrinjanja nadaljevala. Medtem ko je Lenin verjel, da se bodo vse evropske in azijske države po proletarski revoluciji voljno združile v eno državo, je Stalin menil, da narodni ponos tega ne bo dopuščal in da se bodo morale oblikovati ločene socialistične države.{{sfn|Service|2004|pp=179–180}} Po njegovem države, kot je Nemčija, ne bi bile pripravljene postati del federacije pod rusko prevlado. Stalinov biograf Oleg Hlevnjuk je vseeno verjel, da je dvojica skozi leta razvila »močno vez«,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=67}} medtem ko je Kotkin zapisal, da naj bi prijateljstvo z Leninom bilo »edinstvena in najpomembnejša vez v Stalinovem življenju«.{{sfn|Kotkin|2014|p=531}} Po Leninovi smrti se je Stalin pri vodenju države opiral na Leninove zapise – veliko bolj kot na Marxove in Engelsove.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=93–94}} Stalin je prevzel leninistični nazor, da proletariat potrebuje revolucionarno gonilno silo, ki ga bo vodila, namesto da proletariat vodi njo.{{sfn|Service|2004|p=93}} Ob takšnem vodenju je verjel, da ljudstvo potrebuje močno osrednjo figuro, podobno [[car]]ju, okoli katere se lahko zbere{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=333|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=586}} – po njegovih besedah, »ljudje potrebujejo carja, ki ga lahko častijo in za katerega lahko živijo in delajo«.{{sfn|Montefiore|2003|p=158}} Posebej je preučil in občudoval dva carja: [[Ivan Grozni|Ivana Groznega]] in [[Peter Veliki|Petra Velikega]].{{sfnm|1a1=Sandle|1y=1999|1p=256|2a1=Service|2y=2004|2p=333|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=94}} V kultu osebnosti, ki se je ustvaril okrog njega, so ga imenovali ''vožd'' (»vodja« – enakovredno italijanskemu ''duceju'' in nemškemu ''firerju''). [[Slika:Grutas Stalin.jpg|levo|sličica|Kip Stalina iz [[Vilna|Vilne]], ki danes stoji v [[Park Grūtas|parku Grūtas]] na jugu Litve]] Iz leninizma je Stalin razvil [[stalinizem]]{{sfn|Montefiore|2007|p=352}} in medtem ko se je sam izogibal govoriti o »marksizmu-leninizmu-stalinizmu«, je ostalim to dopuščal.{{sfn|Service|2004|p=357}} Po Leninovi smrti je sodeloval v teoretičnih razpravah znotraj komunistične partije, razvil je zamisel »socializma v eni državi«. Ta koncept je bil zapleteno povezan z boji med znotrajstrankarskimi frakcijami, posebej proti Trockemu.{{sfn|Sandle|1999|pp=208–209}} Zamisel je prvič razvil decembra 1924 in jo dalje razvijal v svojih zapisih v 1925–26.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Stalinova doktrina je bila, da se socializem v Rusiji lahko dokonča, a da njegova dokončna zmaga ni zagotovljena zaradi grožnje kapitalističnega posredovanja. Iz tega razloga je ohranil leninistični pogled, da je za dokončno zmago socializma še vedno nujna svetovna revolucija.{{sfn|Sandle|1999|p=209}} Čeprav je zadržal marksistični nazor, da bo s preobrazbo socializma v čisti komunizem država izginila, je verjel, da bo sovjetska država ostala do dokončnega poraza mednarodnega kapitalizma.{{sfn|Sandle|1999|p=261}} Ta koncept je marksistične in leninistične misli združila z nacionalističnimi vzori,{{sfn|Sandle|1999|p=211}} služil pa je tudi za jemanje ugleda Trockemu – ki je zagovarjal zamisel »večne revolucije« – tako da ga je predstavil kot malodušneža brez zaupanja v zmožnost ruskega delavstva, da zgradi socializem.{{sfn|Sandle|1999|p=210}} Narodi so bili za Stalina slučajne entitete, ki jih je oblikoval kapitalizem in bi se lahko spojile med seboj.{{sfn|Service|2004|p=98}} Verjel je, da bi se na koncu vsi narodi zlili v enotno, svetovno človeško skupnost,{{sfn|Service|2004|p=98}} in vse narode obravnaval kot po naravi enakovredne.{{sfn|Overy|2004|p=552}} V svojem delu je zapisal, da bi etničnim manjšinam znotraj ruskega imperija morala biti na voljo »pravica do odcepitve«, da pa jih k tej poti ne bi smeli spodbujati.{{sfn|Service|2004|p=99}} Menil je, da bi nad njimi, če bi postali popolnoma neodvisni, nadzor prevzeli njihovi najbolj reakcionarni elementi; kot primer je navajal večinoma nepismene [[Tatari|Tatare]], ki da bi končali pod prevlado svojih [[Mula (naziv)|mul]].{{sfn|Service|2004|p=99}} Judje so po njegovem posedovali »nacionalni značaj«, niso pa »narod« in se zato ne dajo asimilirati. Trdil je, da je judovski nacionalizem, zlasti [[sionizem]], sovražen do socializma.{{sfn|Overy|2004|p=565}} Po besedah Hlevnjuka je Stalin uskladil marksizem z imperializmom velikih sil in ga širitev imperija postavlja ob bok ruskim carjem.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=8}} Service je trdil, da je bil Stalinov marksizem prežet z veliko mero ruskega nacionalizma.{{sfn|Service|2004|p=9}} Po pisanju Montefiora je bilo Stalinovo sprejetje ruskega naroda pragmatično, saj so bili Rusi jedro prebivalstva ZSSR, in ne zavračanje gruzijskega porekla.{{sfn|Montefiore|2003|pp=310, 579}} Zaradi prodiranja Sovjetske zveze na zahod v vzhodno Evropo je bil deležen obtožb o ruskem imperializmu.{{sfn|Service|2004|p=5}} == Osebno življenje in značaj == {{Quote box|width=25em|align=right|quote=Stalin je surovo, pretkano, neutrudljivo vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature. Nato je sprožil in izvedel krvavo socialistično prenaredbo celotnega nekdanjega imperija, predsedoval zmagi v največji vojni v zgodovini človeštva in Sovjetsko zvezo napravil epicenter svetovnih zadev. Bolj kot katerekoli druge zgodovinske osebnosti, celo Gandhija ali Churchilla, se biografija Stalina ... navsezadnje približa zgodovini sveta.|source= — Stephen Kotkin{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} }} Stalin je bil po narodnosti [[Gruzinci|Gruzijec]],{{sfn|Conquest|1991|p=1}} njegov materni jezik je bila [[gruzinščina]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} in [[Ruščina|ruščine]] se je začel učiti šele pri osmih ali devetih letih.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Na svojo gruzijsko identiteto je ostal ponosen{{sfn|Montefiore|2007|pp=66–67}} in pri govorjenju ruščine vse življenje ohranil močan gruzijski naglas.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=1|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=2|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=42|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=97}} Montefiore opisuje, da je Stalin kljub naklonjenosti Rusiji in Rusom ostal popolnoma gruzijski v življenjskem slogu in v osebnosti.{{sfn|Montefiore|2003|p=579}} Tovariši so ga opisovali kot »azijskega«, nekemu japonskemu novinarju pa je sam rekel, da »nisem Evropejec, temveč Azijec, poruseni Gruzijec«.{{sfn|Rieber|2005|p=18}} Service je zapisal, da Stalin »nikoli ni bil Rus«, nikoli ne bi mogel priti skozi kot Rus in se nikoli ni poskušal pretvarjati, da je.{{sfn|Service|2004|p=85}} Montefiore je menil, da je Stalin »po letu 1917 postal štirinacionalen: Gruzijec po narodnosti, Rus po lojalnosti, internacionalist po ideologiji in Sovjet po državljanstvu«.{{sfn|Montefiore|2007|p=268}} Stalin je imel mehak glas,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=183|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5|3a1=Kotkin|3y=2017|3p=5}} ruščino je govoril počasi in pazljivo izbiral besede.{{sfn|Conquest|1991|p=1}} V zasebnosti se je grobo izražal, čeprav se je v javnosti tega vzdržal.{{sfn|Conquest|1991|p=37}} Redko je govoril pred velikimi občinstvi in se je raje izražal v pisni obliki.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=329}} Označevali so ga za slabega govornika.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=149|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=49|3a1=Service|3y=2004|3p=334|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=52}} Po pisanju Volkogonova je bil Stalinov slog govora »preprost in jasen, brez izmišljotin, privlačnih fraz ali teatralnosti«.{{sfn|Volkogonov|1991|pp=xx–xxi}} Njegov slog pisanja je bil podoben, preprost in jedrnat.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=21|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=97}} Skozi življenje je uporabljal različne vzdevke in psevdonime, med njimi »Koba«, »Soselo« in »Ivanov«,{{sfn|Montefiore|2007|p=395}} ime »Stalin«, ki pomeni »jekleni«, je začel uporabljati leta 1912.{{sfn|Himmer|1986|p=269}} [[Slika:Lavrenti Beria Stalins family.jpg|levo|sličica|[[Lavrentij Berija]] s Stalinovo hčerjo Svetlano v naročju in s Stalinom v ozadju, v 1930. letih]] Odrasel je Stalin meril 163 centimetrov.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=12|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=5}} Da bi bil videti višji, je nosil podložene škornje in na paradah stal na manjši ploščadi.{{sfn|Conquest|1991|p=12}} Njegov obraz je bil brazgotinast od [[Črne koze|črnih koz]] iz otroštva, kar so na fotografijah pred objavo retuširali.{{sfn|Kotkin|2017|p=4}} Rodil se je z zraščenima prstoma na levi nogi, njegova leva roka pa je bila od otroštva trajno poškodovana in zato krajša in okornejša od desne;{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=25|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=13–14}} poškodba je verjetno nastala, ko je pri 12 letih vanj trčila kočija.{{sfn|Montefiore|2007|pp=21, 29, 33–34}} V mladosti je Stalin gojil zanemarjen videz iz upora estetskim vrednotam srednjega razreda.{{sfn|Service|2004|p=44}} Leta 1907 je imel dolge lase in si pogosto puščal brado. Oblečen je bil največkrat v tradicionalno gruzijsko [[Čerkeska|čerkesko]] ali v rdečo satenasto srajco s sivim plaščem in črnim klobukom.{{sfn|Montefiore|2007|pp=9–10}} Od leta 1918 do svoje smrti se je oblačil v vojaškem slogu, najpogosteje v dolge črne škornje, svetle tunike brez ovratnika in s pištolo.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=167|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} Vse življenje je bil kadilec in je kadil pipo ter cigarete.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=146|3a1=Service|3y=2004|3pp=435, 438, 574|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=1}} Njegove materialne zahteve niso bile velike in živel je preprosto, s cenenimi oblačili ter pohištvom;{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=311|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=102|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=36–37|4a1=Service|4y=2004|4pp=497–498}} bolj kot bogastvo ga je zanimala moč.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=102|2a1=Service|2y=2004|2p=498}} Kot sovjetski voditelj se je Stalin običajno prebudil okoli 11. ure,{{sfn|Montefiore|2003|p=60}} kosilo so mu postregli med 15. in 17. uro in večerjo ne prej kot ob 21. uri.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=60|2a1=Service|2y=2004|2p=525}} Zatem je delal pozno v noč.{{sfn|Service|2004|p=525}} Pogosto je večerjal z ostalimi člani politbiroja in njihovimi družinami.{{sfn|Montefiore|2003|pp=35, 60}} Kot voditelj je poredko zapustil Moskvo, razen ko se je odpravil v katero od svojih dač.{{sfn|Service|2004|p=331}} Nerad je potoval{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=102, 227}} in se ni maral voziti z letalom.{{sfnm|1a1=Hlevnjuk|1y=2015|1p=195|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=3}} Njegova izbira priljubljene počitniške hiše se je z leti spreminjala,{{sfn|Montefiore|2003|p=64}} vendar je v letih 1925 do 1936 in 1945 do 1951 vsako leto dopustoval na jugu Sovjetske zveze.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=191}} Skupaj z ostalimi visokimi funkcionarji je imel dačo v Zubalovem, 35 kilometrov iz Moskve,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=57–58|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=594}} a jo je po Nadeždinem samomoru leta 1932 prenehal uporabljati.{{sfn|Montefiore|2003|p=102}} Po letu 1932 je na dopust najraje hodil v [[Abhazija|Abhazijo]], kjer je prijateljeval s tamkajšnjim voditeljem [[Nestor Lakoba|Nestorjem Lakobo]].{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=66–67|2a1=Service|2y=2004|2p=296}} Njegova ​dača v Kuncevem, 9 kilometrov od Kremlja, je bila zgrajena leta 1934 in je postala njegova glavna rezidenca.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=103|3a1=Service|3y=2004|3p=295}} Leta 1935 je začel uporabljati novo dačo, ki mu jo je ponudil Lakoba v [[Novi Atos|Novem Atosu]].{{sfn|Montefiore|2003|p=178}} Leta 1936 si je dal zgraditi dačo v Holodni Rečki na abhaški obali.{{sfn|Service|2004|p=572}} === Osebnost === [[Slika:Stalin birthday2.jpg|sličica|Kitajski komunisti pri praznovanju Stalinovega 70. rojstnega dne]] Trocki in več drugih sovjetskih osebnosti so zatrjevali, da je Stalin povprečnež.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxiii|3a1=Service|3y=2004|3p=4|4a1=Montefiore|4y=2007|4p=xxiv}} To mišljenje je v času njegovega življenja zunaj Sovjetske zveze postalo splošno sprejeto, vendar je bilo zavajajoče.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinov biograf Montefiore je zapisal, da je »iz sovražnih in prijateljskih pričevanj enako jasno, da je bil Stalin vedno izjemen, že od otroštva«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxiv}} Stalinovo razmišljanje je bilo kompleksno,{{sfn|Service|2004|p=343}} imel je velik samonadzor{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=337}} in odličen spomin.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1pp=193, 274|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=63|3a1=Service|3y=2004|3p=115|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=425|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=148}} Bil je trd delavec{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=42|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=353|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=424, 465, 597}} in je izkazoval veliko željo po učenju;{{sfn|Service|2004|p=115}} ko je bil na oblasti, je temeljito analiziral številne podrobnosti sovjetskega življenja, od filmskih scenarijev do arhitekturnih načrtov in vojaške opreme.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=4–5}} Po besedah Volkogonova sta »Stalinovo zasebno in delovno življenje bili eno in isto«. Od politične dejavnosti si ni jemal prostih dni.{{sfn|Volkogonov|1991|p=145}} Pred različnimi občinstvi je Stalin zmogel igrati različne vloge{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=317|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=xxvi|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} in vešč je bil prevar; drugim je pogosto skrival svoje prave motive in cilje.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvi|2a1=Service|2y=2004|2p=18|3a1=McDermott|3y=2006|3p=13}} Številni zgodovinarji so se glede Stalinove osebnosti strinjali z opisom Lazarja Kaganoviča, da je obstajalo »več Stalinov«.{{sfn|McDermott|2006|pp=12–13}} Bil je dober organizator{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=42|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=424}} s strateškim razmišljanjem,{{sfn|Kotkin|2014|p=424}} druge pa je presojal po njihovi notranji moči, praktičnosti in bistrosti.{{sfn|Service|2004|p=342}} Priznaval je, da zna biti grob in žaljiv,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=120|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=648}} vendar je v jezi redko povzdignil glas.{{sfn|Service|2004|p=337}} S starostjo in slabšanjem zdravja je postajal čedalje bolj nepredvidljiv in zlovoljen.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Kljub robatemu vedenju je znal biti zelo očarljiv;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=92|2a1=Montefiore|2y=2003|2pp=49–50|3a1=Kotkin|3y=2014|3pp=117, 465|4a1=Kotkin|4y=2017|4p=5}} kadar je bil sproščen, se je šalil in posnemal druge.{{sfn|Service|2004|p=115}} Montefiore je menil, da je bil ta šarm »temelj njegove moči v partiji«.{{sfn|Montefiore|2003|p=41}} Stalin je bil neusmiljen,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=338|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=53}} krut po značaju,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=318|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} njegova nagnjenost k nasilju je bila velika celo za boljševika.{{sfn|Service|2004|p=337}} Manjkalo mu je sočutja,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=4|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=7}} kar se je po mnenju Volkogonova še poglobilo med prestajanjem številnih zaporov in izgonov,{{sfn|Volkogonov|1991|p=8}} po drugi strani pa je bil sposoben prijaznih dejanj do neznancev, celo sredi velikega terorja.{{sfn|Service|2004|p=334}} Bil je prepričan v svoj prav,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=258|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=285}} zamerljiv{{sfn|Service|2004|pp=4, 344}} in maščevalen,{{sfnm|1a1=Kotkin|1y=2014|1p=597|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=6}} pri zamerah do drugih pa je vztrajal dolga leta.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1pp=10, 344|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=5}} Do 1920. let je postal tudi sumničav in zarotniški, nagnjen k prepričanju, da ljudje kujejo zaroto proti njemu in da za dejanji nesoglasij stojijo velike mednarodne zarote.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=336|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=736}} Nikoli se ni udeleževal mučenj ali usmrtitev,{{sfn|Montefiore|2003|p=175}} čeprav je Service menil, da je poniževanje in sramotenje ljudi Stalina »globoko zadovoljevalo« in da je celo bližnje sodelavce rad puščal v stanju »neprestanega strahu«.{{sfn|Service|2004|p=5}} Montefiore je bil mnenja, da je surovost Stalina zaznamovala kot »naravnega ekstremista«;{{sfn|Montefiore|2007|p=42}} Service je namignil, da je bil Stalin nagnjen k paranoični in sociopatski osebnostni motnji.{{sfn|Service|2004|p=343}} Drugi zgodovinarji njegove brutalnosti niso pripisovali osebnostni motnji, temveč njegovi neomajni predanosti preživetju Sovjetske zveze in mednarodne marksistične-leninistične zadeve.{{sfn|McDermott|2006|p=12}} {{quote box|width=25em|align=left|quote=Težko mi je združiti uslužnost in spoštovanje, ki mi ju je izkazoval osebno, s pošastno okrutnostjo njegovih množičnih usmrtitev. Ostali, ki ga niso osebno poznali, v Stalinu vidijo zgolj tirana. Jaz sem spoznal tudi njegovo drugo stran – njegovo visoko inteligenco, tisto odlično razumevanje podrobnosti, njegovo ostroumnost in osupljiv človeški čut, ki ga je bil sposoben pokazati, vsaj v letih vojne. Zdel se mi je bolje obveščen od Roosevelta, bolj realističen od Churchilla, v nekaterih ozirih najučinkovitejši od vojnih voditeljev. /.../ Moram priznati, da Stalin zame ostaja najbolj zagonetna in protislovna osebnost, kar sem jih poznal – končno besedo pa puščam sodbi zgodovine.|source= — ameriški veleposlanik [[W. Averell Harriman]]{{sfn|Leffler|2007|pp=55–56}} }} Stalin se je močno zanimal za umetnost{{sfn|Kotkin|2014|p=620}} in občudoval umetniški dar.{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Ščitil je več sovjetskih pisateljev, na primer [[Mihail Bulgakov|Mihaila Bulgakova]], celo tedaj, ko so njihova dela veljala za škodljiva režimu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=96}} Imel je rad glasbo,{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=73|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=6}} posedoval je okrog 2700 [[Gramofonska plošča|plošč]]{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=6}} in v 1930. in 1940. letih redno obiskoval [[Bolšoj teater]].{{sfn|Volkogonov|1991|pp=127, 148}} Njegov okus za glasbo in gledališče je bil konservativen, klasično dramo, opero in balet je imel rajši od tega, kar je odklanjal kot eksperimentalni »formalizem«.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=97}} Tradicionalne oblike je imel rajši tudi v vizualni umetnosti in ni maral avantgardnih slogov, kot sta bila [[kubizem]] in [[futurizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=131}} Bil je nenasiten bralec in v njegovi knjižnici je bilo preko 20.000 knjig.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Service|2y=2004|2p=9|3a1=McDermott|3y=2006|3p=19|4a1=Kotkin|4y=2017|4pp=1–2, 5}} Od tega je bilo malo leposlovja,{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=93}} vendar je znal na pamet citirati odlomke del [[Aleksander Puškin|Aleksandra Puškina]], [[Nikolaj Nekrasov|Nikolaja Nekrasova]] in [[Walt Whitman|Walta Whitmana]].{{sfn|Montefiore|2007|p=60}} Zanimale do ga zgodovinske študije in ostajal na tekočem z zgodovinskimi razpravami o Rusiji, Mezopotamiji, starem Rimu in Bizancu.{{sfn|Service|2004|p=560}} Bil je samouk{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=86|2a1=Kotkin|2y=2014|2p=117, 676}} in trdil, da na dan prebere tudi po 500 strani;{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=93|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=86|3a1=Service|3y=2004|3p=560|4a1=McDermott|4y=2006|4p=19}} Montefiore ga je imel za intelektualca.{{sfn|Montefiore|2003|p=86}} Stalin je rad gledal filme v poznih večernih urah v kinematografih, ki so delovali v Kremlju in v njegovih dačah.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=127|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2pp=2–3}} Navdušen je bil nad vesterni,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=282|2a1=McCauley|2y=2003|2p=90}} njegov najljubši film pa je bila komedija ''[[Volga-Volga]]'' iz leta 1938.{{sfn|Montefiore|2003|p=145}} Bil je dober igralec [[biljard]]a{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1pp=58, 507|2a1=Kotkin|2y=2017|2p=1}} in zbiratelj žepnih ur.{{sfn|Kotkin|2017|p=1}} Zabavale so ga šale, kot je nastavljanje paradižnikov na stole članom politbiroja.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=283|2a1=Service|2y=2004|2p=437}} Na družabnih dogodkih je goste spodbujal k petju in k pitju alkohola;{{sfn|Service|2004|p=522}} upal je, da mu bodo drugi v opitem stanju razkrivali svoje skrivnosti.{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=90|2a1=Service|2y=2004|2pp=437, 522–523|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=5}} Kot otrok je izkazoval ljubezen do cvetja{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} in v kasnejšem življenju postal vnet vrtnar.{{sfn|Montefiore|2007|p=24}} Pri Kuncevem je imel 20-hektarski park, kjer se je posvečal kmetovanju.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=3–4}} Stalin je javno obsojal protisemitizem,{{sfn|Montefiore|2007|p=319, 637}} čeprav ga je bil večkrat sam obtožen.{{sfn|Service|2004|p=55}} Njegovi znanci, med njimi Hruščov, so namigovali, da je dolgo gojil odklonilna čustva do Judov,{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=165}} protisemitske težnje v njegovi politiki pa je še podžgal njegov boj proti Trockemu, ki je bil Jud.{{sfnm|1a1=Etinger|1y=1995|1p=103|2a1=Rappaport|2y=1999|2p=297}} Po Stalinovi smrti je Hruščov trdil, da ga je Stalin napeljeval k netenju protisemitizma v Ukrajini, pri čemer naj bi mu rekel, da bi »dobrim delavcem v tovarni morali dati palice, da namlatijo te Jude«.{{sfnm|1a1=Pinkus|1y=1984|1pp=107–108|2a1=Brackman|2y=2001|2p=390}} Leta 1946 je Stalin domnevno na samem dejal, da »je vsak Jud možen vohun«.{{sfn|Brent|Naumov|2004|p=184}} Conquest je zatrdil, da je Stalin, čeprav je imel judovske sodelavce, spodbujal protisemitizem.{{sfn|Conquest|1991|p=8}} Service je opozoril, da v Stalinovih objavljenih delih »ni neizpodbitnih dokazov« o protisemitizmu, čeprav so njegove zasebne izjave in javna dejanja »nesporno spominjala na surovo sovraštvo do Judov«;{{sfn|Service|2004|pp=567–568}} dodal je, da je v svojem življenju Stalin »bil prijatelj, sodelavec ali voditelj neštetim posameznim Judom«.{{sfn|Service|2004|p=77}} Po pričevanjih Berije je Stalin imel afere z več Judinjami.{{sfn|Montefiore|2003|p=237}} === Razmerja in družina === [[Slika:Joseph Stalin with daughter Svetlana, 1935.jpg|sličica|Stalin s hčerjo Svetlano v naročju]] Prijateljstvo je bilo Stalinu pomembno{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2007|1p=49|2a1=Fitzpatrick|2y=2015|2p=65}} in izrabljal ga je za pridobitev in vzdrževanje moči.{{sfn|Montefiore|2007|p=49}} Kotkin je opazil, da je Stalin »v splošnem težil k sebi podobnim: intelektualnim parvenijem skromnega porekla«.{{sfn|Kotkin|2014|p=9}} Svojim najljubšim sodelavcem je dajal vzdevke, Ježova je na primer imenoval »moja robida«.{{sfn|Montefiore|2003|p=151}} Bil je družaben in je užival v šalah.{{sfn|Service|2004|p=112}} Po pisanju Montefiora so Stalinova prijateljstva »nihala med ljubeznijo, občudovanjem in strupenim ljubosumjem«.{{sfn|Montefiore|2003|p=135}} V času vodenja Sovjetske zveze je ostal v stikih s številnimi starimi gruzijskimi prijatelji ter jim pošiljal pisma in denar.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=522|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=135|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=368}} Po Montefioru je bil Stalin v mladosti »redko videti brez dekleta«.{{sfn|Montefiore|2007|p=73}} Bil je spolno promiskuiteten, vendar je redko govoril o svojem spolnem življenju.{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} Montefiore je pisal, da so Stalinov tip ženske bile »mlade voljne najstnice ali živahne kmečke ženske«,{{sfn|Montefiore|2007|p=209}} ki bi ga podpirale in mu ne bi nasprotovale.{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=80|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=209}} Po besedah Servicea je Stalin »videl ženske kot vir spolne zadovoljitve in domačega udobja«.{{sfn|Service|2004|p=80}} Stalin se je dvakrat poročil in imel več potomcev.{{sfn|McCauley|2003|p=90}} S prvo ženo, [[Kato Svanidze|Jekaterino Svanidze]], se je poročil leta 1906. Montefiore je zapisal, da je bil to »pravi zakon iz ljubezni«,{{sfn|Montefiore|2007|p=5}} Volkogonov pa, da je bila ona »verjetno edino človeško bitje, ki ga je resnično ljubil«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=4}} Ko je umrla, je Stalin dejal: »To bitje je omehčalo moje kamnito srce.«{{sfn|Montefiore|2007|p=202}} Imela sta sina [[Jakov Džugašvili|Jakova]], ki je Stalina pogosto jezil.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=149|2a1=Service|2y=2004|2p=64|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=167|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=25}} Jakovu se je rodila hči Galina, preden ga je med služenjem Rdeči armadi v drugi svetovni vojni zajela nemška vojska in je v koncentracijskem taborišču storil samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1pp=150–151|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=364}} Stalinova druga žena je bila [[Nadežda Alilujeva]]. Njun zakon ni bil lahek in pogosto sta se prepirala.{{sfn|Montefiore|2003|p=8}} Rodila sta se jima dva otroka – sin [[Vasilij Stalin|Vasilij]] in hči [[Svetlana Alilujeva|Svetlana]] – poleg tega sta leta 1921 posvojila [[Artjom Sergejev|Artjoma Sergejeva]].{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Med zakonom z Nadeždo je Stalin imel afere s številnimi ženskami, med njimi mnogimi sorevolucionarkami in ženami revolucionarjev.{{sfnm|1a1=Montefiore|1y=2003|1p=13|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=255}} Nadežda je sumila na to{{sfn|Montefiore|2003|p=12}} in leta 1932 je storila samomor.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=154|2a1=Montefiore|2y=2003|2p=16|3a1=Hlevnjuk|3y=2015|3p=255}} Vasilija je Stalin imel za razvajenega in pogosto kaznoval njegovo obnašanje; vseeno je kot Stalinov sin Vasilij hitro napredoval v Rdeči armadi in dopuščali so mu razsipen življenjski slog.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=257, 259–260}} V nasprotju z njim je imel ljubeč odnos s Svetlano, dokler je bila otrok,{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=215|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=153|3a1=Montefiore|3y=2003|3pp=9, 227|4a1=Hlevnjuk|4y=2015|4p=256}} zelo rad pa je imel tudi Artjoma.{{sfn|Montefiore|2003|p=9}} Odnos s Svetlano je pozneje postal napet, ko ni odobraval njenih snubcev in mož.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=260|2a1=Service|2y=2004|2p=521}} Po drugi svetovni vojni si je jemal malo časa za otroke in družina je v njegovem življenju igrala vse manj pomembno vlogo.{{sfn|Hlevnjuk|2015|pp=250, 259}} Po Stalinovi smrti je Svetlana spremenila priimek v Alilujeva{{sfn|Service|2004|p=593}} in pozneje prebegnila v ZDA.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=260}} Po Nadeždini smrti si je bil Stalin blizu z njeno svakinjo Ženjo Alilujevo.{{sfn|Montefiore|2003|pp=142–144}} Montefiore je menil, da sta verjetno bila ljubimca.{{sfn|Montefiore|2003|p=144}} Obstajale so nedokazane govorice, da je po letu 1934 imel razmerje s svojo gospodinjo Valentino Istomino.{{sfn|Service|2004|p=521}} Stalin je imel vsaj dva nezakonska otroka,{{sfn|Montefiore|2007|p=365}} ki ju ni nikoli priznal kot svoja.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=252}} Eden od njiju, Konstantin Kuzakov, je kasneje poučeval filozofijo na leningrajskem vojaško mehaničnem inštitutu, z očetom pa se nikoli ni spoznal.{{sfn|Montefiore|2007|pp=365–366}} Drugega, Aleksandra, je vzgojil podeželski ribič, oblasti pa so ga prisilile priseči, da ne bo nikoli razkril, da je Stalin njegov biološki oče.{{sfn|Montefiore|2007|p=366}} == Zapuščina == [[Slika:Exponáty v Muzeu.jpg|levo|sličica|Notranjost [[Stalinov muzej, Gori|Stalinovega muzeja v Goriju]], Gruzija]] Zgodovinar Robert Conquest je zapisal, da je Stalin verjetno »določil potek dvajsetega stoletja« bolj kot katerikoli drug posameznik.{{sfn|Conquest|1991|p=xi}} Biografi, kot sta Service in Volkogonov, so ga imeli za pomembnega in izjemnega politika;{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=108|2a1=Service|2y=2004|2p=5}} za Montefiora je bil »tista redka kombinacija: tako 'intelektualec' kot morilec«, človek, ki je bil »temeljni politik«, in »najbolj nerazumljiv in fascinanten od velikanov dvajsetega stoletja«.{{sfn|Montefiore|2007|p=xxii}} Po besedah zgodovinarja Kevina McDermotta razlage Stalina obsegajo »od klečeplaznih in lizunskih do jedkih in obsojajočih«.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Večina zahodnjakov in protikomunističnih Rusov ima do njega silno odklonilen odnos kot do množičnega morilca,{{sfn|McDermott|2006|p=1}} medtem ko znatno število Rusov in Gruzijcev v njem vidi velikega državnika.{{sfn|McDermott|2006|p=1}} Stalin je okrepil in stabiliziral Sovjetsko zvezo.{{sfn|Service|2004|p=3}} Service je menil, da bi brez njega država razpadla že mnogo pred letom 1991.{{sfn|Service|2004|p=3}} V manj kot treh desetletjih je Stalin preobrazil Sovjetsko zvezo v svetovno industrijsko silo,{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=546|2a1=Service|2y=2004|2p=3}} ki je dosegla »osupljive dosežke« na področju urbanizacije, vojaške moči, izobrazbe in sovjetskega ponosa.{{sfn|Service|2004|p=602}} Pod njegovo vladavino je pričakovana življenjska doba v državi narasla in smrtnost upadla po zaslugi izboljšanja življenjskih razmer, prehrane in zdravstvene oskrbe.{{sfn|Wheatcroft|1999}} Čeprav so ga milijoni državljanov sovražili, je imel v sovjetski družbi vseeno široko podporo.{{sfn|Service|2004|p=602}} Vprašanje je, ali je bil Stalin potreben za gospodarski razvoj Sovjetske zveze; nekateri zagovarjajo, da je po letu 1928 njegova politika morda bila samo še omejujoči dejavnik.{{sfnm|1a1=Čeremuhin|1a2=Golosov|1a3=Guriev|1a4=Civinski|1y=2013|2a1=Dower|2a2=Markevič|2y=2018|2p=246}} Stalinova Sovjetska zveza je veljala za [[Totalitarizem|totalitarno]] državo,{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=602|2a1=Hlevnjuk|2y=2015|2p=190}} Stalin pa za [[Avtoritarnost|avtoritarnega]] voditelja.{{sfn|Kotkin|2014|p=732}} Različni biografi so ga označili za [[diktator]]ja,{{sfnm|1a1=McCauley|1y=2003|1p=8|2a1=Service|2y=2004|2p=52|3a1=Montefiore|3y=2007|3p=9|4a1=Kotkin|4y=2014|4p=xii|5a1=Hlevnjuk|5y=2015|5p=12}} [[Avtokracija|avtokrata]]{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=194|2a1=Volkogonov|2y=1991|2p=31|3a1=Service|3y=2004|3p=370}} ali ga obtožili, da izvaja [[cezarizem]].{{sfn|Volkogonov|1991|p=77}} Montefiore trdi, da čeprav je Stalin spočetka vladal kot del [[Oligarhija|oligarhije]] komunistične partije, se je vlada iz te oligarhije leta 1934 pretvorila v osebno diktaturo,{{sfn|Montefiore|2003|p=124}} Stalin pa je »absolutni diktator« postal šele med marcem in junijem 1937, ko je odstranil osebnosti na visokih položajih v vojski in NKVD.{{sfn|Montefiore|2003|p=215}} Po besedah Kotkina je Stalin »vzpostavil osebno diktaturo znotraj boljševiške diktature«.{{sfn|Kotkin|2014|p=4}} Tako v Sovjetski zvezi kot drugod so ga začeli upodabljati kot »orientalskega [[Despotizem|despota]]«.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=xvii|2a1=McDermott|2y=2006|2p=5}} Dmitrij Volkogonov ga je označil za »eno od najmočnejših osebnosti v zgodovini človeštva«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=xviii}} McDermott je zapisal, da je Stalin »v svojih rokah zbral toliko politične oblasti kot še nihče pred njim«.{{sfn|McDermott|2006|p=2}} Service trdi, da se je Stalin do 1930. let »bolj približal osebnemu despotizmu kot skoraj katerikoli monarh v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=370}} [[Slika:May Day in London.jpg|sličica|Člani Komunistične partije Velike Britanije (marksisti-leninisti) nosijo portret Stalina na [[Praznik dela|prvomajskem]] maršu v Londonu, 2008]] McDermott je vseeno posvaril pred »preveč poenostavljenimi stereotipi« – kakršne so s svojimi deli podpirali pisatelji kot [[Aleksander Solženicin]], [[Vasilij Grosman]] in [[Anatolij Ribakov]] – ki upodabljajo Stalina kot vsemogočnega in vseprisotnega tirana, ki je z represijo in totalitarnostjo nadziral vsak vidik sovjetskega življenja.{{sfn|McDermott|2006|pp=5–6}} Podobno je Service opozarjal pred upodobitvijo Stalina kot »neoviranega despota« z opazko, da »čeprav je bil mogočen, njegova moč ni bila neomejena« in da je njegova vladavina bila odvisna od njegove pripravljenosti ohraniti sovjetsko strukturo, ki jo je nasledil.{{sfn|Service|2004|pp=8, 9}} Kotkin je opazil, da je Stalinova zmožnost obdržati oblast vedno temeljila na tem, da ima večino v politbiroju.{{sfn|Kotkin|2014|p=596}} Hlevnjuk piše, da so se ob različnih trenutkih, zlasti ko je bil Stalin star in šibak, pojavljale »periodične manifestacije«, v katerih je partijska oligarhija ogrozila njegov avtokratski nadzor.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=145}} Tujim obiskovalcem je Stalin zanikal, da bi bil diktator, in zatrjeval, da tisti, ki ga tako označujejo, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze.{{sfn|Conquest|1991|p=182}} O Stalinu je bilo izdane ogromno literature.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} V času njegovega življenja so bile njegove odobrene biografije v veliki meri [[Hagiografija|hagiografske]].{{sfn|Service|2004|p=4}} Stalin je skrbel, da so posvečale čim manj pozornosti njegovemu zgodnjemu življenju, zlasti ker ni hotel poudarjati svojega gruzijskega izvora v državi z rusko večino.{{sfn|Service|2004|p=13}} Po njegovi smrti so nastale številne nove biografije, ki pa so do 1980. let večinoma temeljile na enih in istih virih informacij.{{sfn|Service|2004|p=6}} V času vladavine [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] so zgodovinarjem dovolili dostop do raznih dotlej zaupnih arhivov o Stalinovem življenju.{{sfn|Service|2004|p=6}} Stalin je tedaj postal »ena najbolj perečih in neobhodnih zadev v javni razpravi« v Sovjetski zvezi.{{sfn|Conquest|1991|p=xiii}} Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 so se za zgodovinarje odprli še preostali arhivi, s čimer je na dan prišla množica novih podatkov o Stalinu{{sfnm|1a1=Service|1y=2004|1p=6|2a1=Montefiore|2y=2007|2p=xxi}} in začela se je poplava novih raziskav.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=ix}} Leninisti v svojih pogledih na Stalina ostajajo razdeljeni: nekateri ga imajo za Leninovega pristnega naslednika, medtem ko drugi menijo, da se je Leninovim naukom z oddaljitvijo od njih izneveril.{{sfn|Service|2004|p=5}} Veliko razprave je bila deležna tudi socialno-gospodarska narava Stalinove Sovjetske zveze, ki so jo uvrstili različno kot obliko [[Državni socializem|državnega socializma]], [[Državni kapitalizem|državnega kapitalizma]], [[Birokratski kolektivizem|birokratskega kolektivizma]] ali popolnoma edinstven način proizvodnje.{{sfn|Sandle|1999|pp=265–266}} Socialistični pisci, kot je Volkogonov, so priznali, da je Stalinovo početje omadeževalo »velikansko privlačnost socializma, ki jo je sprožila oktobrska revolucija«.{{sfn|Volkogonov|1991|p=173}} === Smrtni davek in obtožbe genocida === {{glavni|presežna umrljivost v Sovjetski zvezi v času Josifa Stalina}} Zaradi velikega števila presežnih smrti med njegovo vladavino so Stalina označili za »eno najzloglasnejših osebnosti v zgodovini«.{{sfn|Service|2004|p=3}} Za smrti so bili krivi kolektivizacija, lakota, pohodi terorja, bolezni, vojne in umrljivosti v gulagih. Ker smrti pod Stalinom večinoma niso bili neposredni uboji, je točno število žrtev [[Stalinizem|stalinizma]] zahtevno določiti, saj se strokovnjaki ne strinjajo glede tega, katere smrti se lahko pripišejo režimu.{{sfn|Ellman|2002|p=1163–1164}} [[Slika:GULag 2 Museum Moscow Russia.jpg|levo|sličica|Notranjost Muzeja gulaga v Moskvi]] Uradne listine razkrivajo, da je bilo med letoma 1921 in 1953 v Sovjetski zvezi izvedenih 799.455 dokumentiranih usmrtitev, od tega 681.692 med letoma 1937–1938, v času velike čistke.{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1022}} Po raziskavah Michaela Ellmana je dandanes najboljša ocena smrtnega davka represije v veliki čistki 950.000–1,2 milijona, kar vključuje usmrtitve, smrti v priporih in takoj po izpustitvi.{{sfn|Ellman|2002|p=1162–1163}} Poleg tega je, medtem ko arhivski podatki navajajo 1.053.829 smrti v gulagih od 1934 do 1953,{{sfn|Getty|Rittersporn|Zemskov|1993|p=1024}} trenutno zgodovinsko soglasje, da je od 18 milijonov ljudi, ki so v letih 1930 do 1953 šli skozi taborišča, za posledicami zapora umrlo med 1,5 in 1,7 milijona ljudi.{{sfn|Healey|2018|p=1049|ps=: "New studies using declassified Gulag archives have provisionally established a consensus on mortality and 'inhumanity.' The tentative consensus says that once secret records of the Gulag administration in Moscow show a lower death toll than expected from memoir sources, generally between 1.5 and 1.7 million (out of 18 million who passed through) for the years from 1930 to 1953."}} Zgodovinar in raziskovalec arhivov Stephen G. Wheatcroft ter Michael Ellman pripisujeta stalinističnemu režimu približno 3 milijone smrti, vključujoč usmrtitve in smrti od zanemarjenosti.{{sfnm|1a1=Wheatcroft|1y=1996|1pp=1334, 1348|2a1=Ellman|2y=2002|2p=1172}} Število žrtev lakote Wheatcroft in zgodovinar R. W. Davies ocenjujeta na 5,5–6,5 milijona,{{sfn|Davies|Wheatcroft|2004|p=401}} medtem ko humanist Steven Rosefielde zagovarja število 8,7 milijona.{{sfn|Rosefielde|1996}} Leta 2011 je zgodovinar Timothy D. Snyder povzel podatke, na voljo od odprtja sovjetskih arhivov v 1990. letih, in zatrdil, da je Stalinov režim odgovoren za 9 milijonov smrti, od tega 6 milijonov namernih ubojev. Zatrjuje, da je ocena mnogo nižja od ocen o 20 milijonih in več, ki so jih navajali, dokler arhivi niso bili dostopni.{{sfnm|1a1=Snyder|1y=2010|1p=384|2a1=Snyder|2y=2011}} Zgodovinarji še naprej razpravljajo, ali je ukrajinsko lakoto 1932–1933, v Ukrajini znano kot [[golodomor]], primerno imenovati [[genocid]].{{sfn|Moore|2012|p=367}} Šestindvajset držav ga uradno prepoznava pod [[Konvencija proti genocidu|pravno definicijo genocida]]. Leta 2006 ga je kot takega prepoznal ukrajinski parlament,{{sfn|Associated Press, 28. novembra 2006}} leta 2010 pa je ukrajinsko sodišče Stalina, [[Lazar Kaganovič|Lazarja Kaganoviča]], [[Stanislav Kosior|Stanislava Kosiorja]] in ostale sovjetske voditelje posthumno obsodilo genocida.{{sfnm|1a1=RIA Novosti, 13. januarja 2010|2a1=''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Med ukrajinskimi nacionalisti je razširjeno prepričanje, da je Stalin zavestno organiziral lakoto, da bi zadušil narodne želje med Ukrajinci. To razlago sodobnejše zgodovinske raziskave zavračajo.{{sfn|Tauger|2001|p=1}} Te sklepajo, da čeprav je Stalinova politika znatno pripomogla k visoki umrljivosti, ni dokazov, da bi Stalin ali njegova vlada lakoto res načrtovala.{{sfnm|1a1=Davies|1a2=Wheatcroft|1y=2004|1pp=xiv, 441|2a1=Davies|2a2=Wheatcroft|2y=2006|2p=628|3a1=Ghodsee|3y=2014}} Prepričanje, da so bili Ukrajinci tarče napada z lakoto, zapleta dejstvo, da je trpljenje splošno prizadelo tudi ostale etnične skupine, vključno z Rusi.{{sfnm|1a1=Naimark|1y=2008|1p=46|2a1=Kuromija|2y=2008|2p=667}} V Ukrajini so v enakem deležu kot Ukrajinci umirali tudi etnični Poljaki in Bolgari.{{sfn|Kuromija|2008|p=668}} Kljub odsotnosti dokazov o Stalinovi nameri pa zgodovinar Norman Naimark pripominja, da čeprav morda ni zadostnih »dokazov, da bi ga na mednarodnem sodišču obsodili kot krivega genocida, /.../ to ne pomeni, da dogodka samega ne bi mogli presoditi kot genocida«.{{sfn|Naimark|2008|p=45}} === V Sovjetski zvezi in državah naslednicah === Kmalu po njegovi smrti je Sovjetska zveza doživela obdobje [[Destalinizacija|destalinizacije]]. Malenkov je obsodil Stalinov kult osebnosti,{{sfn|Conquest|1991|p=314}} ki so ga poslej kritizirali v ''Pravdi''.{{sfn|Service|2004|p=592}} Leta 1956 je Hruščov na zaprti seji partijskega 20. kongresa imel »tajni govor« z naslovom ''[[O kultu osebnosti in njegovih posledicah]]''. V njem je obsodil Stalina tako zaradi množične represije kot zaradi kulta osebnosti.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=314|2a1=Volkogonov|2y=1991|2pp=577–579|3a1=Service|3y=2004|3p=594}} Svoje obtožbe je ponovil na 22. kongresu partije oktobra 1962.{{sfn|Service|2004|p=594}} Oktobra 1961 so Stalinovo truplo odstranili iz mavzoleja in ga pokopali v nekropoli ob [[Moskovsko kremeljsko obzidje|kremeljskem obzidju]], kjer so grob označili samo s preprostim doprsnim kipom.{{sfnm|1a1=Volkogonov|1y=1991|1p=576|2a1=Service|2y=2004|2p=594}} Stalingrad so preimenovali v [[Volgograd]].{{sfn|Service|2004|p=595}} Hruščovova destalinizacija sovjetske družbe se je ustavila, ko ga je na mestu voditelja leta 1964 zamenjal [[Leonid Brežnjev]], ki je v Sovjetski zvezi uvedel stopnjo ponovne stalinizacije.{{sfnm|1a1=Conquest|1y=1991|1p=315|2a1=Service|2y=2004|2p=595}} Leta 1969 in znova 1979 so predlagali načrte za popolno rehabilitacijo Stalinove zapuščine, ki pa so jih preprečili kritiki tako iz sovjetskih kot iz mednarodnih marksističnih-leninističnih krogov.{{sfn|Conquest|1991|p=315}} Pod Mihailom Gorbačovom so Stalina v celoti obsodili, kot naj bi bilo potrebno za obnovo sovjetske družbe.{{sfn|Service|2004|p=596}} Po propadu Sovjetske zveze leta 1991 je prvi predsednik nove Ruske federacije [[Boris Jelcin]] nadaljeval Gorbačovovo kritiko Stalina, k temu pa dodal še obsodbo Lenina.{{sfn|Service|2004|p=596}} Njegov naslednik [[Vladimir Putin]] ni poskušal rehabilitirati Stalina, je pa namesto stalinistične represije dal poudarek slavi sovjetskih dosežkov pod Stalinovim vodstvom.{{sfn|Service|2004|pp=596–597}} Leta 2017 je Putin v Moskvi otvoril Zid žalosti, spomenik žrtvam političnega zatiranja, in dejal, da »grozljive preteklosti« ne bo »opravičilo nič«, niti »izbrisalo iz narodovega spomina«.{{sfn|BBC, 5. junija 2018}} [[Slika:RIAN archive 535278 Laying flowers and wreaths to Iosif Stalin's grave at Kremlin wall.jpg|sličica|Marksistično-leninistični aktivisti iz [[Komunistična partija Ruske federacije|Komunistične partije Ruske federacije]] polagajo vence na Stalinov grob (2009)]] Sredi družbenih in gospodarskih pretresov po razpadu Sovjetske zveze so se mnogi spominjali Stalinove vladavine kot urejenega, predvidljivega in ponosnega obdobja.{{sfn|Service|2004|p=598}} Stalin ostaja spoštovana osebnost med številnimi ruskimi nacionalisti, ki se z nostalgijo spominjajo sovjetske zmage nad nacistično Nemčijo v drugi svetovni vojni,{{sfn|Service|2004|p=7}} z odobravanjem pa se sklicujejo nanj tako na ruski skrajni levici kot na skrajni desnici.{{sfn|Service|2004|p=599}} Javnomnenjske raziskave organizacije ''Levada-Center'' kažejo, da je leta 2017 o Stalinu imelo pozitivno mnenje 46&nbsp;% anketiranih Rusov, leta 2019 pa 51&nbsp;%.{{sfnm|1a1=''The Washington Post'', 15. februarja 2017|2a1=''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019|3a1=BBC, 18. aprila 2019}} Istočasno je v Rusiji porasla količina prostalinistične literature, velik delež katere je temeljil na napačno prikazanem ali ponarejenem arhivskem gradivu.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Ta literatura opisuje Stalinovo represijo bodisi kot nujen ukrep za zmago nad »sovražniki ljudstva«, bodisi kot delovanje nižjih organov brez Stalinove vednosti.{{sfn|Hlevnjuk|2015|p=x}} Edini predel nekdanje Sovjetske zveze, kjer je občudovanje Stalina ostalo venomer razširjeno, je [[Gruzija]], čeprav so pogledi Gruzijcev izredno razdeljeni.{{sfn|Service|2004|p=597}} Številni Gruzijci zavračajo kritike Stalina, najslavnejše osebnosti iz sodobne zgodovine tega naroda.{{sfn|Service|2004|p=7}} V anketi, ki jo je leta 2013 izvedla [[Državna univerza v Tbilisiju]], je 45&nbsp;% Gruzijcev izrazilo »pozitiven odnos« do njega.{{sfn|BBC, 5. marca 2013}} V anketi ameriškega Pew Researcha leta 2017 je 57&nbsp;% Gruzijcev odgovorilo, da je v zgodovini igral pozitivno vlogo, medtem ko jih je za [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] tako odgovorilo 18&nbsp;%.{{sfn|Pew Research Center, 29. junija 2017}} Nekaj pozitivnega odnosa je moč zaslediti tudi drugje v nekdanjih sovjetskih republikah. V anketi iz leta 2012, ki jo je izvedla organizacija [[Carnegie Endowment]], se je 38&nbsp;% Armencev strinjalo, da bo njihova država »vedno potrebovala voditelja, kot je Stalin«.{{sfnm|1a1=Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013|2a1=''The Moscow Times'', 2. marec 2013}} V začetku leta 2010 je komunistična partija Ukrajine postavila nov spomenik Stalinu v [[Zaporožje|Zaporožju]].{{sfn|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}} Decembra 2010 so neznani storilci kipu odrezali glavo, leta 2011 pa je bil uničen v eksploziji.{{sfn|RIA Novosti, 25. februarja 2011}} V raziskavi kijevskega mednarodnega inštituta za sociologijo je 38&nbsp;% anketirancev imelo negativen odnos do Stalina, 26&nbsp;% nevtralen in 17&nbsp;% pozitiven, 19&nbsp;% pa jih ni želelo odgovoriti.{{sfn|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}} ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == ===Akademske knjige in dnevniki=== {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo |last=Brackman |first=Roman |title=The Secret File of Joseph Stalin: A Hidden Life |url=https://archive.org/details/secretfileofjose0000brac |location=London and Portland |publisher=Frank Cass Publishers |year=2001 |isbn=978-0-7146-5050-0}} * {{navedi knjigo |last1=Brent |first1=Jonathan |last2=Naumov |first2=Vladimir |title=Stalin's Last Crime: The Plot Against the Jewish Doctors, 1948–1953 |url=https://archive.org/details/stalinslastcrime0000bren |publisher=HarperCollins |location=New York |year=2004 |isbn=978-0-06-201367-5}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=Stalin: Breaker of Nations |url=https://archive.org/details/stalinbreakerofn00conq |year=1991 |publisher=Penguin |location=New York and London |isbn=978-0-14-016953-9}} * {{navedi knjigo |last=Conquest |first=Robert |title=The Great Terror: A Reassessment |year=2008 |edition=fortieth anniversary |location=Oxford and New York |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-19-531699-5}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=Norman |year=2003 |orig-year=1972 |title=White Eagle, Red Star: The Polish-Soviet War 1919-20 and 'the Miracle on the Vistula' |url=https://archive.org/details/whiteeagleredsta00unse |publisher=Pimlico |location=London |isbn=978-0-7126-0694-3}} * {{navedi knjigo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=The Industrialisation of Soviet Russia Volume 5: The Years of Hunger: Soviet Agriculture 1931-1933 |year=2004 |publisher=Palgrave Macmillan |location=Basingstoke and New York |isbn=978-0-230-23855-8}} * {{navedi revijo |last1=Davies |first1=Robert |last2=Wheatcroft |first2=Stephen |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932-33: A Reply to Ellman|url=https://www.uio.no/studier/emner/hf/iakh/HIS2319/h16/pensumliste/stalin-and-the-soviet-famine-of-1932-33_-a-reply-to-ellman.pdf|journal=Europe-Asia Studies |volume=58 |number=4 |year=2006 |pages=625–633 |jstor=20451229|doi=10.1080/09668130600652217 |s2cid=145729808 | issn=0966-8136 }} * {{navedi knjigo |last=Deutscher |first=Isaac |year=1966 |title=Stalin |url=https://archive.org/details/stalinpoliticalb0000deut_b6x7 |edition=revised |location=Harmondsworth |publisher=Penguin}} * {{navedi revijo |last1=Dower |first1=Paul Castañeda |last2=Markevič |first2=Andrej |title=Labor Misallocation and Mass Mobilization: Russian Agriculture during the Great War |journal=The Review of Economics and Statistics |date=May 2018 |volume=100 |issue=2 |pages=245–259 |doi=10.1162/REST_a_00726|s2cid=57571290 |url=https://www.nes.ru/files/Preprints-resh/WP238.pdf}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2000 |title=The 1947 Soviet Famine and the Entitlement Approach to Famines |journal=Cambridge Journal of Economics |volume=24 |issue=5 |pages=603–630 |doi=10.1093/cje/24.5.603}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2002 |title=Soviet Repression Statistics: Some Comments |url=http://sovietinfo.tripod.com/ELM-Repression_Statistics.pdf |journal=Europe-Asia Studies|volume=54 |issue=7 |pages=1151–1172 |doi=10.1080/0966813022000017177 |s2cid=43510161}} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2005 |title=The Role of Leadership Perceptions and of Intent in the Soviet Famine of 1931–1934 |url=http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf |journal=Europe-Asia Studies |volume=57 |issue=6 |pages=823–841 |doi=10.1080/09668130500199392 |s2cid=13880089 |access-date=2021-05-25 |archive-date=2009-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090227181110/http://www.paulbogdanor.com/left/soviet/famine/ellman.pdf |url-status=dead }} * {{navedi revijo |last=Ellman |first=Michael |year=2007 |title=Stalin and the Soviet Famine of 1932–33 Revisited |journal=Europe-Asia Studies |volume=59 |issue=4 |pages=663–693 |doi=10.1080/09668130701291899 |s2cid=53655536}} * {{navedi knjigo |last=Etinger |first=Jakov |contribution=The Doctors' Plot: Stalin's Solution to the Jewish Question |pages=103–124 |title=Jews and Jewish Life in Russia and the Soviet Union |editor-first=Yaacov |editor-last=Ro'i |series=The Cummings Center Series |location=Ilford |publisher=Frank Cass |year=1995 |isbn=0-7146-4619-9}} * {{navedi knjigo|last1=Fainsod|first1=Jerry F.|last2=Hough|first2=Merle |title=How the Soviet Union is Governed |url=https://archive.org/details/howsovietunionis0000houg|year=1979 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-674-41030-5}} * {{navedi knjigo|last=Gaddis|first=John L.|year=2005|title=The Cold War: A New History|url=https://archive.org/details/coldwarnewhistor00gadd|location=New York|publisher=Penguin Press|isbn=978-0-14-303827-6}} * {{navedi knjigo |last=Gellately |first=Robert |year=2007 |title=Lenin, Stalin, and Hitler: The Age of Social Catastrophe |url=https://archive.org/details/leninstalinhitle0000gell_w1h0 |publisher=Jonathan Cape |location=London |isbn=978-0-224-06283-1}} * {{navedi revijo|last1=Getty|first1= J. Arch|last2=Rittersporn|first2=Gábor |last3=Zemskov |first3=Viktor |title=Victims of the Soviet penal system in the pre-war years: a first approach on the basis of archival evidence|journal=American Historical Review|date=1993 |volume=98 |issue=4 |pages=1017–1049 |doi=10.2307/2166597 |jstor=2166597|url=http://sovietinfo.tripod.com/GTY-Penal_System.pdf}} * {{navedi revijo| last1 = Ghodsee| first1 = Kristen| volume = 4| issue = 2| pages = 115–142| title = A Tale of "Two Totalitarianisms": The Crisis of Capitalism and the Historical Memory of Communism| journal = History of the Present| date = 2014| url = http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| jstor = 10.5406/historypresent.4.2.0115| doi = 10.5406/historypresent.4.2.0115| access-date =2018-09-22| archive-url = https://web.archive.org/web/20180205064242/http://scholar.harvard.edu/files/kristenghodsee/files/history_of_the_present_galleys.pdf| archive-date =2018-02-05}} * {{navedi splet|last=Glantz|first=David|year=1983|title=August Storm: The Soviet 1945 Strategic Offensive in Manchuria|url=http://usacac.army.mil/cac2/cgsc/carl/download/csipubs/LP7_AugustStormTheSoviet1945StrategicOffensiveInManchuria.pdf}} * {{navedi splet|last1=Glantz|first=David|year=2001|title=The Soviet-German War 1941–45 Myths and Realities: A Survey Essay|url=http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20110709141048/http://www.strom.clemson.edu/publications/sg-war41-45.pdf|archive-date=2011-07-09}} * {{navedi konferenco|last1=Čeremuhin|first1=Anton |last2=Golosov |first2=Mihail |last3=Guriev |first3=Sergej |last4=Civinski |first4=Aleh |date=2013 |title=Was Stalin Necessary for Russia's Economic Development? |series=w19425 |publisher=National Bureau of Economic Research |url=https://www.nber.org/papers/w19425.pdf}} * {{navedi knjigo |first=Sheila |last=Fitzpatrick |title=On Stalin's Team: The Years of Living Dangerously in Soviet Politics |url=https://archive.org/details/onstalinsteamyea0000fitz |publisher=Melbourne University Press |location=Carlton |year=2015 |isbn=978-1-4008-7421-7}} * {{navedi knjigo|last=Harris|first=James|year=2017|title=The Great Fear: Stalin's Terror of the 1930s| publisher=Oxford University Press|isbn =978-0-19-879786-9}} * {{navedi revijo |last=Haslam |first=Jonathan |year=1979 |title=The Comintern and the Origins of the Popular Front 1934–1935 |journal=The Historical Journal |volume=22 |number=3 |pages=673–691 |doi=10.1017/s0018246x00017039}} * {{navedi revijo|last1=Healey|first1=Dan|date=2018-06-01|title=GOLFO ALEXOPOULOS. Illness and Inhumanity in Stalin's Gulag|url=https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|journal=The American Historical Review|volume=123|issue=3|pages=1049–1051|doi=10.1093/ahr/123.3.1049|access-date=2018-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180708105319/https://www.deepdyve.com/lp/ou_press/golfo-alexopoulos-illness-and-inhumanity-in-stalin-s-gulag-i363rKPYOp|archive-date=2018-07-08|url-status=live}} * {{navedi revijo |last=Himmer |first=Robert |year=1986 |title=On the Origin and Significance of the Name "Stalin" |journal=The Russian Review |volume=45 |issue=3 |pages=269–286 |doi=10.2307/130111 |jstor=130111}} * {{navedi knjigo |last=Hlevnjuk |first=Oleg V. |year=2015 |title=Stalin: New Biography of a Dictator |translator1=Nora Seligman Favorov |publisher=Yale University Press |location=New Haven and London |isbn=978-0-300-16388-9}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2014 |title=Stalin: Paradoxes of Power, 1878–1928 |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9944-0}} * {{navedi knjigo |last=Kotkin |first=Stephen |year=2017 |title=Stalin: Waiting for Hitler, 1929–1941 |url=https://archive.org/details/stalinvoliiwaiti0000kotk |location=London |publisher=Allen Lane |isbn=978-0-7139-9945-7}} * {{navedi revijo |last=Kuromija |first=Hiroaki |year=2008 |title=The Soviet Famine of 1932–1933 Reconsidered |journal=Europe-Asia Studies |volume=60 |issue=4 |pages=663–675 |doi=10.1080/09668130801999912 |s2cid=143876370}} * {{navedi knjigo |last=Leffler |first=Melvyn P. |title=For the Soul of Mankind: The United States, the Soviet Union, and the Cold War |url=https://archive.org/details/forsoulofmankind0000leff |year=2007 |location=New York |publisher=Macmillan |isbn=978-1-4299-6409-8}} * {{navedi revijo|last1=Li |first1=Hua-ju |title=Reactions of Chinese Citizens to the Death of Stalin: Internal Communist Party Reports |journal=Journal of Cold War Studies |year=2009 |volume=11|issue=2 |pages=70–88 |doi=10.1162/jcws.2009.11.2.70 |s2cid=57561115 |url=https://muse.jhu.edu/article/265885}} * {{navedi knjigo |last=McCauley |first=Martin |title=Stalin and Stalinism |url=https://archive.org/details/stalinstalinism0000mcca_y8j4 |edition=third |year=2003 |location=Harlow and London |publisher=Pearson |isbn=978-0-582-50587-2}} * {{navedi revijo |last=McDermott |first=Kevin |title=Stalin and the Comintern during the 'Third Period', 1928-33 |journal=European History Quarterly |volume=25 |issue=3 |year=1995 |doi=10.1177/026569149502500304 |pages=409–429 |s2cid=144922280}} * {{navedi knjigo |last=McDermott |first=Kevin|title=Stalin: Revolutionary in an Era of War |url=https://archive.org/details/stalinrevolution00mcde |url-access=registration |year=2006 |location=Basingstoke and New York |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-333-71122-4}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |year=2003 |title=Stalin: The Court of the Red Tsar |url=https://archive.org/details/stalincourtofred0000seba_e9a2 |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=978-1-84212-726-1}} * {{navedi knjigo |last=Montefiore |first=Simon Sebag |title=Young Stalin |url=https://archive.org/details/youngstalin0000seba_z6t5 |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |year=2007 |isbn=978-0-297-85068-7}} * {{navedi revijo |last=Moore |first=Rebekah |title='A Crime Against Humanity Arguably Without Parallel in European History': Genocide and the "Politics" of Victimhood in Western Narratives of the Ukrainian Holodomor |journal=Australian Journal of Politics & History |volume=58 |number=3 |year=2012 |pages=367–379 |doi=10.1111/j.1467-8497.2012.01641.x}} * {{navedi knjigo |last=Nekrič |first=Aleksander |title=Pariahs, Partners, Predators: German-Soviet Relations, 1922–1941 |url=https://archive.org/details/pariahspartnersp0000nekr |location=New York |publisher=Columbia University Press |year=1997 |isbn=0231106769}} * {{navedi knjigo |first=Norman M. |last=Naimark |contribution=Stalin and the Question of Soviet Genocide |pages=[https://archive.org/details/politicalviolenc00holl/page/n49 39]–48 |editor-first=Paul |editor-last=Hollander |title=Political Violence: Belief, Behavior, and Legitimation |url=https://archive.org/details/politicalviolenc00holl |year=2008 |location=London |publisher=Palgrave Macmillan |isbn=978-0-230-60646-3}} * {{navedi knjigo|editor-last=Ra'anan|editor-first=Uri|url=https://books.google.com/books?id=NoIajCLpLigC&q=order+of+precedence++1953+++Mikoyan++Vorosilov++Kaganovich&pg=PA20|title=Flawed Succession: Russia's Power Transfer Crises|location=Oxford|publisher=Lexington Books|year=2006|isbn=978-0-7391-1403-2}} * {{navedi knjigo |last=Overy |first=Richard J. |title=The Dictators: Hitler's Germany and Stalin's Russia |publisher=Allen Lane |location=London |year=2004 |isbn=978-0-393-02030-4|url=https://archive.org/details/dictators00rich }} * {{navedi knjigo|last=Pinkus |first=Benjamin |year=1984 |title=The Soviet Government and the Jews 1948–1967: A Documented Study |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-0-521-24713-9}} * {{navedi knjigo |last=Rappaport |first=Helen |title=Joseph Stalin: A Biographical Companion |year=1999 |publisher=ABC-Clio |location=Santa Barbara |isbn=978-1-57607-084-0}} * {{navedi knjigo |last=Rieber |first=Alfred J. |editor1=Sarah Davies |editor2=James Harris |contribution=Stalin as Georgian: The Formative Years |title=Stalin: A New History |url=https://archive.org/details/stalinnewhistory00davi |pages=[https://archive.org/details/stalinnewhistory00davi/page/n33 18]–44 |year=2005 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn=978-1-139-44663-1}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=The Soviet Decision for a Pact with Nazi Germany |journal=Soviet Studies |year=1992 |volume=55 |issue=2 |pages=57–78 |jstor=152247 |doi=10.1080/09668139208411994}} * {{navedi revijo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin, the Pact with Nazi Germany, and the Origins of Postwar Soviet Diplomatic Historiography |year=2002 |volume=4 |issue=4 |pages=93–103 |doi=10.1162/15203970260209527|journal=Journal of Cold War Studies|s2cid=57563511 |url=https://www.semanticscholar.org/paper/5b2e93d0cff0d3bc0ec4f4cbbaf31d2491fa9682 }} * {{navedi knjigo |last=Roberts |first=Geoffrey |title=Stalin's Wars: From World War to Cold War, 1939–1953 |url=https://archive.org/details/stalinswarsfromw0000robe |publisher=Yale University Press |location=New Haven |year=2006 |isbn=978-0-300-15040-7}} * {{navedi revijo|last1=Rosefielde |first1=Steven |title=Stalinism in Post-Communist Perspective: New Evidence on Killings, Forced Labour and Economic Growth in the 1930s |journal=Europe-Asia Studies |volume=48 |issue=6 |date=September 1996 |pages=959–987|doi=10.1080/09668139608412393}} * {{navedi knjigo |last=Sandle |first=Mark |title=A Short History of Soviet Socialism |url=https://archive.org/details/shorthistoryofso0000sand |year=1999 |publisher=UCL Press |location=London |isbn=978-1-85728-355-6 |doi=10.4324/9780203500279}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |title=Lenin: A Biography |year=2000 |publisher=Macmillan |location=London |isbn=978-0-333-72625-9}} * {{navedi knjigo |last=Service |first=Robert |year=2004 |title=Stalin: A Biography |location=London |publisher=Macmillan |isbn=978-0-333-72627-3}} * {{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |year=2010 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |url=https://archive.org/details/bloodlandseurope0000timo |location=New York |publisher=Vintage Books |isbn=978-1-4070-7550-1}} * {{navedi knjigo |first= R. G. |last=Suny |title=Stalin: Passage to Revolution |url= https://archive.org/details/stalinpassagetor0000suny |location=Princeton, NJ |publisher=Princeton University Press. |date=2020}} * {{navedi revijo |last=Tauger |first=Mark B. |url=https://carlbeckpapers.pitt.edu/ojs/index.php/cbp/article/download/89/90 |title=Natural Disaster and Human Actions in the Soviet Famine of 1931–1933 |journal=The Carl Beck Papers in Russian and East European Studies |issue=1506 |year=2001 |pages=1–65 |issn=2163-839X |doi=10.5195/CBP.2001.89|doi-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitrij |title=Stalin: Triumph and Tragedy |year=1991 |translator=Harold Shukman |location=London |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=978-0-297-81080-3}} * {{navedi knjigo |last=Wettig |first=Gerhard |title=Stalin and the Cold War in Europe |publisher=Rowman & Littlefield |location=Lanham |year=2008 |isbn=978-0-7425-5542-6}} * {{navedi revijo |last=Wheatcroft |first= Stephen | url=http://sovietinfo.tripod.com/WCR-German_Soviet.pdf |title=The Scale and Nature of German and Soviet Repression and Mass Killings, 1930–45|year=1996|volume= 48|issue=8 |pages=1319–1353 |journal=Europe-Asia Studies|jstor=152781|doi=10.1080/09668139608412415}} * {{navedi revijo |last1=Wheatcroft|first1=Stephen|date=1999 |title=The Great Leap Upwards: Anthropometric Data and Indicators of Crises and Secular Change in Soviet Welfare Levels, 1880–1960 |journal=Slavic Review|volume=58 |issue= 1|pages=27–60 |doi=10.2307/2672986 |jstor=2672986 |pmid=22368819}} {{refend}} === Revije, časopisi in spletne strani === {{refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi novice|url=http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|title=До Сталіна позитивно ставляться менше 1/5 українців|newspaper=Ukrajinska pravda|language=uk|date=4. marec 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305024332/http://pda.pravda.com.ua/news/id_7101130/|archive-date=5. marca 2016|access-date=5. marca 2016|ref={{harvid|''Ukrajinska pravda'', 4. marca 2015}}}} * {{navedi splet|last1=Bakradze|first1=Laša|last2=Gudjov|first2=Lev|last3=Lipman|first3=Maria|last4=Wall|first4=Thomas|date=1. marec 2013|url=http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|title=The Stalin Puzzle: Deciphering Post-Soviet Public Opinion|publisher=Carnegie Endowment for International Peace|archive-url=https://web.archive.org/web/20170402134541/http://carnegieeurope.eu/2013/03/01/stalin-puzzle-deciphering-post-soviet-public-opinion-pub-51075|archive-date=2017-04-02|access-date=2. aprila 2017|ref={{harvid|Carnegie Endowment for International Peace, 1. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Bell|first=Bethany|date=5. marec 2013|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|title=Georgia Divided Over Stalin 'Local Hero' Status in Gori|agency=BBC|access-date=21. junija 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180719183921/https://www.bbc.com/news/world-europe-21656615|archive-date=19. julija 2018|url-status=live|ref={{harvid|BBC, 5. marca 2013}}}} * {{navedi novice|last=Lisova|first=Nataša|date=28. november 2006|url=http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|url-status=dead|title=Ukraine Recognize Famine As Genocide|agency=Associated Press|archive-url=https://web.archive.org/web/20070822015019/http://www.ukemonde.com/holodomor/index.html|archive-date=22. avgusta 2007|access-date=4. avgusta 2007|via=Ukemonde|ref={{harvid|Associated Press, 28. novembra 2006}}}} * {{navedi novice|last=Luhn|first=Alec|date=16. april 2019|url=https://www.telegraph.co.uk/news/2019/04/16/record-70-per-cent-russians-approve-stalin/|title=Record 70 Percent of Russians Say Stalin Played a Positive Role in Their Country's History|newspaper=The Daily Telegraph|issn=0307-1235|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|''The Daily Telegraph'', 16. aprila 2019}}}} * {{navedi splet|last=Masci|first=David|date=29. junij 2017|url=https://www.pewresearch.org/fact-tank/2017/06/29/in-russia-nostalgia-for-soviet-union-and-positive-feelings-about-stalin/|title=In Russia, Nostalgia for USSR and Positive Feelings about Stalin|publisher=Pew Research Center|access-date=23. novembra 2020|ref={{harvid|Pew Research Center, 29. junija 2017}}}} * {{navedi splet|last=Pisch|first=Anita|date=December 2016|url=http://press-files.anu.edu.au/downloads/press/n2129/html/ch04.xhtml?referer=&page=10|title=The Personality Cult of Stalin in Soviet Posters, 1929–1953|publisher=Australian National University|access-date=2020-12-11|ref={{harvid|Australian National University, december 2016}}}} * {{navedi novice|url=https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|title=Poll Finds Stalin's Popularity High|newspaper=The Moscow Times|date=2. marec 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320024227/https://themoscowtimes.com/articles/poll-finds-stalins-popularity-high-21998|archive-date=20. marca 2017|access-date=20. marca 2017|ref={{harvid|''The Moscow Times'', 2. marca 2013}}}} * {{navedi novice|url=http://siberiantimes.com/other/others/news/n0635-siberian-pensioner-is-grandson-of-josef-stalin-dna-test-reveals/|title=Siberian Pensioner Is Grandson of Josef Stalin, DNA Test Reveals|newspaper=The Siberian Times|date=6. april 2016|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The Siberian Times'', 6. aprila 2016}}}} * {{navedi revijo|last=Snyder|first=Timothy D.|date=26. maj 2010|url=http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|title=Springtime for Stalin|magazine=The New York Review of Books|archive-url=https://web.archive.org/web/20121024091842/http://www.nybooks.com/blogs/nyrblog/2010/may/26/springtime-for-stalin/|archive-date=24. oktobra 2012|access-date=4. januarja 2021|ref={{harvid|''The New York Review of Books'', 26. maja 2010}}}} * {{navedi novice|last=Taylor|first=Adam|date=15. februar 2017|url=https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|url-status=live|title=Positive Views of Stalin among Russian Reach 16-year High, Poll Shows|newspaper=The Washington Post|archive-url=https://web.archive.org/web/20170320040114/https://www.washingtonpost.com/news/worldviews/wp/2017/02/15/positive-views-of-stalin-among-russians-reach-16-year-high-poll-shows/|archive-date=20. marca 2017|access-date=30. aprila 2017|ref={{harvid|''The Washington Post'', 15. februarja 2017}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|title=Ukraine Court Finds Bolsheviks Guilty of Holodomor Genocide|agency=RIA Novosti|date=13. januar 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100116113142/http://en.rian.ru/exsoviet/20100113/157536602.html|archive-date=16. januarja 2010|access-date=13. januarja 2010|ref={{harvid|RIA Novosti, 13. januarja 2010}}}} * {{navedi novice|url=http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|title=Ukraine Stands by Its View of Stalin as Villain – President (Update 1)|agency=RIA Novosti|date=25. februar 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20130523080537/http://en.rian.ru/world/20110225/162757220.html|archive-date=23. maja 2013|access-date=23. maja 2013|ref={{harvid|RIA Novosti, 25. februarja 2011}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|title=Wall of Grief: Putin Opens First Soviet Victims Memorial|agency=BBC|archive-url=https://web.archive.org/web/20180605175715/http://www.bbc.com/news/world-europe-41809659|archive-date=5. junija 2018 |date=5. junij 2018 |access-date=30. oktobra 2017|ref={{harvid|BBC, 5. junija 2018}}}} * {{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|url-status=live|title=Why So Many Russian like Dictator Stalin|agency=BBC News|date=18. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190719074954/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-47975704|archive-date=19. julija 2019|access-date=11. junija 2019|ref={{harvid|BBC, 18. aprila 2019}}}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Zbirka in kategorija|Иосиф Виссарионович Сталин|Joseph Stalin}} * [http://www.marx2mao.com/Stalin/Index.html Stalinova knjižnica] s prevodi njegovih del v angleščino * [https://www.stalindigitalarchive.com/frontend/node/1 Stalin Digital Archive] {{Marsal_SZ}} {{Time Person of the Year}} {{najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} {{DEFAULTSORT:Stalin, Josif}} [[Kategorija:Josif Stalin| ]] [[Kategorija:Boljševiki]] [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Gruzinski politiki]] [[Kategorija:Sovjetski politiki]] [[Kategorija:Ruski komunisti]] [[Kategorija:Gruzinski komunisti]] [[Kategorija:Sovjetski komunisti]] [[Kategorija:Diktatorji]] [[Kategorija:Generalisimi]] [[Kategorija:Heroji Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Maršali Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda zmage]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali tank]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]] [[Kategorija:Nosilci reda Lenina]] [[Kategorija:Heroji socialističnega dela]] [[Kategorija:Nosilci reda Suvorova]] [[Kategorija:Pokopani v nekropoli ob kremeljskem zidu]] ectxmah8l0tx0rsovp2nmho2xygfko5 0 13813 6752703 6670023 2026-09-19T06:36:27Z Zupi 576 /* */ 6752703 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = Gorenjska |common_name = Gorenjska |common_name2 = Gorenjske |subdivision = pokrajina |nation = Slovenije |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = |title_deputy = |leader1 = |year_leader1 = |deputy1 = |year_deputy1 = <!-- Legislature --> |legislature = |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = Kranj |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = Slovenija <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = |year_end = |event_start = |date_start = <!-- Optional: Date of establishment--> |event_end = |date_end = <!-- Optional: Date of disestablishment --> |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event4 = |date_event4 = |life_span = |era = <!-- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. --> |event_pre = <!-- Optional: A crucial event that took place before before "event_start" --> |date_pre = |event_post = <!-- Optional: A crucial event that took place before after "event_end" --> |date_post = <!-- Images --> |image_flag = |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = |symbol_type = |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = UpperCarniolaLocationMap.png |image_map_caption = Gorenjska na zemljevidu Slovenije <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = |flag_p1 = <!-- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) --> |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = |s1 = |flag_s1 = |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = |flag_s2 = |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = cca. 350,000 |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> |demonym=Gorenjci|p2=Tipična pokrajina Gorenjske - [[Kranjsko-Sorško polje|Sorško polje]]|image_p2=Gozd Martuljek - view to Julian Alps.jpg}} '''Gorénjska''' je [[gora|gorata]] [[alpe|alpska]] [[pokrajina]] ob zgornjem delu [[reka|reke]] [[Sava|Save]] v [[Slovenija|Sloveniji]], severno in severozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]], med razvodnico s [[Soča|Sočo]] na zahodu, razvodnico z [[Drava|Dravo]] na severu, razvodnico s [[Savinja|Savinjo]] na vzhodu, [[Posavsko hribovje|Posavskim hribovjem]] ter Ljubljano na jugu. Obsega pogorja [[Karavanke|Karavank]], zahodno, [[Kamnik|kamniško]] stran [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih]] [[Alpe|Alp]] ter vzhodni del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka [[Ljubljanska kotlina]], ki sega od [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Žirovnica|Žirovnice]] in [[Bled]]a. Pokrajina spada med gospodarsko najbolj razvite predele Slovenije z močno in raznovrstno [[industrija|industrijo]], [[obrt]]jo in [[turizem|turizmom]], tako poletnim kot zimskim. V kmetijstvu izstopa [[živinoreja]] in poleg nje [[gozdarstvo|izkoriščanje gozdov]]. Večja [[mesto|mesta]] so [[Kranj]], [[Jesenice]], [[Domžale]], [[Tržič, Tržič|Tržič]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]] in [[Medvode]]. Notranje se Gorenjska deli na Zgornjo Gorenjsko ([[Jesenice]], [[Radovljica]]), Osrednjo Gorenjsko ([[Kranj]], [[Škofja Loka]]), Vzhodno Gorenjsko ([[Domžale]], [[Kamnik]]). == Meje Gorenjske == [[Slika:Oberkrain oder der Laybacher Kreis 1797.jpg|sličica|Meje zgornjega dela Kranjske iz leta 1797]] Geografsko in zgodovinsko gledano so meje Gorenjske precej širše, kot jih ima trenutna [[Gorenjska statistična regija|statistična regija]]. Sega od [[Peč (gora)|Peči]] na zahodni tromeji in nadaljuje čez Julijske Alpe preko [[Mangart|Mangarta]], [[Jalovec|Jalovca]], grebenov mimo [[Mojstrovka|Mojstrovke]] in [[Vršič|Vršiča]] preko [[Prisojnik|Prisanka]] in [[Razor|Razorja]], od tam pa preko Kriških podov in Bovškega Gamsovca ter prelaza Luknja, nato pa preko [[Vogel|Vogla]] in južnih bohinjskih gora. Meja poteka po razvodju pritokov [[Sora|Sore]] in [[Soča|Soče]] mimo [[Porezen|Porezna]] in [[Blegoš|Blegoša]], čez [[Polhograjsko hribovje|Polhogajsko hribovje]] in nato proti severnih delov Ljubljane. V preteklosti je bila to tudi meja med Gorenjsko, [[Primorska|Primorsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]], med 2. svetovno vojno pa tudi razmejitev med nemškimi in italijanskimi zasedbenimi oblastmi. V preteklosti sta bili naselji [[Črnuče]] in [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid nad Ljubljano]] smatrani kot del Gorenjske, mesto Ljubljana pa ne. Nato meja nadaljuje na vzhod po [[Sava|Savi]] proti [[Litija|Litiji]] in [[Zasavje|Zasavju]]. Od tam gre meja čez [[Čemšeniška planina|Čemšeniško planino]] in [[Trojane]], [[Menina planina|Menino planino]], [[Tuhinjska dolina|Tuhinjsko dolino]], prelaz [[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] proti [[Velika planina|Veliki planini]] in nato proti centralnemu grebenu Kamniških Alp. Od tam se spusti v dolino reke [[Kokra|Kokre]], dolina Kokre severno od te črte, vključno z Jezerskim, pa je del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], čeprav je po letu 1919 postala del gorenjske regije. Iz doline Kokre gre meja čez Kozji vrh in [[Stegovnik]] proti [[Košuta|Košuti]] in nadaljuje po [[Karavanke|Karavankah]], ki jo ločujejo od avstrijske Koroške.<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080319/C/303199950/kje-so-nase-meje|title=Kje so naše meje?}}</ref>[[Slika:Gozd Martuljek - view to Julian Alps.jpg|sličica|[[Gozd - Martuljek|Gozd Martuljek]] z [[Julijske Alpe|Julijskimi Alpami]] v ozadju]] == Kmetijstvo in gozdarstvo == Gorenjska ima 10.5 odstotka skupne slovenske površine, 6.4 odstotka vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 7.6 odstotka kmetijskih zemljišč, 12.4 odstotka [[gozd]]ov in kar 20.7 odstotkov nerodovitnega sveta. Vseh kmetijskih zemljišč je 62231 [[hektar|ha]], od tega 11922 ha njiv in [[vrt]]ov, 1887 ha [[sadovnjak]]ov, 48205 ha [[travnik]]ov in [[pašnik]]ov ... Veliko kmetijskih zemljišč je v hribovskem in višinskem območju. == Gospodarstvo == V [[industrija|industriji]] prevladujejo tri panoge: proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in kovinsko predelovalna industrija. == Narečje == Govor z območja Gorenjske spada pretežno v [[gorenjska narečna skupina|gorenjsko narečno skupino]]. [[Gorenjsko narečje]] velja za dokaj enotno narečje. Posebnosti gorenjske narečne skupine so vzhodnogorenjski govor ([[Tuhinjska Dolina]]) in na jugozahodu [[selško narečje]]. Govor v območju [[Škofja Loka|Škofje Loke]] in [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanske doline]] spada v [[rovtarska narečna skupina|rovtarsko narečno skupino]] ([[škofjeloško narečje]], [[poljansko narečje]]). Na skrajnem zahodu je prisotno [[Rateče|rateško]] podnarečje, ki je sorodno [[Ziljsko narečje|koroškim narečjem]] iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]], to pa potem preko [[Kranjska Gora|kranjskogorskega]] podnarečja preide v gorenjsko narečje. Na skrajnem vzhodu Gorenjske je še Medijski govor ([[Zagorje ob Savi|Zagorje]]), ki spada v [[Posavsko narečje]], to pa je del večje [[štajerska narečna skupina|štajerske narečne skupine]]. == Podnebje in rastje == Podnebje je gorsko - [[mrzle zime in mila poletja]]. Rastje v gorah je gorsko [[ruševje, malo zelenja, malo dreves]], v kotlini je veliko rastja. == Viri == * Gorenjska 95/96, Gorenjski Glas * Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana 2006 <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.kam.si/gorenjska.html Gorenjska] {{SLO_pokrajine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Področja Slovenije]] [[Kategorija:Gorenjska|*]] {{normativna kontrola}} f4wxmx9gxmcrnki5a1601775na12ywx 1 14754 6752519 5538249 2026-09-18T14:40:07Z TadejM 738 pasica WikiProjekta Vojaštvo 6752519 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Vojaštvo|class=C|importance=mid}} Ali se strinjate, da se članek preimenuje v [[Vojna za Slovenijo]]? Se mi zdi, da je ta naziv bolj znan in v uporabi kot [[slovenska osamosvojitvena vojna]] (ta lahko ostane kot redirect). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 22:47, 10 nov 2004 (CET) Ne. To je bila vojna za osamosvojitev Slovenije oz. proti osamosvojitvi. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 23:01, 10 nov 2004 (CET) Že, ampak npr. uradno ime parih spominskih znakov je X. obletnica vojne za Slovenijo, in ne slovenske osamosvojitvene vojne. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 11:24, 12 nov 2004 (CET) Koliko pa mora se biti napisano da clanek ni skrbina??????? : Manjkajo predhodni dogodki, opisi pomembnejših bitk, kakšna slika ne bi škodila,... Prosil bi te, da se prijaviš in tako olajšaš komunikacijo. Lp, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 14:46, 1 jan. 2005 (CET) == Poveljnik(i) == Minister za obrambo verjetno ne, ali pač!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:14, 2. marec 2011 (CET) :2 leti pozneje se je to spet prikradlo v članek. Morda ga bi zašcitili? Eni imajo pač potrebo po friziranju zgodovine... --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:22, 21. november 2013 (CET) ::Mogoče napišemo oba? Tudi Hitler je npr. na en Wiki naveden kot poveljnik https://en.wikipedia.org/wiki/2nd_World_War ... Tudi Kadijevič je bil očitno takrat obrambni minister, ne načelnik GŠ.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:12, 21. november 2013 (CET) :::Mogoče bi bilo nekaterim všeč da primerjamo Janšo z diktatorjem, ki je imel dejansko (tudi) funkcijo poveljnika, ampak mislim da ni ravno primerljivo. Treba bi bilo izbrskati poveljnika JLA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:48, 21. november 2013 (CET) en: ima poveljnike [[Milan Kučan]], [[Lojze Peterle]], [[Janez Janša]], [[Igor Bavčar]] --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:17, 28. junij 2021 (CEST) :Ustava določa, da je edino predsednik Republike Slovenije vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Tuje wikipedije naj nam ne bodo za vzor, ker je na vsaki malo po svoje: ... npr. na slovaški je naveden le Slapar, na madžarski ''big surprise'' samo Janša, na italijanski so Milan Kučan, Lojze Peterle, Janez Janša, na španski pa je cel band: Milan Kučan, Lojze Peterle, Janez Slapar, Janez Janša in Igor Bavčar ...--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:25, 28. junij 2021 (CEST) Ne gre za to da bi nam kdo bil vzor ... pogosto pa malo širše vidijo zadevo. Res pa je njihov naslov infopolja 'Commanders and leaders', kar je širše od 'Poveljniki'. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 13:12, 29. junij 2021 (CEST) :PMM bi bilo dobro specificirati, kolikšen obseg naj ima beseda ''poveljnik''. Teh je bilo veliko in se lahko kar lotimo naštevati vse poveljnike/komandante mejnih prehodov. Jaz bi PMSM vključil vse, ki so na eswiki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 29. junij 2021 (CEST) == Odklep == Se lahko morda članek po več kot letu in pol ponovno odklene? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 14:37, 5. september 2015 (CEST) :Sem odklenil, tudi jaz ne vidim razloga za tako striktno zaščito po tolikem času. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:50, 5. september 2015 (CEST) bpzkxyf25a8lb9n9mzhh0z7xjjcni23 6752521 6752519 2026-09-18T14:41:16Z TadejM 738 podnaslovi 6752521 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Vojaštvo|class=C|importance=mid}} ==Preimenovanje članka== Ali se strinjate, da se članek preimenuje v [[Vojna za Slovenijo]]? Se mi zdi, da je ta naziv bolj znan in v uporabi kot [[slovenska osamosvojitvena vojna]] (ta lahko ostane kot redirect). LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 22:47, 10 nov 2004 (CET) Ne. To je bila vojna za osamosvojitev Slovenije oz. proti osamosvojitvi. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 23:01, 10 nov 2004 (CET) Že, ampak npr. uradno ime parih spominskih znakov je X. obletnica vojne za Slovenijo, in ne slovenske osamosvojitvene vojne. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 11:24, 12 nov 2004 (CET) ==Škrbina?== Koliko pa mora se biti napisano da clanek ni skrbina??????? : Manjkajo predhodni dogodki, opisi pomembnejših bitk, kakšna slika ne bi škodila,... Prosil bi te, da se prijaviš in tako olajšaš komunikacijo. Lp, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen Kocjancic]] 14:46, 1 jan. 2005 (CET) == Poveljnik(i) == Minister za obrambo verjetno ne, ali pač!? --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] 22:14, 2. marec 2011 (CET) :2 leti pozneje se je to spet prikradlo v članek. Morda ga bi zašcitili? Eni imajo pač potrebo po friziranju zgodovine... --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:22, 21. november 2013 (CET) ::Mogoče napišemo oba? Tudi Hitler je npr. na en Wiki naveden kot poveljnik https://en.wikipedia.org/wiki/2nd_World_War ... Tudi Kadijevič je bil očitno takrat obrambni minister, ne načelnik GŠ.--[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 11:12, 21. november 2013 (CET) :::Mogoče bi bilo nekaterim všeč da primerjamo Janšo z diktatorjem, ki je imel dejansko (tudi) funkcijo poveljnika, ampak mislim da ni ravno primerljivo. Treba bi bilo izbrskati poveljnika JLA. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:48, 21. november 2013 (CET) en: ima poveljnike [[Milan Kučan]], [[Lojze Peterle]], [[Janez Janša]], [[Igor Bavčar]] --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 16:17, 28. junij 2021 (CEST) :Ustava določa, da je edino predsednik Republike Slovenije vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Tuje wikipedije naj nam ne bodo za vzor, ker je na vsaki malo po svoje: ... npr. na slovaški je naveden le Slapar, na madžarski ''big surprise'' samo Janša, na italijanski so Milan Kučan, Lojze Peterle, Janez Janša, na španski pa je cel band: Milan Kučan, Lojze Peterle, Janez Slapar, Janez Janša in Igor Bavčar ...--[[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 20:25, 28. junij 2021 (CEST) Ne gre za to da bi nam kdo bil vzor ... pogosto pa malo širše vidijo zadevo. Res pa je njihov naslov infopolja 'Commanders and leaders', kar je širše od 'Poveljniki'. --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 13:12, 29. junij 2021 (CEST) :PMM bi bilo dobro specificirati, kolikšen obseg naj ima beseda ''poveljnik''. Teh je bilo veliko in se lahko kar lotimo naštevati vse poveljnike/komandante mejnih prehodov. Jaz bi PMSM vključil vse, ki so na eswiki. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09090091</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:20, 29. junij 2021 (CEST) == Odklep == Se lahko morda članek po več kot letu in pol ponovno odklene? --[[Uporabnik:M11rtinb|M11rtinb]] ([[Uporabniški pogovor:M11rtinb|pogovor]]) 14:37, 5. september 2015 (CEST) :Sem odklenil, tudi jaz ne vidim razloga za tako striktno zaščito po tolikem času. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:50, 5. september 2015 (CEST) 3i2jeyspi4vphcs1i6ot3d7mnpidzg6 0 15580 6752585 6553578 2026-09-18T17:25:38Z A09 188929 slo, -np 6752585 wikitext text/x-wiki [[Slika:Red simbola časti.jpg|175px|thumb|right|Red simbola časti]]'''Red simbola časti''' je [[odlikovanje]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki je bilo ustanovljeno 25. novembra 1935. == Kriteriji == [[red (odlikovanje)|Red]] je bil podeljen posameznikom in [[skupina]]m za sodelovanje na vseh področjih nacionalnega življenja ([[ekonomija]], [[politika]], [[obramba (vojaštvo)|obramba]], [[šport]], ...). == Opis == Red je iz [[srebro|srebra]], pozlačen in rdeče emajliran. [[Slika:Order_of_the_Badge_of_Honour_reverse.jpg|sličica|Zadnja stran medalje reda simbola časti]] == Nadomestne oznake == Nadomestna oznaka je svetlo roza trak s 3,5 mm oranžnima robovoma. == Nosilci == Do 1981 je bilo podeljenih okoli 1.000.000 redov. {{Sovjetski_redi}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Redi Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Odlikovanja Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda simbola časti|*]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1935]] fe3fxrnuutgwkb8ezbefevs1cnwl8d6 0 15581 6752582 6553581 2026-09-18T17:24:43Z A09 188929 slo., slog, -np 6752582 wikitext text/x-wiki [[Slika:Order_Of_Labour_Glory,_3st_class_averse.jpg|sličica|Medalja 3. redu delavske časti]]'''Red delavske časti''' je [[odlikovanje]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], ki je bilo ustanovljeno 18. januarja 1974. == Kriteriji == Red delavske časti 1. razreda je bil podeljen [[Sovjeti|sovjetskim]] [[delavec|delavcem]] za dosežke v [[gospodarstvo|gospodarstvu]] in izjemno delo na vseh področjih izboljšanja življenja ter 2. in 3. razred za izjemne dosežke v [[gospodarstvo|gospodarstvu]]. == Opis == [[Slika:Order_Of_Labour_Glory,_3st_class_reverse.jpg|sličica|Zadnja stran medalje 3. redu delavske časti]] === Red delavske časti 1. razreda === Red je iz [[srebro|srebra]], pozlačen in rdeče emajliran. === Red delavske časti 2. razreda === Red je iz [[srebro|srebra]], pozlačen in rdeče ter modro emajliran. === Red delavske časti 3. razreda === Red je iz [[srebro|srebra]], delo pozlačen in delno rdeče emajliran. == Nadomestne oznake == Nadomestna oznaka za 1. razred je [[trak]] 11 [[milimeter|mm]] siv, 12 mm rumen s 5 mm rdečo črto trak, za 2. razred siv trak z 12 mm rumeno črto z dvema 2 mm rdečima črtama ter za 3. razred siv trak z 12 mm rumeno črto s tremi 1 mm rdečimi črtami na rumenem polju. == Nosilci == Podeljenih je bilo neznano število 1. razreda, 10.000 2. razreda do 1981 ter okoli 200.000 3. razreda. {{Sovjetski_redi}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Redi Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Odlikovanja Sovjetske zveze]] [[Kategorija:Nosilci reda delavske časti|*]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1974]] mw34a4l1boatnvfbakt6l4fvpwanbe7 0 24136 6752687 6752060 2026-09-19T00:08:32Z ~2026-44996-51 264415 6752687 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[slovenci|slovenskih]] [[režiser]]jev in režiserk''' (gledaliških, radijskih in/ali filmskih) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == *[[Emil Aberšek]]/Abršček *[[Iztok Aberšek]] *[[Lavoslav Abraham]] *[[Polona Abram]] *[[Ernest Adamič]] *[[Draga Ahačič]] *[[Zemira Alajbegović Pečovnik]] *[[Borut Alujevič]] *[[Miha Alujevič]] *[[Dimitar Anakiev]] *[[Adolf Anderle]] *[[Gregor Andolšek]] *[[Vojko Anzeljc]] * [[Vinci Vogue Anžlovar]] *[[Vesna Arhar Štih]] * [[Franc Arko|Franc(i) Arko]] *[[Tine Arko]] ? *[[Nika Autor]] == B == * [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] *[[Dejan Babosek]] * [[Metod Badjura]] * [[Milka Badjura]] *[[Ludvik Bagari]] *[[Vladimir Bajc]] *[[Anja Bajda Gorela]] *[[Evgen Ban]] *[[Zdravko Barišič]] *[[Aljaž Bastič]] *[[Jože Baša]] *[[Bronislav Battelino]] *[[Balbina Battelino Baranovič]] *[[Primož Bebler]] *[[Marjan Belina]] (1934-1993) *[[Nataša Berce]] *[[Tosja Berce|Tosja (Flaker) Berce]] *[[Mina Bergant Herič]] * [[Matjaž Berger]] *[[Klemen Berus]] *[[Veličan Bešter]] * [[Jože Bevc]] * [[Alida Bevk]]? *[[Iztok Bevk]] *[[Marjan Bevk]] *[[Branka Bezeljak]] *[[Nika Bezeljak]] * [[Boris Bezić]] * [[Frido Beznik]] *[[Rok Biček]] *[[Teja Bidovec]] *[[Jan Bilodjerič]] *[[Rudolf Binter]] *[[Brane Bitenc]] *[[Mateja Bizjak Petit]] *[[Nace Bizilj]] *[[Peter Bizjak]] *[[Borut Blažič]] *[[Živa Bizovičar]] *[[Nina Blažin]] *[[Josip Boc]] *[[Alenka Bole Vrabec]] *[[Furio Bordon]] *[[Jože Borko]] *[[Ignacij Borštnik]] *[[Maks Borštnik]] *[[Vojko Boštjančič]] *[[Gregor Božič]] *[[August Adrian Braatz]] *[[Peter Braatz]] (Harry Rag) * [[Valo Bratina]] *[[France Bratkovič]] *[[Marko Bratuš]] *[[Peter Bratuša]] *[[Diego de Brea]] *[[Marija Brecelj]] * [[Jure Breceljnik]] *[[Rožle Bregar]] *[[Neda Bric Rusjan]] *[[Janez Bricelj]] (montažer) *[[Matjaž Brumen - Matt]] *[[Boris Brunčko]] *[[Vanda Brvar]] *[[Franjo Bučar]] *[[Marcel Buh]] *[[Mare Bulc]] *[[Ivica Buljan]] (Hrvat) *[[Boris Brunčko]] * [[Janez Burger]] *[[Nataša Burger]] == C == * [[Marko Cafnik]] *[[Toni Cahunek]] *[[Boris Cavazza]] * [[Franci Cegnar]] * [[Jože Cegnar]] *[[Mirko Cegnar]] *[[Vladislav Cegnar]] *([[France Cerar]]) *[[Vida Cerkvenik Bren]] *[[Peter Cerovšek]] *[[Polde Cigler]] * [[Marjan Ciglič]] *[[Alojz Cijak]] (Lojze Cjak) *[[Katja Colja]] *[[Alex Cvetkov]] * [[Jan Cvitkovič]] == Č == *[[Mišo Čadež]] *[[Špela Čadež]] (animatorka) *[[František Čap]] *[[Janko Čar]] * [[Tadej Čater]] *[[Miha Čeak]] *[[Bojan Čebulj]] *[[Marko Čeh]] *[[Kaća Čelan]] *[[Miha Čelar]] *[[Robert Černelč]] *[[Leo Černic]] *[[Ana Čigon]] *[[Anica Čok]] *[[Jelica Čok]] *Radovan Čok - snemalec *[[Alice Čop|Alice]] in [[Kajetan Čop]] *[[Karel Čretnik]] *[[Rudolf Čretnik]] ? *[[Tjaša Črnigoj]] *[[Marij Čuk]] *[[Gregor Čušin]] == D == * [[Anton Danilo|Anton (Cerar) Danilo]] * [[Avgusta Danilova]] *[[Mira Danilova]] * [[Vera Danilova]] *[[Ciril Debelak]] *[[Metka Debeljak]] *[[Ciril Debevec]] *[[Pavel Debevec]] *[[Mile De Gleria]] (animator) *[[Ferdo Delak]] * [[Polde Dežman]] *[[Žiga Divjak]] *[[Ivana Djilas]] *[[Urška Djukić]] * [[Saša Dobrila]] (animator) *[[Adolf Dobrovolný]] *[[Jaro Dolar]] *[[Sergej Dolenc]]? *([[Mihael Dolinšek]]) *[[Tamara Doneva]]? *[[Jure Dostal]] *[[Nejc Drekonja]] *[[Josip Drobnič]] * [[Janez Drozg]] * [[Vojko Duletič]] *[[Klemen Dvornik]] == Đ == * [[Sašo Đukić]]? * [[Branko Đurić]] == E == *[[Primož Ekart]] *[[Mira Erceg]] *[[Milan Erič]] (animator) == F == *[[Milanka Fabjančič]] (animatorka) *[[Jan Fabris]] *[[Mario Fanelli]] *[[Matjaž Farič]] *[[Matjaž Feguš]] *[[Segej Ferrari]] *[[Matej Filipčič]] *[[Matjaž Fistravec]] *[[Žiga Flajnik]] *[[Tosja Flaker Berce]] *[[Djurdja Flerè|Djurdja Flere]] *[[Mario Foerster]] *[[Gregor Fon]] *[[Dario Frandolič]] *[[Marjan Frankovič]] *[[France Frece]] *[[Emil Frelih]] *[[Marta Frelih]] *[[Tone Frelih]] *[[Lojze Fric]] *[[Oliver Frljić]] (bosansko-hrvaški) *[[Ivan Fugina|Ivan (Janez) Fugina]] *[[Uroš Fürst]] == G == *Nada Gabrijelčič *[[Siniša Gačić]] *[[Igor Gajič]] *[[Maja Gal Štromar]] *[[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] *[[Branko Gavella]] (Hrvat) * [[Nejc Gazvoda]] *[[Josip Gecelj]] *[[Gregor Geč]] *[[Ivan Gegolet]] * [[Maruša Geymayer-Oblak]] *[[Jože Glažar]] *[[Janja Glogovac]] *[[Irena Glonar]] * [[Karpo Godina]] *[[Miha Golob (režiser)]] * [[Milan Golob (režiser)|Milan Golob]] *[[Branko Gombač]] *Tom Gomizelj? *[[Tomaž Gorkič]] *[[Niko Goršič]] ("Nick Upper") *[[Tin Grabnar]] *[[Nataša Barbara Gračner]] *[[Fedor Gradišnik]] (star.) *[[Jure Grahek]] *[[Tereza Gregorič]] *[[Edvard Gregorin]] *[[Remigio Grižonič]] *[[Božo Grlj]] * [[Mirko Grobler]] * [[Tomaž Grom]] *[[Jurij Gruden]] *[[Lučka Gruden]] *[[Aleksander Grum]] *[[Pavel Grzinčič]] == H == *[[Vladimir Habunek]] (Hrvat) *[[Vasja Hafner]] *[[Petra Hauc]] *[[Miran Herzog]] *[[Andrej Hieng]] *[[Barbara Hieng Samobor]] * [[Boštjan Hladnik]] * [[Meta Hočevar]] *[[Miha Hočevar]] *[[Jože Horvat (1955)]] * [[Sebastijan Horvat]] *[[Áron Horváth]] *[[Juš Hrastnik]] *[[Dušan Hren]] *[[Slavko Hren]] *[[Žiga Hren]] *[[Ksenija Hribar]] *[[Eva Hribernik]] (operna) * [[Jasna Hribernik]] *[[Dušan Hrovatin]] (lutkar - film.animator) * [[Emil Hrvatin]]/Janez Janša *[[Varja Hrvatin]] *[[Vaclav Hudeček]] *[[Anita Hudl]] *[[Andreja Humar Gruden]] == I == * ([[Rudolf Inemann]] * [[Simon Intihar]] *[[Ester Ivakič]] * [[Jaka Ivanc]] *[[Željko Ivančič]] * [[Matjaž Ivanišin]] *[[Jure Ivanušič]] == J == *[[Bojan Jablanovec]] *[[Rahela Jagrič|Rahela Jagrič Pirc]] *[[Boštjan Miha Jambrek]] *[[Janez Janša (razločitev)|Janez Janša]] (=[[Emil Hrvatin]]) *[[Ven Jemeršič]] * [[France Jamnik]] *[[Jaša Jamnik]] *[[Aleš Jan]] *[[Rado Jan]] *[[Slavko Jan]] *[[Tomi Janežič]] *[[Mija Janžekovič-Jankovič]] *[[Andrej Jelačin]] *[[Alen Jelen]] *[[Amalija Jelen Mikša]] *[[Anton Jeločnik]] - Slobodan *[[Filip Jembrih Jandras]] *[[Janez Jemec]] *Dafne Jemeršić *[[Ven Jemeršić]] *[[Barbara Pia Jenič]] *[[Jaša Jenull]] *[[Janez Jerman]] *[[Matevž Jerman]] *[[Boštjan Jerše]] *[[Sandi Jesenik]] *[[Stanko Jost]] *[[Dušan Jovanović]] *[[Saša Jovanović]] *[[Jaka Judnič]] *[[Peter Juratovec]] *[[Sašo Jurcer]] (& [[Mojtina Jurcer]]) *[[Boris Jurjaševič]] *[[Andrej Jus]] == K == *[[Rok Kadoič]] *[[Ana Kajzer]] *Andrej Kamnik *[[Haidy Kancler]] (Maja Senekovič) *[[Barbara Kapelj]] *[[Jure Karas]] *[[Janez Karlin]] *[[Jernej Kastelec]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Hanka Kastelicová]] *[[Mirko Kaukler]] *[[Bojan Kavčič]] * [[Jane Kavčič]] *[[Franci Kek]] *? Kelhar *[[Miran Kenda]] *[[Rok Kadoič]] *[[Srečko Kermavner]] *[[Dore Kern]] *[[Sara Kern]] *[[Janusz Kica]] (poljsko-hrvaško-slovenski) *[[Maruša Kink]] *[[Juro Kislinger]] *Živko Kladnik? *[[Brina Klampfer]] *[[Vesna Klančar]] *[[Ivan Klarič]] *[[Rudi Klarič]] *[[Ado Klavora]] *[[Savo Klemenčič]] *[[Jože Kloboves]] * [[Matjaž Klopčič]] *[[Miha Knific]] *[[Boris Kobal]] *[[Jernej Kobal]] *[[Jaša Koceli]] *[[Helena Koder]] * [[Aleksander Kogoj]] *[[Nina Kojima]] *[[Eva Kokalj]] *[[Marjan Kokalj]] *[[Veka Kokalj]] (snemalka) *[[Mateja Kokol]] * [[Herman Kokove]] *[[Jana Kolarič]] *[[Mateja Koležnik]] *[[Matjaž Koman]] *[[Kim Komljanec]] *[[Matjaž Koncilja]] *[[Franci Končan]] *[[Roman Končar]] * [[Ivan Konda]] *[[Stana Kopitar]] *[[Nevenka Koprivšek]] *[[Boštjan Korbar]] *[[Neven Korda]]? *[[Tadej Koren Šmid]] *[[Igor Korošec]] * [[Mile Korun]] *[[Albert Kos]] *[[Urška Kos]] * [[France Kosmač]] * [[Andrej Košak]] *[[Hinko Košak]] *[[Milan Košak]] *[[Igor Košir]] *[[Josip Košuta]] (Joc Košuta) * [[Just Košuta]] * [[Zora Košuta]] *[[Andreja Kovač]] *[[Iztok Kovač]] *[[Marijan Kovač]] *[[Jože Kovič]] * [[Damjan Kozole]] * [[Kristian Koželj]] * [[Mirč Kragelj]] *[[Alenka Kraigher]] *[[Jože Krajnc]] *[[Tomaž Krajnc (režiser)|Tomaž Krajnc]] *[[Kristijan Krajnčan]] *[[Emil Kralj]] *[[Marjan Kralj]] *[[Stane Kralj]] *[[Tomaž Kralj]] *[[Vladislav Kralj]] *[[Branko Kraljevič]] *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[Janez Kramberger (režiser)]] *[[Eva Kraševec]] *[[Ana Krauthaker]] *[[Ana Kravanja]] *[[Marijan Kravos]] * [[Bratko Kreft]] * [[Gregor Kresal]] * [[Benjamin Kreže]] * [[Nataša Krhen]] * [[Mihi Krištof - Kranzenbinder]] * [[Jaka Krivec]] *[[Franci Križaj]] *[[Maja Križnik]] *[[Jan Krmelj]] *[[Špela Kuclar]] *[[Ema Kugler]] *[[Roman Kukovič]] *[[Lea Kukovičič]] * [[Saša Kump]] * [[Martin Kušej]] * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) == L == *[[Bojan Labović]] *[[Marko Lampe]] *[[Eva Nina Lampič]] *[[Alma Lapajne]] *[[Janez Lapajne]] *[[Magda Lapajne]] *[[Štefan Lapajne]] *[[Tomaž Lapajne]] *[[Matjaž Latin]] *[[Franci Lazar]] * [[Primož Lazar]] *[[Timon Leder]] (animator) *[[Hinko Leskovšek]] *[[Metka Leskovšek (|Metka Leskovšek]] *[[Gojmir Lešnjak]] - Gojc *[[Tomaž Letnar]] *[[Nejc Levstik]] * [[Igor Likar]] * [[Milan Ljubić]] * [[Domen Lo]] * [[Ivan Loboda]] *[[Matjaž Loboda]] * [[Matija Logar]] *[[Lojzka Lombar]] * [[Jernej Lorenci]] *[[Minca Lorenci]] *[[Iztok Lovrić]]-Lovro *[[Sara Lucu]] *[[Jožko Lukeš]] *[[Jernej Lunder]] (animator) *[[Matevž Luzar]] *[[Žarko Lužnik]] == M == *[[Francesco Macedonio]] *[[Mojca Madon]] *[[Paolo Magelli]] *[[Tomaž Mahkovic]] *[[Mirko Mahnič]] *[[Edi Majaron]] *[[Mirko Majcen]] *[[Franjo Majer]] *[[Slobodan Maksimović]] *[[Peter Malec]] *[[Marjan Manček]] (animator) *[[Miroslav Mandić]] (scenarist ) *[[Marko Manojlović]] *[[Natalijo Manojlović]] *[[Luka Marcen]] * [[Luka Marčetič]] *[[Jan Marin]] *[[Marko Marin]] * [[Marjan Marinc]] *[[Matko Marinko]] *[[Janez Marinšek]] *[[Viktor Markič]] *[[Klemen Markovčič]] *[[Anton Marti]] *[[Bojan Martinec]] *[[Grega Mastnak]] (animator) *[[Boštjan Mašera]] *[[Lojze Matjašič]] ([[Alojz Matjašič]]) *[[Jure Matjažič]] * [[Rene Maurin]] *[[Dušan Mauser]] (1921-2021) *[[Martina Maurič Lazar]] *[[Manica Maver]] *[[Miha Mazzini]] *[[Jurij Meden]] *[[Anja Medved]] *[[Urša Menart]] *[[Zarja Menart]] (animatorka) *[[Dominik Mencej]] *[[Diego Menendes]] *[[Miloš Mikeln]] *[[Primož Meško]] *[[Sakerdon Mihajlovič]] *[[Matjaž Mihelčič]] *[[Staša Mihelčič]]? *[[Saša Miklavc]] *[[Mitja Milavec]] *[[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski]] *[[Matija Milčinski]] *[[Nana Milčinski]] *[[Edvard Miler]] *[[Peter Militarev]] *[[Marika Milkovič]] * [[Andrej Mlakar]] * [[Dušan Mlakar]] *[[Mitja Mlakar]] *[[Miha Mlaker]] * [[Varja Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer]] * Boštjan Modic *[[Max Modic]] *[[Janez Mohar]]? *[[Miha Mohorič]] * [[Viktor Molka]] *[[Katarina Morano]] *[[Dušan Moravec (režiser)]] *[[Zoran More]] *[[Jan Mozetič]] *[[Miha Možina]] *[[Andrina Mračnikar]] (avstrijska Koroška) *[[Ivan Mrak]] *Matjaž Mrak (*1972) *[[Filip Mramor]] * [[Bogdan Mrovlje]] *[[Miki Muster]] (animator) *[[Kristijan Muck]] *[[Amir Muratović]] *[[Miki Muster]] *[[Rado Mužan]] == N == * [[Marko Naberšnik]] *[[Aleš Nadai]] *[[Darja Nahtigal]] *[[Matej Nahtigal]] *[[Avrelija Nakrst]] *[[Marjan Nečak]] *[[Miha Nemec]] *[[Henrik Neubauer]] *[[Uroš Nikolič]] *[[Darko Nikolovski]] *[[Josip Nolli]] *[[Aleš Novak (režiser)]] *[[Anja Novak]] - [[Anjunabeats|Anjuta]] *[[Jure Novak]] *[[Tina Novak]] * [[Barbara Novakovič Kolenc]] *[[Alojz Novinc]] * [[Mitja Novljan]] * [[Tomo Novosel]] *[[Hinko Nučič]] == O == *[[Simon Obleščak]] *[[Mitja Okorn]] *[[Milena Olip]] *[[Olmo Omerzu]] *([[Rudi Omota]]) *[[Miro Opelt]] *[[Ivan Oven]] *[[Joško Oven]] *[[Peter Ovsec]] == P == * [[Boris Palčič]] *[[Livija Pandur]] * [[Tomaž Pandur]] *[[Georgij Paro]] (Hrv.) *[[Drago Parovel]] *[[Carlos Pascual]] *[[Svetlana Patafta]] *[[Milan Pavlovčič]] *[[Živojin Pavlović]] (Srb) *[[Alen Pavšar]] *[[Valentin Pečenko|Valentin (Zdravko) Pečenko]] *[[Rudolf Pečjak]] *[[Igor Pediček]] * [[Katja Pegan]] * [[Igor Pelan]] *[[Marko Peljhan]] *[[Maša Pelko]] *[[Ivan Pengov]] *[[Jože Pengov]] *[[Tone Peršak]] *[[Tatjana Peršuh]] * [[Jure Pervanje]] * [[Žarko Petan]] *[[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] *[[Ivan Peternelj]] *[[Boris Petkovič]] *[[Peter Petkovšek]] *[[Miran Petrovčič]] *[[Dragica Petrovič]] * [[Metod Pevec]] *[[Saša Pfeifer]] * [[Janez Pipan]] * [[Andrej Pisani]] *[[Igor Pison]] *[[Valentina Plaskan]] * [[Sašo Podgoršek]] * [[Aleš Podrižnik]] * [[Tomo Podstenšek]]? * [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] *[[Drago (Karel) Pogorel(e)c]] * [[Matjaž Pograjc]] * [[Nejc Pohar]] *[[Mirko Polič]] *[[Marta Popivoda]] *[[Aleksandar Popovski]] *[[Nebojša Pop-Tasić]] *[[Andraž Pöschl]] * ([[Branko Potočan]]) * [[Jernej Potočan]] *[[Franjo Potočnik]] *[[Staš Potočnik]] *[[Lojze Potokar]] *[[Jože Potokar]] * [[Dušan Povh]] *[[Peter Povh]] *[[Josip Povhe]] *[[Janez Povše]] *[[Katja Povše]] *[[Riko Poženel]] *[[Igor Prah]] *[[Dušan Prebil]] * [[Robert Prebil]] *[[Rade Pregarc|Rade/Rado Pregarc]] *[[Vasko Pregelj]] *[[Maja Doroteja Prelog]] *[[Tatjana Premk]]-Grum *[[Marjana Prepeluh]] * [[Igor Pretnar]] * [[Maja Prettner]] *[[Igor Prodnik]] * [[Aiken Veronika Prosenc]] *[[Nataša Prosenc|Nataša Prosenc Stearns]] *[[Sonja Prosenc]] *[[Alen Prošić]] *[[Maja Prettner]] *[[Milan Pugelj]] *[[Domen Puš]] *[[Boris Putjata]] == R == *[[Harry Rag]] ([[Peter Braatz]]) *[[Irena Rajh Kunaver|Irena Rajh]] *[[Nina Rajić Kranjac]] *[[Saška Rakef]] *[[Nina Ramšak Marković]] *[[Rajko Ranfl]] *[[Rok Rappl / Rocc]] *[[Pavel Rasberger]] *[[Tomaž Ravnihar]] * [[Janko Ravnik]] * [[Vili Ravnjak]] *[[Edvard Rebolj]] * [[Vlado G. Repnik]] - babaLAN * [[Anja Resman]] (animatorka) *[[Maks Reš]] *[[Ivan Ribič]] *[[Ljubiša Ristić]] (Srb) * [[Filip Robar Dorin]] *[[Zvonimir Rogoz]] *[[Metka Rojc]] *[[Ajda Rooss]] *[[Yulia Roschina]] *[[Dženi Rostohar]] *[[Milivoj Miki Roš]] *[[Vasja Rovšnik]] *[[Jelena Rusjan]] *[[Neda Rusjan Bric]] ([[Neda R. Bric]]) *[[Adrijan Rustja]] == S == *[[Nejc Saje]] * [[Mako Sajko]] *[[Rosanda Sajko]] *[[Zala Sajko]] * [[Kolja Saksida]] (animator) *[[Rafko Salmič]] *[[Modest Sancin]] *[[Rok Sanda]] * [[Petra Seliškar]] *[[Simona Semenič]] * [[Polona Sepe]] *[[Jani Sever]] *[[Stane Sever]] *[[Lun Sevnik]] *[[Mario Sila]] *[[Nace Simončič]] *[[Peter Simoniti]] *[[Darko Sinko]] *[[Zvone Sintič]] *[[David Sipoš]] *[[Jelena Sitar]] *[[Iza Skok]] *[[Majda Skrbinšek]] *[[Milan Skrbinšek]] *[[Nina Skrbinšek]] *[[Vladimir Skrbinšek]] *[[Florjan Skubic]] * [[Franci Slak]] *[[Hanna A. W. Slak|Hana A. W. Slak]] *[[Boštjan Slatenšek]] *[[Maša Slavec]] *[[Emil Smasek]] *([[Anton Smeh]]) *[[Jaka Smerkolj Simoneti]] *[[Anže Sobočan]] *[[Zijah A. Sokolović]] *[[Matija Solce]] *[[Voja Soldatović]] *[[Marko Sosič]] * [[Jurij Souček]] * [[Danijel Sraka]] *[[Peter Srpčič]] *[[Mira Stadler]] *[[Milan Stante]] *[[Lita Stantič]] *[[Marjan Stare]] *[[Sebastjan Starič]] *[[Koni Steinbacher]] *[[Jadran Sterle]] * [[Andrej Stojan]] * [[Andrej Stopar]] *[[Sonja Stopar]] *[[Vesna Stranič]] *[[Samo M. Strelec|Samo (M.) Strelec]] * [[Alojz Stražar]] * [[Bojan Stupica]] * [[Stane Sumrak]] (TV) *[[Tomaž Susič]] *[[Borivoj Svetel]] == Š == *[[Marko Šantić]] *[[Cvetko Ščuka]] *[[Zvone Šedlbauer]] *[[Matjaž Šekoranja]]? *[[Marija Šeme|Marija Šeme Baričevič]] *[[Janez Šenk]] *[[Simon Šerbinek]] * [[Osip Šest]] *[[Dorian Šilec Petek]] *[[Mitja Šipek]] *[[Majda Širca]] *[[Albert Širok]] *[[Vlado Škafar]] *[[Silvester Škerl]] *[[Črt Škodlar]] *[[Luka Martin Škof]] *[[Eva Škofič Maurer]] *[[Danijel Škufca]] - Day *[[Matjaž Šmalc]] *[[Igor Šmid]] *[[Janez Šmon]] *[[Helena Šobar Zajc]] *[[Nina Šorak]] *[[Milko Šparemblek]] *[[Sara Špelec]] *[[Jakob Špicar]] *[[Srečo Špik]] * [[Božo Šprajc]] *[[Dražen Štader]] *[[Bina Štampe Žmavc]] *[[Lojze Štandeker]] *[[Darko Štante]] *[[Vlado Štefančič]] * [[Igor Šterk]] * [[France Štiglic]] *[[Lado Štiglic]] *[[Poldka Štiglic]] * [[Tugo Štiglic]] *[[Jaka Štoka]] *[[Igor Štromajer]] * [[Tomaž Štrucl]] *[[Miha Šubic]] *[[Iztok Šuc]] ([[Iztok H. Šuc]]) *[[Jaka Šuligoj]] *[[Fabris Šulin]] *[[Brina Švigelj Mérat]] *[[Cveto Švigelj]] *[[Tomaž Švigelj]] == T == *[[Vilém Taborský]] *[[Boštjan Tadel]] *[[Lara Simona Taufer]] *[[Vito Taufer]] *[[Gašper Tič]] *[[Srečko Tič]] *[[Jože Tiran]] *[[Kaja Tokuhisa]] *[[Uroš Trefalt]] *[[Anton Tomašič]] *[[Hinko Tomašić]] *[[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] *[[Dušan Tomše]] *[[Agata Tomšič]]? *[[Tadeja Tomšič]] *[[Iztok Tory]] (1947–2025) *[[Tugomir Tory]] *[[Gregor Tozon|Gregor (Grega) Tozon]] *[[Miha Tozon]] *[[Mojmir Tozon]] *[[Tone Trdan]] *[[Ana Trebše]] *[[Borut Trekman]] *[[Toni Tršar]] *[[Andrea True|Andreja Truden]] *[[Glavko Turk]] *[[Martin Turk]] *[[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] ? == U == *[[Slobodan Unkovski]] *Nick Upper (Niko Goršič) *[[Rudi Uran]] (filmar-dokum.?) *[[Milan Urbajs]] *[[Franc Uršič]] *[[Mario Uršič]] *[[Anton Nino Uršič]] == V == *[[Slavo Vajt]] *[[Ajda Valcl]] *[[Jože Valentič]] (u. 2020) *[[Aleš Valič]] *[[Iztok Valič]] *[[Breda Varl|Breda in]] [[Tine Varl]] *[[Matija Vastl]] *[[Nadja Velušček]] *[[Bogomir Veras]] *[[Aleš Verbič]] *[[Sergej Verč]] *[[Edo Verdonik]] *[[Anton Verovšek]] *[[Rok Vevar]] *[[Marko Vezovišek]] *[[Renata Vidič]] *[[Leon Vidmar]] (*1980), animator *[[Rok Vilčnik]] - "rokgre" *[[Žiga Virc]] *[[Boris Višnovec]] *[[Brane Vižintin]] *[[Ivan Vlahovič]] *[[Nikolaj Vodošek]] *''Niko Vodušek = ?'' *[[Eka Vogelnik]] *[[Viki Voglar]] *[[Jaka Andrej Vojevec]] ([[Andrej Jaka Vojevec]])? *[[Goran Vojnović]] *[[Aleksandra Vokač]] *[[Jože Vozny]] *[[Danilo Vranc]] *[[Matej Vranič]] *[[Primož Vresnik]] *[[Boštjan Vrhovec]] *[[Janez Vrhunc (režiser)|Janez Vrhunc]] (1921) *[[Igor Vrtačnik]] *[[Ana Vujanović]]? == W == * [[Robert Waltl]] *[[Hani Weiss|Hani (Janez) Weiss]] *[[Ida Weiss]] * [[Maja Weiss]] * [[Hanna Antonina Wojcik-Slak]] (Hana A. W. Slak) == Z == * [[Helena Zajc]] (Helena Šobar Zajc) *[[Jože Zajec]] * [[Jan Zakonjšek]] *[[Vinko Zaletel]] *[[Vera Založnik]] *[[Jože Zamljen]] *[[Hugo Zathey]] *[[Uroš Zavodnik]] *[[Branko Završan]] *[[Blaž Završnik]] * [[Barbara Zemljič]] * [[Milivoj Zemljič]] *[[Juš A. Zidar]] *[[Marija Zidar]] * [[Tijana Zinajić]] * [[Damir Zlatar Frey]] * [[Peter Zobec]] * [[Simona Zorc Ramovš]] *[[Tone Zorko]] *[[Urban Zorko]] *[[Ciril Zupan]] *[[Drago Zupan]] *[[Klavdija Zupan]] * [[Miran Zupanič]] * [[Matjaž Zupančič]] *[[Zdravko Zupančič]] ? *[[Igor Zupe]] == Ž == *[[Matjaž Žbontar]] *[[Rado Železnik]] *[[Aleš Žemlja]] *[[Aljoša Žerjal]] *[[Franko Žerjal]] *[[Gorazd Žilavec]] *[[Želimir Žilnik]] (srbski filmski režiser slovenskih korenin) *[[Aljoša Živadinov]] *[[Dragan Živadinov]] *[[Zoran Živulović]] * [[Fran Žižek]] *[[Jernej Žmitek]] *[[Jože Žnidaršič]] (ZDA) *[[Urška Žnidaršič]] *[[Andrej Žumbergar]] *[[Andrej Žvan (1901)]] *[[Štefan Žvižej]] {{div col end}} == Glej tudi == *[[seznam filmskih režiserjev]] *[[Seznam slovenskih filmskih režiserk]], [[Seznam režiserk slovenskih celovečernih filmov]] in [[Seznam slovenskih režiserk avdiovizualnih del]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Režiserji]] [[Kategorija:Slovenski režiserji|*]] [[Kategorija:Seznami filmskih režiserjev]] swwrzkkgorut0kdau52n07v4ukbu03x 0 25824 6752597 5956311 2026-09-18T17:59:19Z Erardo Galbi 166658 6752597 wikitext text/x-wiki {{brez virov}} {{Infopolje Funkcionar | name = Džov Enlaj | native_name = {{nobold|{{lang|zh-hans|周恩来}}}} | nationality = {{flagicon|CHN}} [[Kitajci|Kitajec]] | order1 = Predsednik Državnega sveta Ljudske republike Kitajske | term_start1 = [[1. oktober]] [[1949]] | term_end1 = [[8. januar]] [[1976]] | predecessor1 = – | successor1 = [[Hua Guofeng]] }} '''Džov Enlaj''' ({{Jezik-zh|s=周恩来|p=Zhou Enlai|w=Chou En-lai}}), [[Kitajci|kitajski]] [[komunist]], [[general]], [[politični komisar]] in [[politik]], * [[5. marec]] [[1898]], [[Huajan]], [[Džjangsu]], [[Dinastija Čing|Dinastija Čing,]] † [[8. januar]] [[1976]], [[Peking]], [[Ljudska republika Kitajska]]. == Življenjepis == 1949 je postal član [[politbiro]]ja [[centralni komite|CK]] [[KP Kitajske]], [[predsednik vlade]] in [[minister]] za zunanje zadeve. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{kategorija v Zbirki|Zhou Enlai}} * [[seznam kitajskih generalov]] {{Najpomembnejše osebe Hladne vojne}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Kitajski komunisti]] [[Kategorija:Kitajski politiki]] [[Kategorija:Kitajski politični komisarji]] [[Kategorija:Člani Politbiroja Komunistične partije Kitajske]] e7fogfczyiq3xcs6opf647qfsf1dg2p 0 26395 6752665 6729932 2026-09-18T21:55:20Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Ankara_pronunciation.ogg z [[c:File:Tr-Ankara.oga|Tr-Ankara.oga]] 6752665 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type= [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Provinca Ankara / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{navedi splet |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{navedi splet |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima 25 okrožij ({{lang|tr|ilçe}}), devet od katerih tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{navedi splet |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Turčiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{navedi splet |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{navedi splet |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = 4673 bilijonov [[Turška lira|₺]]<br>(142,3&nbsp;mrd USD) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Tr-Ankara.oga}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Stalni prebivalci okrožij Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan in sirski begunci}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|vseh 25 okrožij in sirski begunci}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ancira in Angora.<ref>{{navedi knjigo |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]] in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]e (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankaranskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{navedi splet |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{navedi splet |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{navedi splet |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ancire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]] in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{navedi knjigo|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{navedi knjigo |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ancira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ancira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[Pravoslavne Cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{navedi splet |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9&nbsp;°C v januarju do 24,3&nbsp;°C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6&nbsp;°C.<ref name=eather1> {{navedi splet| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [[File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{navedi splet|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{navedi splet |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{navedi splet |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{navedi splet |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{navedi splet |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{navedi splet|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{navedi splet|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{navedi knjigo|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> ulijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankaranskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{navedi splet|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m² v prvem nadstropju in 263 m² v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{navedi splet|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{navedi splet|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{navedi splet|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{navedi splet| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{navedi splet| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{navedi knjigo|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara| ]] 2dc65vtstfwxeaw7mqbjpz9rwejumdu 0 26529 6752590 6711677 2026-09-18T17:31:22Z Upwinxp 126544 6752590 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Mesto |official_name = Jeruzalem |native_name = <div style="line-height:1.5em">[[Hebrejščina|Hebrejsko]]: {{lang|he|יְרוּשָׁלַיִם}} (Jerušalajim)<br>[[Arabščina|Arabsko]]: {{lang|ar|القُدس}} (al-Quds)<br>[[Aramejščina|Aramejsko]]: יְרוּשְׁלֶם (Jərušəlem)<!--Aramaic--></div> |ISO = |settlement_type = Mesto |nickname =''Ir ha-Kodeš'' (Sveto mesto), ''Bajt al-Maqdis'' (Hiša svetosti) |motto = |image_skyline = Jerusalem infobox image.JPG |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = |shield_size = 60px |image_map = Jerusalem WBIL.jpg |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Izrael##Palestina |pushpin_label_position = |pushpin_map_alt = |pushpin_map_caption = |subdivision_type = Pod upravo |subdivision_name = {{ISR}} |subdivision_type1 = Ozemeljske zahteve |subdivision_name1 = {{ISR}}<br />{{PSE}} |leader_title = Izraelski župan |leader_name = [[Nir Barkat]] |leader_title2 = Palestinski župan (vzhod) |leader_name2 = [[Zaki al-Ghul]] |leader_title3 = |leader_name3 = |established_title = |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = |established_date3 = |area_total_dunam=125156 |area_metro_km2=652 |elevation_m=754 |population_total=890.428 <ref>http://www.moin.gov.il/Subjects/Bchirot/Documents/num-member.pdf</ref> |population_metro=1.029.300 |population_as_of=2013 |population_density_km2=6400 |timezone = |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |postal_code_type = |postal_code = |area_code = +972 (0)2 |website = | footnotes = {{Infobox designation list |embed = yes |designation1 = World Heritage Site |designation1_offname = Old City of Jerusalem and its Walls |designation1_type = Kulturni |designation1_criteria = ii, iii, vi |designation1_date = 1981 |designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/148 148] |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Okrožje Jeruzalem |designation1_free2name = Ogrožena |designation1_free2value = 1982–danes }} }} '''Jerúzalem''' ({{jezik-he|יְרוּשָׁלַיִם|Jerušálajim}}; [[Biblija|svetopisemsko]] in tradicionalno [[sefardska hebrejščina|sefardsko hebrejsko]] יְרוּשָׁלַםִ; {{jezik-ar|القدس|al-Quds}}) je starodavno [[Bližnji vzhod|bližnjevzhodno]] [[mesto]] s ključnim pomenom v [[judovstvo|judovstvu]], [[krščanstvo|krščanstvu]] in [[islam]]u. Poznano je tudi pod imenoma '''Davidovo mesto''' in '''Sion'''. Stoji v današnjem [[Izrael]]u na vzhodnih pobočjih [[Judeja|Judejskega višavja]], med [[Sredozemsko morje|Sredozemljem]] in [[Mrtvo morje|Mrtvim morjem]]. Je zelo raznovrstno mesto, saj v njem bivajo mnogotere raznolike [[narod]]ne, [[vera|verske]] in socialnoekononomske skupine. Predel mesta, imenovan [[Staro mesto (Jeruzalem)|Staro mesto]], je obkrožen z [[zid]]ovi in ima štiri [[četrt]]i: [[Judje|judovsko]], [[kristjani|krščansko]], [[Armenci|armensko]] in [[muslimani|muslimansko]]. Je eden od osrednjih predmetov spora v [[Izraelsko-palestinski konflikt|izraelsko-palestinskem konfliktu]]. == Status == [[Slika:Jerusalem Dome of the rock BW 14.JPG|220px|thumb|left|Jeruzalem, pogled z [[Oljska gora|Oljske gore]]. V sredini je [[Kupola na skali]].]] Mesto leži na politično spornih tleh. Čezenj poteka razmejitvena črta med Izraelom in [[Zahodni breg|Zahodnim bregom]], znana kot [[Zelena črta]], določena leta 1949. Po zmagi Izraela v [[šestdnevna vojna|šestdnevni vojni]] leta 1967 ta država nadzoruje celotno mesto in ga zahteva v svojo posest. Po izraelskem [[zakon]]u je Jeruzalem [[glavno mesto]] Izraela in središče [[Jeruzalemsko okrožje|Jeruzalemskega okrožja]]. V njem je sedež [[vlada|vlade]], ima pa tudi druge funkcije glavnega mesta. Številne države izraelskih zahtev po vsem ali po delu mesta ne priznavajo, kar kažejo tako, da imajo svoja [[veleposlaništvo|veleposlaništva]] drugje, denimo v [[Tel Aviv]]u. [[Palestinci]] ravno tako zahtevajo, naj bo Jeruzalem prestolnica njihove bodoče države. Tudi [[Organizacija združenih narodov]] obravnava pripojitev vzhodnega Jeruzalema kot neskladno z mednarodnim pravom; po merilih [[Generalna skupščina ZN|Generalne skupščine]] in [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta ZN]] ima ta del status okupiranega palestinskega ozemlja.<ref>{{navedi knjigo|title=The Question of Palestine & the United Nations|publisher=United Nations Department of Public Information|chapter=The status of Jerusalem|chapter-url=https://www.un.org/Depts/dpi/palestine/ch12.pdf|quote=East Jerusalem has been considered, by both the General Assembly and the Security Council, as part of the occupied Palestinian territory.|access-date=2019-11-16|archive-date=2019-06-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190623001756/https://www.un.org/Depts/dpi/palestine/ch12.pdf|url-status=bot: unknown}}</ref> == Geografija == Jeruzalem stoji na južnih obronkih [[planota|planote]] v Judejskem hribovju, na približno 760 m nadmorske višine. Obkrožajo ga suhe rečne doline ([[vadi]]ji). 60 km proti zahodu stoji Tel Aviv na obali [[Sredozemsko morje|Sredozemsko morje]], 35 km proti vzhodu pa je [[Mrtvo morje]], obale katerega so v najnižje ležeče kopno na Zemlji. Druga bližnja naselja so [[Betlehem]] in [[Beit Jala]] na jugu, [[Abu Dis]] in [[Ma'ale Adumim]] na vzhodu, [[Mevaseret Zion]] na zahodu in [[Ramala]] ter Giv'at Ze'ev na severu. === Podnebje === Območje ima poleti vroče [[sredozemsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]]: ''Csa'') z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami. Dvakrat do trikrat na zimo rahlo sneži, močnejše sneženje je redkejši pojav (enkrat na tri do štiri leta), pa še takrat se sneg obdrži le krajši čas. {{Weather box|location=Jeruzalem |metric first= yes |single line=Y |Jan record high C = 23.4 |Feb record high C = 25.3 |Mar record high C = 27.6 |Apr record high C = 35.3 |May record high C = 37.2 |Jun record high C = 36.8 |Jul record high C = 40.6 |Aug record high C = 38.6 |Sep record high C = 37.8 |Oct record high C = 33.8 |Nov record high C = 29.4 |Dec record high C = 26.0 |year record high C = 40.6 |Jan high C = 11.8 |Feb high C = 12.6 |Mar high C = 15.4 |Apr high C = 21.5 |May high C = 25.3 |Jun high C = 27.6 |Jul high C = 29.0 |Aug high C = 29.4 |Sep high C = 28.2 |Oct high C = 24.7 |Nov high C = 18.8 |Dec high C = 14.0 |Jan mean C = 9.8 |Feb mean C = 10.5 |Mar mean C = 13.1 |Apr mean C = 16.8 |May mean C = 21.0 |Jun mean C = 23.3 |Jul mean C = 25.1 |Aug mean C = 25.0 |Sep mean C = 23.6 |Oct mean C = 21.1 |Nov mean C = 16.3 |Dec mean C = 12.1 |Jan low C = 6.4 |Feb low C = 6.4 |Mar low C = 8.4 |Apr low C = 12.6 |May low C = 15.7 |Jun low C = 17.8 |Jul low C = 19.4 |Aug low C = 19.5 |Sep low C = 18.6 |Oct low C = 16.6 |Nov low C = 12.3 |Dec low C = 8.4 |Jan record low C = -3.4 |Feb record low C = -2.4 |Mar record low C = -0.3 |Apr record low C = 0.8 |May record low C = 7.6 |Jun record low C = 11.0 |Jul record low C = 14.6 |Aug record low C = 15.5 |Sep record low C = 13.2 |Oct record low C = 9.8 |Nov record low C = 1.8 |Dec record low C = 0.2 |year record low C = |Jan rain mm = 133.2 |Feb rain mm = 118.3 |Mar rain mm = 92.7 |Apr rain mm = 24.5 |May rain mm = 3.2 |Jun rain mm = 0.0 |Jul rain mm = 0.0 |Aug rain mm = 0.0 |Sep rain mm = 0.3 |Oct rain mm = 15.4 |Nov rain mm = 60.8 |Dec rain mm = 105.7 |year rain mm = |Jan rain days = 12.9 |Feb rain days = 11.7 |Mar rain days = 9.6 |Apr rain days = 4.4 |May rain days = 1.3 |Jun rain days = 0.0 |Jul rain days = 0.0 |Aug rain days = 0.0 |Sep rain days = 0.3 |Oct rain days = 3.6 |Nov rain days = 7.3 |Dec rain days = 10.9 |year rain days = |Jan humidity = 61 |Feb humidity = 59 |Mar humidity = 52 |Apr humidity = 39 |May humidity = 35 |Jun humidity = 37 |Jul humidity = 40 |Aug humidity = 40 |Sep humidity = 40 |Oct humidity = 42 |Nov humidity = 48 |Dec humidity = 56 |Jan sun = 192.9 |Feb sun = 243.6 |Mar sun = 226.3 |Apr sun = 266.6 |May sun = 331.7 |Jun sun = 381.0 |Jul sun = 384.4 |Aug sun = 365.8 |Sep sun = 309.0 |Oct sun = 275.9 |Nov sun = 228.0 |Dec sun = 192.2 |year sun = 3397.4 |source 1=Izraelski meteorološki zavod<ref>{{navedi splet |url=http://ims.gov.il/IMS/CLIMATE/LongTermInfo |title=Long Term Climate Information for Israel |date=Avgust 2016 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100914010915/http://www.ims.gov.il/IMS/CLIMATE/LongTermInfo |archivedate=2010-09-14 |language=he}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://ims.gov.il/IMS/CLIMATE/TopClimetIsrael/ |title=Record Data in Israel |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100124024203/http://www.ims.gov.il/IMS/CLIMATE/TopClimetIsrael |archivedate=2010-01-24 |publisher=Izraelski meteorološki zavod |language=he}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ims.gov.il/IMS/CLIMATE/ClimaticAtlas/TempNormals.htm |title=Temperature average |publisher=Izraelski meteorološki zavod |accessdate=2011-12-08 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130618145923/http://www.ims.gov.il/IMS/CLIMATE/ClimaticAtlas/TempNormals.htm |archivedate=2013-06-18 |language=he}}</ref><ref name="Precipitation average">{{navedi splet |url=http://www.ims.gov.il/IMS/CLIMATE/ClimaticAtlas/RainNormals.htm |title=Precipitation average |accessdate=2011-07-12 |publisher=Izraelski meteorološki zavod |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110925080227/http://www.ims.gov.il/IMS/CLIMATE/ClimaticAtlas/RainNormals.htm |archivedate=2011-09-25 |language=he}}</ref> |source 2 = NOAA (osončenost, 1961–1990)<ref name = NOAA>{{navedi splet |url=ftp://ftp.atdd.noaa.gov/pub/GCOS/WMO-Normals/TABLES/REG_VI/IS/40184.TXT |title=Jerusalem Climate Normals 1961–1990 |publisher=[[National Oceanic and Atmospheric Administration]] |accessdate=2017-04-26}}</ref> |date=Avgust 2016}} == Zgodovina == ===Pregled zgodovinskih obdobij Jeruzalema=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:900 height:auto barincrement:14 PlotArea = top:10 bottom:140 right:100 left:10 AlignBars = justify DateFormat = yyyy Period = from:-2000 till:{{CURRENTYEAR}} TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:500 start:-2000 ScaleMinor = unit:year increment:100 start:-2000 Colors = id:canvas value:rgb(1,1,1) id:y value:yellow legend:Neabrahamska_religija id:b value:blue legend:Hebrejci_ali_Judi id:g value:green legend:Muslimani id:r value:red legend:Kristjani id:l value:black legend:Razdelitev Backgroundcolors = canvas:canvas BarData = barset:Rulers Legend = orientation:ver position:bottom columns:1 PlotData= width:5 align:left fontsize:m shift:(5,-4) anchor:till barset:Rulers from:-2000 till: -1550 color:y text:"[[Kanaan]]" from:-1550 till: -1178 color:y text:"[[Novo egipčansko kraljestvo]]" from:-1178 till: -1000 color:y text:"[[Jebusiti]]" from:-1000 till: -930 color:b text:"[[Izraelsko kraljestvo (združeno)|Združeno Izraelsko kraljestvo]]"<!-- This existance of the United Monarchy is controversial, it might be better to combine this line with the Kingdom of Judah as an "Israelite-Judah" era. I'm not sure that adding the term biblical would be useful though for a secular historical timeline --> from:-930 till: -732 color:b text:"[[Kraljestvo Juda|Juda]]" from:-732 till: -627 color:y text:"[[Novoasirsko cesarstvo]]" from:-627 till: -609 color:y text:"[[Novobabilonsko cesarstvo]]" from:-609 till: -605 color:y text:"[[Pozno obdobje Starega Egipta|Dinastija Poznega obdobja Starodavnega Egipta]]" from:-605 till: -539 color:y text:"[[Novobabilonsko cesarstvo]]" from:-539 till: -332 color:y text:"[[Ahemenidsko cesarstvo|Perzija (Ahmenidska)]]" from:-332 till: -140 color:y text:"[[Sirske vojne|Diadohi (Ptolemejci/Selevkidi)]]" from:-140 till: -63 color:b text:"[[Hasmonejsko kraljestvo]]" from:-63 till: 325 color:y text:"[[Rimsko cesarstvo]]" from:325 till: 614 color:r text:"[[Bizantinsko cesarstvo]]"<!-- 325CE is the date of the [[First Council of Nicaea]], confirming the status of Aelia Capitolina as a patriarchate. A significant wave of Christian immigration to the city begins. This is the date on which the city is generally taken to have been renamed Jerusalem. New Rome was founded in 330CE, marking the start of the Byzantine Empire.--> from:614 till: 629 color:y text:"[[Sasanidsko cesarstvo|Perzija (Sasanidi)]]" from:629 till: 638 color:r text:"[[Bizantinsko cesarstvo]]" from:638 till: 661 color:g text:"[[Rašidunski kalifat]]" from:661 till: 750 color:g text:"[[Omajadski kalifat]]" from:750 till: 878 color:g text:"[[Abasidski kalifat]]" from:878 till: 904 color:g text:"[[Tulunidi]]"<!-- Though they were vassals, the Tulunids and Ikhshidids were effective owners of Jerusalem --> from:904 till: 944 color:g text:"[[Abasidski kalifat]]" from:944 till: 969 color:g text:"[[Ikšididi]]" from:969 till: 1073 color:g text:"[[Fatimidski kalifat]]" from:1073 till: 1098 color:g text:"[[Seldžuški imperij]]" from:1098 till: 1099 color:g text:"[[Fatimidski kalifat]]"<!-- The second period of Fatimid control was brief, but it is important for understanding who the crusaders captured the city from --> from:1099 till: 1187 color:r text:"[[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemsko kraljestvo (križarji)]]" from:1187 till: 1229 color:g text:"[[Ajubidi|Ajubidi (1187–1229)]]" from:1229 till: 1244 color:r text:"[[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemsko kraljestvo (1229–1244)]]" from:1244 till: 1260 color:g text:"[[Ajubidi|Ajubidi (1244–1260)]]" from:1260 till: 1517 color:g text:"[[Mameluški sultanat (Kairo)]]" from:1517 till: 1917 color:g text:"[[Osmansko cesarstvo]]" from:1917 till: 1948 color:r text:"[[Britanski imperij]]" from:1948 till: 1967 color:l text:"[[Jordanska okupacija Zahodnega Brega in Vzhodnega Jeruzalema|Izrael in Jordanija]]" from:1967 till: {{CURRENTYEAR}} color:b text:"[[Ponovna združitev Jeruzalema|Izrael]]" barset:skip }} == Pomembnejši spomeniki == Mesto ima pomembne [[spomenik]]e za pripadnike vseh naštetih [[verstvo|verstev]]. * [[Zid objokovanja]] * grič [[Sion (gora)|Sion]] * [[Bazilika Svetega groba|Cerkev božjega groba]] * [[Oljska gora]] * [[Herzlova gora]] * grič [[Golgota]] * [[Kupola na skali|mošeja Kupola na skali]] * mošeja [[al-Aksa]] == Mednarodne povezave == Jeruzalem ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu: * {{ikonazastave|Japonska}} [[Ajabe]], [[Japonska]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.pref.kyoto.jp/en/01-04-03.html |title=International Exchange: List of Sister Cities / Kyoto prefecture Multilingual Site |publisher=Pref.kyoto.jp |accessdate=18 September 2013 |archive-date=2018-09-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180919051110/http://www.pref.kyoto.jp/en/01-04-03.html |url-status=dead }}</ref> * {{ikonazastave|ZDA}} [[New York]], [[Združene države Amerike]] ''(od 1993)''<ref>{{navedi splet |url=http://www.sci-icrc.org/icrc/directory/MiddleEast/Israel|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080117184923/http://www.sci-icrc.org/icrc/directory/MiddleEast/Israel |archivedate=2008-01-17 |publisher=Sister Cities International |accessdate=2007-04-05 |title=Online Directory: Israel, Middle East}}</ref><ref name="New York sisters">{{navedi splet |url=http://www.nyc.gov/html/ia/gp/html/partner/partner.shtml |title=NYC's Partner Cities |publisher=The City of New York |accessdate=2012-12-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130814165415/http://www.nyc.gov/html/ia/gp/html/partner/partner.shtml |archivedate=2013-08-14}}</ref> * {{ikonazastave|Češka}} [[Praga]], [[Češka]]<ref name="Prague twinnings">{{navedi splet |url=http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html |title=Partnerská města HMP |accessdate=2013-08-05 |date=2013-07-18 |work = Zahraniční vztahy |language=cs |trans-title=Praga – Mesta-dvojčki HMP |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130625205859/http://zahranicnivztahy.praha.eu/jnp/cz/partnerska_mesta/index.html |archivedate=2013-06-25}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Jerusalem}} * {{Wikipotovanje-medvrstično|Jerusalem}} * [http://www.jerusalem.muni.il/jer_main/defaultnew.asp?lng=2 Uradna spletna stran] na straneh izraelske vlade * [http://maps-of-jerusalem.huji.ac.il/ Starodavni zemljevidi Jeruzalema] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060411201121/http://maps-of-jerusalem.huji.ac.il/ |date=2006-04-11 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jeruzalem| ]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Mesta v Izraelu]] [[Kategorija:Mesta v Palestini]] [[Kategorija:Svetopisemski kraji]] [[Kategorija:Sporna ozemlja]] rc8z4b3o67zsbh1h2swngxwfbquo2tt 0 28700 6752561 6720489 2026-09-18T16:21:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752561 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sardinija | native_name = Sardegna<br />Sardigna/Sardinnia | official_name = {{it}} Regione Autonoma della Sardegna<br />(sardinsko) Regione Autònoma de Sardigna | settlement_type = [[Italijanske dežele|Avtonomna dežela]] | slika_brez_wd = 1 | image_flag = Flag of Sardinia, Italy.svg | alt_flag = | flag_link = Zastava Sardinije | image_shield = Sardegna-Stemma.svg | shield_link = Grb Sardinije | image_map = Sardinia in Italy.svg | map_caption = Sardinija na karti Italije | seat = [[Cagliari]] | population_demonym = [[Sardinci|Sardinec]] (slovensko)<br>''Sardos''/-''us'', ''Sardas'' (sardinsko)<br />''Sardi'', ''Sarde'' (italijansko) | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Alessandra Todde | established_date1 = 26. februar 1948 | area_total_km2 = 24.090 | population_total = 1.628.384 | population_note = <ref>{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bilmens2020gen/query.php?lingua=ita&Rip=S5&Reg=R20&Pro=P000&Com=&submit=Tavola |title=Statistiche demografiche ISTAT |website=demo.istat.it}}{{Dead link|date=June 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | population_as_of = 2020 | population_density_km2 = auto | blank2_name_sec1 = [[Human Development Index|HDI]] (2021) | blank2_info_sec1 = 0,871<ref name="GlobalDataLab">{{navedi splet|url=https://hdi.globaldatalab.org/areadata/shdi/|title=Sub-national HDI – Area Database – Global Data Lab |website=hdi.globaldatalab.org |language=en|access-date=2023-03-05}}</ref><br />{{color|green|very high}} · 16. | utc_offset = +1 | utc_offset_DST = +2 | website = http://www.regione.sardegna.it/ }} '''Sardinija''' ({{Jezik-it|Sardegna}} [sardènja], {{Jezik-sc|Sardigna}} ali ''Sardinnia'' [sardìnja]) je ena od dvajsetih [[italijanske dežele|dežel]], ki sestavljajo [[Italija|Italijo]], in ena od petih [[italijanske dežele#Dežele s posebnim statutom|s posebnim statutom]]. Zavzema ves [[Sardinija|istoimenski]] [[otok]], po velikosti drugi v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]] za [[Sicilija|Sicilijo]]. Meji na severu s [[Korzika|Korziko]] ([[Francija]]), od katere jo loči 11&nbsp;km širok [[Bonifacijski preliv]], in na zahodu s [[Sardinsko morje|Sardinskim morjem]]; na jugu jo 250&nbsp;km Sredozemskega morja loči od [[Afrika|Afrike]] in na vzhodu je oddaljena 180&nbsp;km od zahodne obale [[Apeninski polotok|Apeninskega polotoka]]. Deli se na osem [[italijanske pokrajine|pokrajin]]: [[Cagliari (pokrajina)|Cagliari]] (71 [[italijanske občine|občin]]), [[Carbonia - Iglesias]] (23 občin), [[Medio Campidano]] (28 občin), [[Nuoro (pokrajina)|Nuoro]] (53 občin), [[Ogliastra]] (23 občin), [[Olbia - Tempio]] (26 občin), [[Oristano (pokrajina)|Oristano]] (88 občin), [[Sassari (pokrajina)|Sassari]] (66 občin). Spadajo v deželo tudi številni manjši [[Seznam Sardinskih otokov|otoki okoli Sardinije]]. == Etimologija == Ime ''Sardinija'' ima predlatinske korenine. Izhaja iz predrimskega etnonima ''*s(a)rd-'', pozneje romaniziranega v {{lang|la|sardus}}. Prvič se pojavi na [[kamen iz Nore|kamnu iz Nore]], kjer beseda ''ŠRDN'' ali ''*Šardana'' priča o obstoju imena ob prvem prihodu [[Feničani|feničanskih]] trgovcev.<ref>{{navedi splet|url=http://archeologianuragica.blogspot.com/2010/08/sul-nome-sardigna.html|title=Archeologia Nuragica: Sul nome Sardigna|first=Archeologia|last=Nuragica|date=9 August 2010}}</ref> Po ''Timaju'', enem od [[Platon]]ovih dialogov, so Sardinija (večina starogrških avtorjev imenovana kot ''Sardṓ'', {{lang|grc|Σαρδώ}}) in njeni prebivalci morda dobili ime po legendarni ženski, imenovani ''Sardṓ'' ({{lang|grc|Σαρδώ}}), rojeni v mestu [[Sarde]] (Σάρδεις), glavnem mestu starodavnega [[Lidija|lidijskega kraljestva]].<ref>''Platonis dialogi, scholia in Timaeum'' (edit. C. F. Hermann, Lipsia 1877), 25 B, pag. 368</ref><ref>M. Pittau, ''La Lingua dei Sardi Nuragici e degli Etruschi'', Sassari 1981, pag. 57</ref> Obstajajo tudi špekulacije, ki istovetijo starodavne nuragske Sarde s Sherdeni, enim od morskih ljudstev. Domneva se, da je ime imelo versko konotacijo, ker se je uporabljalo tudi kot pridevnik za starodavnega sardinskega mitološkega boga junaka Sardusa Patra<ref>{{navedi splet|url=http://www.aristeo.org/sardegnaemiti/personaggi/sardo.html|title=Personaggi - Sardo|website=www.aristeo.org|access-date=16 August 2016|archive-date=11 December 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20221211061836/http://www.aristeo.org/sardegnaemiti/personaggi/sardo.html|url-status=dead}}</ref> ('sardinski oče'; pogosta razlaga, da izraz pomeni 'oče Sardincev', je nepravilno, saj bi bilo to ''Sardorum Pater''), pa tudi izhodišče pridevnika ''sardonski''. V klasični antiki se imel Sardinija številna imena poleg Sardṓ (Σαρδώ) ali Sardinija, kot so {{lang|la|Ichnusa}} (latinizirana oblika {{lang|grc|Ἰχνοῦσσα}),<ref>"[https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0064%3Aalphabetic+letter%3DS%3Aentry+group%3D5%3Aentry%3Dsardinia-geo Sardinia]" in W. Smith, ''Dictionary of Greek and Roman Geography''</ref> {{transl|grc|Sandaliotis}} ({{lang|grc|Σανδαλιῶτις}}<ref>Hezihij iz Mileta: Σανδαλιῶτις; ἡ Σαρδὼ πάλαι. ("Sandaliotis; [to je ime, s katerim] se je Sardinija imenovala v starih časih".)</ref>) in {{transl|grc|Argyrophleps}} ({{lang|grc|Αργυρόφλεψ}}).<ref name="Sardinian Toponymy">For the historical toponymy of ''Sardinia'', cf. {{cite journal |first1=Brenda Man Qing |last1=Ong |first2=Francesco Perono |last2=Cacciafoco |date=2022 |title=Unveiling the Enigmatic Origins of Sardinian Toponyms |journal=Languages |volume=7 |issue=2 |pages=131: 1–19 |doi=10.3390/languages7020131 |doi-access=free |hdl=10356/159558 |hdl-access=free }}</ref> == Zemljepisna lega in podnebje == {{glavni|Sardinija}} [[Slika:Sardinia satellite.jpg|sličica|levo|150px|Otok Sardinija]] Sardinija je po velikosti tretja italijanska dežela, za [[Sicilija (dežela)|Sicilijo]] in [[Piemont]]om. Ozemlje sestoji po večini iz visokih planot in hribovja (68 %), [[ravnina|ravnine]] zavzemajo 18 %, [[gora|gore]] pa samo 14 % celotne površine. Gorovje je sorazmerno nizko, ker je [[geologija|geološko]] med najstarejšimi v [[Evropa|Evropi]]. Glavni skupini sta Gennargentu (Punta La Marmora 1834 m) in Supramonte (Monte Corrasi 1463 m). Gennargentu je [[sljuda]]sto ozemlje, ki na zahodu prehaja v [[granit]], na vzhodu pa v [[karbonat]]e. Supramonte je popolnoma [[kras|kraško]] področje z obilico slikovitih [[kraški pojavi|kraških pojavov]]. [[reka|Reke]] so večinoma [[Hudournik (vodovje)|hudourniki]], najvažnejši sta Tirso in Flumendosa. [[Podnebje]] je [[sredozemsko podnebje|sredozemsko]] in zelo ugodno. [[zima|Zime]] so mile in [[poletje|poletja]] hladna, tudi zaradi stalnih [[veter|vetrov]], ki pihajo z morja. ==Zgodovina== [[File:Monted'accoddisardegna.png|thumb|Prazgodovinski megalitski tempelj [[Monte d'Accoddi]]]] Sardinijo so ljudje naselili od konca [[paleolitik]]a, pred približno 20-10.000 leti. Najpomembnejša civilizacija na otoku je avtohtona nuragska civilizacija, ki je cvetela od 18. stoletja pr. n. št. do leta 238 pr. n. št. ali 2. stoletja našega štetja na nekaterih delih otoka<ref name="Ugas 2016">{{navedi knjigo |first=Giovanni |last=Ugas |contribution=Shardana e Sardegna. I popoli del mare, gli alleati del Nordafrica e la fine dei Grandi Regni |title=Cagliari, Edizioni Della Torre |year=2016}}</ref> in do 6. stoletja našega štetja na tistem delu otoka, znanem kot Barbagia.<ref>Rowland, R. J. "When Did the Nuragic Period in Sardinia End." Sardinia Antiqua. Studi in Onore Di Piero Meloni in Occasione Del Suo Settantesimo Compleanno, 1992, 165–175.</ref> Po obdobju, v katerem je otoku vladalo politično in gospodarsko zavezništvo med nuragskimi Sardinci in Feničani, je njegove dele osvojila [[Kartagina (mesto)|Kartagina]] v poznem 6. stoletju pr. n. št., [[Starorimska civilizacija|Rim]] pa leta 238 pr. n. št. Rimska okupacija je trajala 700 let. Od zgodnjega srednjega veka so otoku vladali [[Vandali]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]]. V praksi je bil otok ločen od teritorialnega vpliva Bizanca, kar je Sardincem omogočilo, da so si zagotovili samostojno politično organizacijo, štiri kraljestva, znana kot Judicates. Italijanski [[Pomorske republike|pomorski republiki]] [[Republika Pisa|Pisa]] in [[Genovska republika|Genova]] sta se borili za uvedbo političnega nadzora nad temi avtohtonimi kraljestvi, vendar je bila iberska [[Aragonska krona]] tista, ki je leta 1324 uspela spraviti otok pod svoj nadzor in ga združiti v [[Kraljevina Sardinija|Kraljevino Sardinijo]]. To ibersko kraljestvo je trajalo do leta 1718, ko je bilo prepuščeno [[Savojci|Savojcem]]; Savojci so svojo otoško posest politično združili s svojimi domenami na italijanski celini, ki so jih v obdobju italijanske združitve razširili na celoten italijanski polotok; njihovo ozemlje se je tako leta 1861 preimenovalo v [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]], leta 1946 pa je bila obnovljena kot današnja Italijanska republika. === Prazgodovina === [[File:Menhir Monte Corru Tundu Sardinia.png|thumb|Monte Corru Tundu - [[menhir]] v vili Sant'Antonio (5,75 metra visok)]] Sardinija je ena geološko najstarejših celin v Evropi. Otok je bil poseljen v različnih valovih priseljevanja od prazgodovine do novejšega časa. Nekateri avtorji menijo, da ostanki iz jame Corbeddu v vzhodni Sardiniji predstavljajo najzgodnejše dokaze o prisotnosti človeka na Sardiniji pred približno 20.000 leti, v času zadnjega ledeniškega maksimuma. Vendar pa drugi avtorji trdijo, da ni trdnih dokazov za zasedbo otoka vse do zgodnjega [[mezolitik]]a, pred približno 10.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Palombo |first1=M.R. |last2=Antonioli |first2=F. |last3=Lo Presti |first3=V. |last4=Mannino |first4=M.A. |last5=Melis |first5=R.T. |last6=Orru |first6=P. |last7=Stocchi |first7=P. |last8=Talamo |first8=S. |last9=Quarta |first9=G. |last10=Calcagnile |first10=L. |last11=Deiana |first11=G. |last12=Altamura |first12=S. |date=May 2017 |title=The late Pleistocene to Holocene palaeogeographic evolution of the Porto Conte area: Clues for a better understanding of human colonization of Sardinia and faunal dynamics during the last 30 ka |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1040618216301781 |journal=Quaternary International |language=en |volume=439 |pages=117–140 |doi=10.1016/j.quaint.2016.06.014|bibcode=2017QuInt.439..117P |url-access=subscription }}</ref> [[Neolitik]] se je začel na Sardiniji v 6. tisočletju pr. n. št. kot posledica preseljevanja zgodnjih evropskih kmetov, ki so nadomestili mezolitsko populacijo lovcev in nabiralcev, z materialno kulturo, vključno z razširjenim slogom keramike Cardium.<ref>{{Cite journal |last=Lugliè |first=Carlo |date=March 2018 |title=Your path led trough the sea … The emergence of Neolithic in Sardinia and Corsica |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S1040618217305426 |journal=Quaternary International |language=en |volume=470 |pages=285–300 |doi=10.1016/j.quaint.2017.12.032|bibcode=2018QuInt.470..285L |url-access=subscription }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Marcus |first1=Joseph H. |last2=Posth |first2=Cosimo |last3=Ringbauer |first3=Harald |last4=Lai |first4=Luca |last5=Skeates |first5=Robin |last6=Sidore |first6=Carlo |last7=Beckett |first7=Jessica |last8=Furtwängler |first8=Anja |last9=Olivieri |first9=Anna |last10=Chiang |first10=Charleston W. K. |last11=Al-Asadi |first11=Hussein |last12=Dey |first12=Kushal |last13=Joseph |first13=Tyler A. |last14=Liu |first14=Chi-Chun |last15=Der Sarkissian |first15=Clio |date=2020-02-24 |title=Genetic history from the Middle Neolithic to present on the Mediterranean island of Sardinia |journal=Nature Communications |language=en |volume=11 |issue=1 |pages=939 |doi=10.1038/s41467-020-14523-6 |issn=2041-1723 |pmc=7039977 |pmid=32094358|bibcode=2020NatCo..11..939M }}</ref> V srednjem neolitskem obdobju je na otoku cvetela kultura Ozieri, verjetno egejskega izvora in razširila [[hipogej]]ske grobnice, znane kot ''[[domus de Janas]]'', medtem ko je kultura Arzachena v regiji Gallura zgradila prve [[megalit]]e: okrogle grobnice. V zgodnjem 3. tisočletju pred našim štetjem se je začela razvijati metalurgija bakra in srebra. V pozni [[bakrena doba|bakreni dobi]] se je na Sardiniji pojavila tako imenovana [[kultura zvončastih čaš]], ki je prihajala iz različnih delov celinske Evrope. Ti novi ljudje so se večinoma naselili na zahodni obali, kjer je bila najdena večina najdišč, ki so jim bila pripisana.<ref>Giovanni Ugas, ''L'alba dei Nuraghi'' p.22-23-24-25-29-30-31-32</ref> Kulturi zvončastih čaš je v zgodnji [[bronasta doba|bronasti dobi]] sledila kultura Bonnanaro, ki je pokazala reminiscence čaš in vplive kulture Polada. Sčasoma se zdi, da so se različna sardinska prebivalstva združila v običajih, vendar so ostala politično razdeljena v različne majhne plemenske skupine, ki so se včasih združevale proti invazijskim silam z morja, drugič pa so se med seboj bojevale. Bivališča so sestavljale okrogle, s slamo krite kamnite koče. ==== Nuraška civilizacija ==== {{glavni|Nuraška civilizacija}} Od približno leta 1500 pr. n. št. naprej so bile vasi zgrajene okoli nekakšnega okroglega stolpa-trdnjave, imenovanega ''nuraghe'' ([[nuragi]]). Ti stolpi so bili pogosto okrepljeni in povečani z obzidjem. Plemenske meje so varovali manjši razgledni nuragi, postavljeni na strateških hribih, s katerih je bil razgled na druga ozemlja. Danes je okoli 7000 nuragov posejanih po sardinski pokrajini. Medtem ko so imeli sprva ti nuragi razmeroma preprosto strukturo, so sčasoma postali izjemno zapleteni in monumentalni (primeri: Nuraghe Santu Antine, [[Su Nuraxi (Barumini)]] ali Nuraghe Arrubiu). Obseg, zapletenost in ozemeljska razširjenost teh zgradb potrjujejo stopnjo bogastva, ki so si jo nabrali nuraški Sardinci, njihov napredek v tehnologiji in zapletenost njihove družbe, ki je bila sposobna uskladiti veliko število ljudi z različnimi vlogami za gradnjo monumentalni nuragov. [[File:Sa ena e thomes 2.jpg|thumb|left|[[Grob velikanov]] v Dorgaliju (bronasta doba)]] Nuragi niso edine nuraške stavbe, ki stojijo na mestu, saj je okoli Sardinije več svetih vodnjakov in drugih stavb z verskimi nameni, kot je [[Grob velikanov]] (monumentalne skupne grobnice) in zbirke verskih stavb, ki so verjetno služile kot destinacije za romanje in množične verske obrede (npr. Su Romanzesu pri Bittiju). [[File:Età nuragica, giganti di monte prama, xiii-ix secolo ac ca., da cabras, guerriero 05, 01.jpg|thumb|Eden od tako imenovanih velikanov Mont'e Prame]] Takrat je bila Sardinija središče številnih komercialnih poti in pomembna dobaviteljica surovin, kot sta [[baker]] in [[svinec]], ki sta bili ključni za proizvodnjo tistega časa. Z nadzorovanjem pridobivanja teh surovin in trgovanjem z njimi z drugimi državami so stari Sardinci lahko kopičili bogastvo in dosegli raven prefinjenosti, ki se ne odraža le v kompleksnosti ohranjenih stavb, ampak tudi v umetninah (npr. votivni bronasti kipci, najdeni po Sardiniji, ali kipi Mont'e Prama). Po mnenju nekaterih učenjakov je nuraško ljudstvo(-a) mogoče identificirati s Sherdenom, plemenom morskih ljudstev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sardiniapoint.it/5085.html|title=SP INTERVISTA>GIOVANNI UGAS: SHARDANA|website=www.sardiniapoint.it|access-date=17 June 2010|archive-date=5 April 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200405144452/http://www.sardiniapoint.it/5085.html|url-status=dead}}</ref> Nuraška civilizacija je bila povezana z drugimi sočasnimi megalitskimi civilizacijami zahodnega Sredozemlja, kot sta talajotska kultura Balearskih otokov in torejska civilizacija južne Korzike. Dokaze o trgovini z drugimi civilizacijami tistega časa potrjuje več artefaktov (npr. loncev), ki prihajajo vse od Cipra, Krete, celinske Grčije, Španije in Italije, ki so jih našli na nuraških najdiščih, kar priča o obsegu komercialni odnosi med Nuragi in drugimi ljudstvi v Evropi in zunaj nje. === Antična zgodovina === [[File:Colonne a tharros.jpg|thumb|left|Feničansko in pozneje rimsko mesto [[Tharros]]]] [[File:Necropoli di Tuvixeddu.jpg|thumb|left|[[Nekropola Tuvixeddu]], Cagliari]] Okrog 9. stoletja pr. n. št. so Feničani začeli vse pogosteje obiskovati Sardinijo, verjetno so sprva potrebovali varna sidrišča čez noč in v vseh vremenskih razmerah vzdolž svojih trgovskih poti od obale današnjega Libanona do afriške in evropske atlantske obale in naprej. Najpogostejša pristanišča so bila Caralis, Nora, Bithia, Sulci in Tharros. [[Klavdijan]], latinski pesnik iz 4. stoletja, je v svoji pesmi ''De bello Gildonico'' izjavil, da so Caralis ustanovili ljudje iz [[Tir, Libanon|Tira]], verjetno v istem času kot ustanovitev Kartagine, v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem.<ref>Claudian, De Bello Gildonico, IV A.D.: mesto, ki je pred Libijo (Afrika), ustanovil ga je mogočni Tiro, Karalis se razteza v dolžino, med valovi, z majhnim grbinastim hribom, razprši čelne vetrove. Sledi pristanišču sredi morja in vsi močni vetrovi se ublažijo v zavetju ribnika. 523. Efficitur portus medium mare: tutaque ventis 524. Omnibus, ingenti mansuescunt stagna recessu)</ref> V 6. stoletju pred našim štetjem so Kartažani po osvojitvi zahodne Sicilije načrtovali priključitev Sardinije. Prvi poskus invazije, ki ga je vodil Malchus, je preprečil zmagoviti nuraški odpor. Toda od leta 510 pr. n. št. sta bila južni in zahodno-osrednji del otoka drugič napadena in prišla pod oblast Kartažanov.{{sfn|Brigaglia|Mastino|Ortu|2006|p=27}}<ref>Piero Meloni, La Sardegna romana, Sassari, Chiarella, 1975, p. 4.</ref> [[File:- Fordongianus Thermes+.JPG|thumb|Rimske terme ''Forum Traiani'', v današnjem mestu Fordongianus]] Leta 238 pr. n. št. so Rimljani izkoristili dejstvo, da se je Kartagina po [[prva punska vojna|prvi punski vojni]] (264–241 pr. n. št.) morala soočiti z uporom svojih plačancev, priključili Korziko in Sardinijo. Oba otoka sta postala provinci Korzika in Sardinija. Provincialnega guvernerja so dobili šele leta 227 pr. n. št. Rimljani so se soočili s številnimi upori in potrebovali so več let, da so umirili oba otoka. Obstoječa obalna mesta so povečali in olepšali ter ustanovili rimske kolonije, kot sta Turris Lybissonis in Feronia. Te so naselili rimski priseljenci. Rimska vojaška okupacija je končala nuraško civilizacijo, razen gorate notranjosti otoka, ki so jo Rimljani imenovali Barbaria, kar pomeni 'barbarska dežela'. Rimska oblast na Sardiniji je trajala 694 let in v tem času je bila provinca pomemben vir žita za glavno mesto. Latinščina je v tem obdobju postala prevladujoč govorjeni jezik, čeprav se je rimska kultura uveljavljala počasneje, rimski vladavini pa so pogosto nasprotovala sardinska plemena iz gorskih območij.<ref>{{navedi splet|url=http://www.unrv.com/provinces/sardinia.php|title=Sardinia - Province of the Roman Empire|website=www.unrv.com|access-date=18 July 2017|archive-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716084954/http://www.unrv.com/provinces/sardinia.php|url-status=dead}}</ref> === Vandalsko osvajanje === [[File:Vandal coin.png|thumb|right|Kovanec iz vandalskega obdobja, najden na Sardiniji, prikazuje Godasa. Latinska legenda: ''REX CVDA'']] Vzhodnogermansko pleme [[Vandali|Vandalov]] je osvojilo Sardinijo leta 456. Njihova vladavina je trajala 78 let do leta 534, ko je 400 vzhodnorimskih čet pod vodstvom Cirila, enega od častnikov federatov, ponovno zavzelo otok. Znano je, da je vandalska vlada nadaljevala oblike obstoječe rimske cesarske strukture. Guverner Sardinije se je še naprej imenoval ''praeses'' in je očitno še naprej upravljal vojaške, sodne in civilne vladne funkcije po cesarskih postopkih. Edini vandalski guverner Sardinije, o katerem obstajajo obsežni zapisi, je zadnji, Godas, vizigotski plemič. Leta 530 n. št. je državni udar v Kartagini odstavil kralja Hilderika, spreobrnjenca v nicejsko krščanstvo, v korist njegovega bratranca Gelimerja, arijanskega kristjana kot večina elite v njegovem kraljestvu. Godas je bil poslan, da prevzame odgovornost in zagotovi zvestobo Sardinije. Naredil je ravno nasprotno, razglasil neodvisnost otoka od Kartagine{{sfn|Casula|1994|p=133}} in začel pogajanja s cesarjem [[Justinijan I.|Justinijanom I.]], ki je napovedal vojno v Hilderikovem imenu. Leta 533 našega štetja je Gelimer poslal glavnino svoje vojske in mornarice (120 plovil in 5000 mož) na Sardinijo, da bi ukrotili Godasa, s katastrofalnim rezultatom, da je bilo Vandalsko kraljestvo preobremenjeno, ko je Justinijanova lastna vojska pod [[Belizar]]jem prispela v Kartagino v njihovi odsotnosti. Vandalsko kraljestvo se je končalo in Sardinija je bila vrnjena pod rimsko oblast.<ref>{{navedi knjigo|last1=Merrills|first1=Andrew|last2=Miles|first2=Richard|title=The Vandals|url=https://books.google.com/books?id=yTIHPoyMOFYC&pg=PA136|year=2009|publisher=John Wiley & Sons|isbn=978-1-4443-1808-1|page=136}}</ref> === Bizantinska doba in vzpon judikov === Leta 533 se je Sardinija vrnila pod oblast Bizantinskega cesarstva, ko je Vandale premagala vojska Justinijana I. pod poveljstvom generala Belizarja v bitki pri Trikamarumu, v njihovem afriškem kraljestvu pa je Belizar poslal svojega generala Cirila na Sardinijo, da ponovno zavzame otok. Sardinija je ostala v bizantinskih rokah naslednjih 300 let, razen kratkega obdobja, ko so jo leta 551 vdrli [[Ostrogoti]]. Pod bizantinsko vladavino je bil otok razdeljen na okrožja, imenovana ''mereíai'' (μερείαι) v bizantinski grščini, ki jih je vodil sodnik s prebivališčem v Caralisu in garnizon vojske, nameščene na Forum Traiani (danes Fordongianus) pod poveljstvom ''duxa''.{{sfn|Casula|1994|p=137-138}} V tem času se je na otoku globlje ukoreninilo [[krščanstvo]], ki je izpodrinilo poganstvo, ki je v kulturno konzervativnem zaledju preživelo v zgodnjem srednjem veku. Skupaj z laičnim krščanstvom so se na Sardiniji uveljavili privrženci menihov, kot je [[Bazilij iz Cezareje]]. Medtem ko je krščanstvo prodrlo do večine prebivalstva, je regija Barbagia ostala pretežno poganska in verjetno delno nelatinsko govoreča. Ponovno so vzpostavili kratkotrajno neodvisno domeno s sardinsko-poganskim laičnim in verskim izročilom, eden od njenih kraljev je bil Hospito.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sardegna.net/docs/cultura/storia_en.html|title=Sardinia - History of Sardinia|last=Italia|first=Stephan Hützen & MT Publisher|website=www.sardegna.net|language=EN|access-date=18 July 2017|archive-date=24 September 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170924054020/http://www.sardegna.net/docs/cultura/storia_en.html|url-status=dead}}</ref><ref>Wolf Heinz J., 1998, Toponomastica barbaricina. Microtoponomastica dei comuni di Fonni, Gavoi, Lodine, Mamoiada, Oliena, Ollolai, Olzai, Orgósolo, Ovodda, Insula Edizioni</ref> [[Papež Gregor I.]] je Hospitu napisal pismo, v katerem ga je opredelil kot ''Dux Barbaricinorum'', ker je bil kristjan, vodja in najboljši izmed njegovih ljudi. V tem edinstvenem pismu o Hospitu ga papež spodbuja, naj spreobrne svoje ljudstvo, ki »živi kot nerazumne živali, zanemarja pravega Boga in časti les in kamen« (''Barbaricini omnes, ut insensata animalia vivant, Deum verum nesciant, ligna autem et lapides adorent'').<ref name="Sardes">{{navedi knjigo|title=Sardinia and the Sardes |first=Charles |last=Edwardes|publisher=R. Bentley and Son|location= London|year=1889|page= 249}}</ref> [[File:Silanus santa sabina2.jpg#filelinks|thumb|Bizantinska cerkev Santa Sabina in nuragi v Silanusu]] Datumi in okoliščine konca bizantinske vladavine na Sardiniji niso znani. Neposredni centralni nadzor se je ohranil vsaj prek okoli leta 650, po katerem so bili lokalni odposlanci pooblaščeni zaradi upora Gregorja Patricija, eksarha Afrike in prve invazije muslimanskega osvajanja Magreba. Obstaja nekaj dokazov, da se je višja bizantinska uprava v Afriškem eksarhatu umaknila v Caralis po dokončnem padcu Kartagine v roke Arabcem leta 697.<ref name="P. Grierson 1998, p. 287">P. Grierson & L.Travaini, Medieval European Coinage, Cambridge University Press, 1998, p. 287.</ref> Izguba cesarskega nadzora v Afriki je povzročila stopnjevanje arabskih napadov na otok, od katerih je prvi dokumentiran leta 703, kar je v provinci prisililo k povečani vojaški samozavesti.<ref name="Consentino2004">{{cite journal |last1=Consentino |first1=Salvatore |title=Byzantine Sardinia between West and East: Features of a Regional Culture |journal=Millennium – Jahrbuch (2004) |date=16 December 2004 |volume=1 |issue=2004 |page=351 |doi=10.1515/9783110180350.329 |s2cid=201121903 |quote=... Walter Kaegi je prepričljivo trdil, da je arabski napad na Sardinijo potekal v drugi polovici sedmega stoletja. To je pomemben prispevek, saj do zdaj učenjaki običajno verjamejo, da so se prvi arabski napadi na Sardinijo zgodili leta 703. Večina muslimanskih napadov na otok je po muslimanskih virih skoncentrirana v prvi polovici osmega stoletja ( 703–704, 705–706, 707–708, 710–711, 732, 735, 752), hkrati v enem najtrajnejših obdobij arabskega pritiska na Anatolijo in Konstantinopel}}</ref> Drugje v osrednjem Sredozemlju so Aghlabidi leta 870 osvojili otok Malto. Prav tako so napadli Sardinijo in Korziko. Nekatere sodobne reference navajajo, da je Sardinija prišla pod nadzor Aghlabidov okoli leta 810 ali po začetku osvajanja Sicilije leta 827. Zgodovinar Corrado Zedda trdi, da je otok gostil muslimansko prisotnost v aglabidskem obdobju, verjetno omejeno oporišče ob obali, ki je prisilno sobivalo z lokalno bizantinsko vlado.<ref>{{navedi knjigo |last=Zedda |first=Corrado |chapter-url=https://books.google.com/books?id=WuEzDwAAQBAJ&dq=sardinia+aghlabid&pg=PA119 |title=A Companion to Sardinian History, 500–1500 |publisher=Brill |year=2017 |isbn=978-90-04-34124-1 |editor-last=Hobart |editor-first=Michelle |pages=119 |language=en |chapter=A Revision of Sardinian History between the Eleventh and Twelfth Centuries}}</ref> Zgodovinar Alex Metcalfe trdi, da so razpoložljivi dokazi o kakršni koli muslimanski okupaciji ali kolonizaciji otoka v tem obdobju omejeni in neprepričljivi ter da so bili muslimanski napadi omejeni na napade. Komunikacija z osrednjo vlado je med in po muslimanski osvojitvi Sicilije med letoma 827 in 902 postala zastrašujoča, če ne celo nemogoča. Pismo [[papež Nikolaj I.|papeža Nikolaja I.]] že leta 864 omenja »sardinske sodnike« brez sklicevanja na cesarstvo in pismo [[papež Janez VIII.|papeža Janeza VIII.]] (vladal 872–882) jih omenja kot ''principes'' (»knezi«). V času ''De Administrando Imperio'', dokončanega leta 952, bizantinske oblasti niso več navajale Sardinije kot cesarske province, kar kaže na to, da so jo imeli za izgubljeno. Po vsej verjetnosti je lokalna plemiška družina, Lacon-Gunale, pristala na moč [[arhont]]a, ki se je še vedno identificirala kot bizantinski vazal, vendar je bila ''[[de facto]]'' neodvisna, saj je bila komunikacija s [[Konstantinopel|Konstantinoplom]] zelo težavna. Znani sta samo dve imeni teh vladarjev: Salusios (Σαλούσιος) in protospatharios Turcoturios (Tουρκοτούριος) iz dveh napisov), ki sta verjetno vladala med 10. in 11. stoletjem. Ta vladarja sta bila še vedno tesno povezana z Bizantinci, tako zaradi pakta starodavnega vazalstva kot z ideološkega vidika z uporabo bizantinskega grškega jezika (v romanski državi) in z uporabo umetnosti Bizantinski navdih. [[File:San Gavino Aussenansicht.JPG|thumb|Srednjeveška [[bazilika sv. Gavina]] v [[Porto Torres]]u]] [[File:Saccargia,_interno,_ciclo_del_xiii_sec._02.JPG|thumb|Freske iz 12. stoletja v baziliki Saccargia v Codrongianosu]] V začetku 11. stoletja so otok poskušali osvojiti [[Mavri]] s sedežem na Iberskem polotoku.<ref>F. CODERA, Mochéid, conquistador de Cerdeña, in Centenario della nascita di Michele Amari. Scritti di filologia e storia araba; geografia, storia, diritto della Sicilia medioevale; studi bizantini e giudaici relativi all'Italia meridionale nel medio evo; documenti sulle relazioni fra gli Stati italiani e il Levante, vol. II, Palermo 1910, pp. 115–33, p. 124</ref> Edini zapisi o tej vojni so iz pisanskih in genovskih kronik. Kristjani so zmagali, vendar je bilo po tem prejšnje sardinsko kraljestvo spodkopano in nato razdeljeno na štiri manjše države: Cagliari (Calari), Arborea (Arbaree), Gallura in Torres ali Logudoro. Ne glede na to, ali je ta končna preobrazba iz cesarskega državnega uradnika v neodvisne suverene organe posledica cesarske opustitve ali lokalne uveljavitve, so se do 10. stoletja pojavili tako imenovani 'sodniki' ({{lang-sc|judikes}} / {{lang-la|iudices}}, bizantinski upravni naslov) kot avtonomni vladarji Sardinije. Naziv ''iudice'' se je spremenil z jezikom in lokalnim razumevanjem položaja ter postal sardinski ''judike'', v bistvu kralj ali suveren, medtem ko je ''Judicate'' ({{lang-sc|logu}}) začel pomeniti 'država'.<ref>Almanacco scolastico della Sardegna, p. 101</ref> Zgodnjesrednjeveške sardinske politične institucije so se razvile iz tisočletja starih rimskih imperialnih struktur z relativno majhnim germanskim vplivom. Čeprav so bili judikati dedna gospostva, je staro bizantinsko cesarsko pojmovanje, da je osebni naslov ali čast ločeno od države, še vedno ostalo, zato judikat ni veljal za osebno lastnino monarha, kot je bilo običajno v kasnejšem evropskem fevdalizmu. Tako kot cesarski sistemi je tudi novi red ohranil 'poldemokratične' oblike z nacionalnimi skupščinami, imenovanimi krona kraljestva. Vsak Judicate je skrbel za lastno obrambo, vzdrževal lastne zakone in upravo ter skrbel za lastne zunanje in trgovinske zadeve.<ref>{{navedi knjigo|last1=Birocchi|first1=I. |first2=A. |last2=Mattone |title=La carta de logu d'Arborea nella storia del diritto medievale e moderno|publisher=Laterza|year= 2004}}</ref> Zgodovino štirih sodnikov bo opredelilo tekmovanje za vpliv med dvema italijanskima pomorskima silama Genovo in Piso ter kasneje ambicije Aragonskega kraljestva. [[File:Giudicati sardi 2.svg|thumb|left|Sardinski Judicati]] Judicat Cagliarija ali Pluminos, med regentstvom Torchitorija V. Cagliarija in njegovega naslednika Viljema III., je bil povezan z Genovsko republiko. Zaradi tega je bil konec leta 1258, ko je njegovo glavno mesto, Santa Igia, napadlo in uničilo zavezništvo sardinskih in pisanskih sil. Ozemlje je bilo nato razdeljeno med republiko Pisa, družino Della Gherardesca iz Italije in sardinskima sodnikoma Arborea in Gallura. Pisa je ohranila nadzor nad trdnjavo Castel di Cagliari, ki so jo ustanovili pisani trgovci v letih 1216–1217 vzhodno od Santa Igie;{{sfn|Casula|1994|p=209-210-212}} na jugozahodu je grof Ugolino della Gherardesca spodbudil nastanek mesta Villa di Chiesa (danes Iglesias) za izkoriščanje bližnjih bogatih nahajališč srebra.{{sfn|Casula|1994|p=293-294}} Judikat Logudoro (imenovan tudi Torres) je bil prav tako povezan z Genovsko republiko in se je končal leta 1259 po smrti judikesse (kraljice) Adelazije. Ozemlje je bilo razdeljeno med rodbinama Doria in Malaspina iz Genove ter družino Bas-Serra iz Arboree, medtem ko je mesto Sassari postalo majhna republika, po vzoru italijanskih mestnih držav (''comuni''), združenih najprej s Piso in nato z Genovo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=20317&v=2&c=2695&t=7|title=Sardegna Cultura - Lingua sarda - Letteratura - Dalle origini al '700|website=www.sardegnacultura.it|access-date=17 October 2016|archive-date=3 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180203005816/http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=20317&v=2&c=2695&t=7|url-status=dead}}</ref> Judikat Gallure se je končal leta 1288, ko so zadnjega giudica, Nina Viscontija (prijatelja Danteja Alighierija), izgnali Pisanci, ki so zasedli ozemlje.{{sfn|Casula|1994|p=297}} Arborejski judikat, ki ima glavno mesto Oristano, je imel najdaljšo življenjsko dobo v primerjavi z drugimi kraljestvi. Njegova kasnejša zgodovina je prepletena s poskusom združitve otoka v enotno sardinsko državo (''Republica sardisca'' - 'Sardinska republika' v sardinščini, ''Nació sarda'' ali ''sardesca'' - 'sardinski narod' v katalonščini) proti njihovim sorodnikom in nekdanjim aragonskim zaveznikom. === Aragonsko obdobje === Leta 1297 je [[papež Bonifacij VIII.]] na lastno pobudo (''motu proprio'') ustanovil hipotetično ''regnum Sardiniae et Corsicae'' (»kraljestvo Sardinije in Korzike«), da bi diplomatsko rešil vojno [[Sicilske večernice]]. Ta je izbruhnila leta 1282 med [[Anžujci]] in [[Aragonija|Aragonijo]] zaradi posesti Sicilije. Kljub obstoju avtohtonih držav je papež to novo ustanovljeno krono ponudil Jakobu II. Aragonskemu in mu obljubil podporo, če bi želel osvojiti Pisansko Sardinijo v zameno za Sicilijo. [[File:Proclamazione della Repubblica sassarese - Giuseppe Sciuti, 1880 - Sassari, Palazzo della Provincia.png|thumb|upright=1.35|Razglasitev republike Sassari. Sasarska republika je trajala od leta 1272 do leta 1323, ko se je postavila na stran novonastale Kraljevine Sardinije.]] Leta 1324 je aragonski prestolonaslednik Alfonz v zavezništvu s kraljestvom Arborea{{sfn|Casula|1994|p=342}} in po vojaškem pohodu, ki je trajal kakšno leto, povedel aragonsko vojsko, ki je zasedla pisanska ozemlja Cagliari in Galluro skupaj z zavezniškim mestom Sassari in jih poimenoval ''Kraljevina Sardinije in Korzike''. Kraljestvo naj bi ostalo dominion Aragonske krone (pod španskimi kralji iz 16. stoletja) do Utrechtskega miru. V tem obdobju je judicat Arboreje razglasil pravni zakonik kraljestva v ''Carta de Logu'' ('Deželna listina'). ''Carta de Logu'' je prvotno sestavil Marianus IV. Arborejski, spremenila in posodobila pa jo je Marianova hči, judikessa ali juighissa Eleanora Arborejska. Zakonik je bil napisan v sardinščini in je določal celo vrsto pravic državljanov. Med revolucionarnimi koncepti te ''Carte de Logu'' je bila pravica žensk do zavrnitve poroke in lastnine. Kar zadeva državljanske svoboščine, je zakonik provincialno Sardinijo v 14. stoletju uvrstil med najbolj razvite družbe v vsej Evropi.<ref>{{navedi splet|url=http://traveler.nationalgeographic.com/2009/09/drives/italy-emerald-coast-text |archive-url=https://web.archive.org/web/20090815145033/http://traveler.nationalgeographic.com/2009/09/drives/italy-emerald-coast-text |url-status=dead |archive-date=15 August 2009 |title=Sardinia, Italy, Drive – National Geographic Traveler |publisher=Traveler.nationalgeographic.com |access-date=23 April 2010}}</ref> Leta 1353 je Peter IV. Aragonski po aragonskih navadah kraljestvu Sardinije in Korzike podelil parlament, čemur je sledila določena stopnja samouprave pod podkraljem in sodna neodvisnost. Ta parlament pa je imel omejena pooblastila. Sestavljali so ga visoki vojaški poveljniki, duhovščina in plemstvo. Kraljevina Aragonija je fevdalni sistem uvedla tudi na območja Sardinije, ki jim je vladala. Sardinski judikati niso nikoli prevzeli fevdalizma in Arborea je ohranila svoj parlament, imenovan ''Corona de Logu'' (kraljevska krona). V tem parlamentu so poleg plemičev in vojaških poveljnikov sedeli tudi predstavniki vsakega mesta in vasi. ''Corona de Logu'' je izvajala določen nadzor nad kraljem: po pravilu ''bannus consensus'' je bil kralj lahko odstavljen ali celo usmrčen, če ni upošteval pravil kraljestva. [[File:Eleanor statue Oristano.jpg|thumb|left|Kip juighisse Eleanore Arborejske v [[Oristano|Oristanu]]]] Ko so prekinili zavezništvo z Aragonsko krono, so od leta 1353 do 1409 arborejski giudici Marianus IV., Hugh III. in Brancaleone Doria (mož Eleonore Arborejske) uspeli zasesti celotno Sardinijo razen močno utrjenih mest Grad Cagliari in Alghero, ki sta leta ostala edini aragonski gospostvi na Sardiniji (sardinsko-aragonska vojna). Leta 1409 je Martin I. Sicilski, kralj Sicilije in dedič aragonske krone, porazil Sardince v bitki pri Sanluriju. V bitki se je borilo okoli 20.000 sardinskih, genovskih in francoskih vitezov, ki so bili vpisani iz svojega kraljestva v času, ko je prebivalstvo Sardinije močno izčrpala [[kuga]]. Čeprav je bila sardinska vojska številčnejša od aragonske, so bili poraženi. Judicate Arborea je izginil leta 1420, ko je njegove pravice prodal zadnji kralj za 100.000 zlatih florinov{{sfn|Casula|1994|p=372}} in ko so nekateri njegovi najpomembnejši možje zamenjali stran v zameno za privilegije. Na primer, Leonardo Cubello, z nekaterimi trditvami, da je krona iz družine, ki je bila povezana s kralji Arboree, je dobil naziv markiza Oristanskega in fevdalne pravice na ozemlju, ki se je delno prekrivalo s prvotno razširitvijo kraljestva Arborea leta zamenjal za svojo podrejenost aragonskim monarhom. Osvojitev Sardinije s strani Aragonskega kraljestva je pomenila uvedbo fevdalnega sistema po vsej Sardiniji. Tako je Sardinija verjetno edina evropska država, kjer je bil fevdalizem uveden v prehodnem obdobju iz srednjega veka v zgodnje novoveško obdobje, v času, ko so fevdalizem že opustile številne druge evropske države. === Špansko obdobje === [[File:Bandiera del Regno di Sardegna nel corte funebre dell'Imperatore Carlo V.jpg|thumb|upright=1.25|Zastava Kraljevine Sardinije (na sredini) na pogrebu španskega Karla I.]] [[File:Torre della Pelosa.jpg|thumb|Obalni stolp iz španske dobe v Stintinu, imenovan ''Torre della Pelosa'']] Leta 1469 se je dedič Sardinije, [[Ferdinand II. Aragonski]], poročil z [[Izabela I. Kastiljska|Izabelo I. Kastiljska]], "kraljevino Sardinijo" (ki je bila ločena od Korzike) pa naj bi podedoval njun habsburški vnuk, [[Karel I. Španski]], z državnim simbolom Štirih Mavrov. Nasledniki Karla I. Španskega so za obrambo svojih sredozemskih ozemelj pred napadi barbarskih piratov utrdili sardinsko obalo s sistemom obalnih razglednih stolpov, kar je omogočilo postopno ponovno naselitev nekaterih obalnih območij. Kraljevina Sardinija je ostala aragonsko-španska približno 400 let, od 1323 do 1708, pri čemer je prevzela številne španske tradicije, običaje in jezikovne izraze, ki so danes živo prikazani v folklornih paradah sv. Efizija v Cagliariju (1. maj), kavalkadi na Sassari (predzadnjo nedeljo v maju) in Odrešenika v Nuoru (28. avgusta). V severozahodnem mestu [[Alghero]] (''l'Alguer'') še danes govorijo [[katalonščina|katalonščino]]. Na Sardiniji so poročali o številnih lakotah. Po besedah ​​Stephena L. Dysona in Roberta J. Rowlanda so »jezuiti iz Cagliarija v poznem 16. stoletju zabeležili takšne lakote in tako neplodnosti, da je večina ljudi lahko vzdrževala življenje le z divjo praprotjo in drugim plevelom«. .. Med strašno lakoto leta 1680 naj bi umrlo približno 80.000 ljudi od skupno 250.000 prebivalcev, cele vasi pa so bile opustošene ...«<ref>{{navedi knjigo|last1=Dyson|first1=Stephen L|last2=Rowland|first2=Robert J.|title=Archaeology and history in Sardinia from the Stone Age to the Middle Ages: shepherds, sailors & conquerors|publisher=UPenn Museum of Archaeology, 2007|location=Philadelphia|year=2007|isbn=978-1-934536-02-5|page=136}}</ref> === Savojsko obdobje === Leta 1708 je kot posledica španske nasledstvene vojne vladavina Sardinskega kraljestva prešla iz španskega kralja [[Filip V. Španski|Filipa V.]] v roke Avstrijcev, ki so zasedli otok. [[Utrechtski mir]] je Sardinijo dodelil Avstrijcem, vendar je leta 1717 kardinal Giulio Alberoni, minister Filipa V. Španskega, ponovno zasedel Sardinijo. Leta 1718 je bila Sardinija z londonsko pogodbo končno predana [[Savojci|Savojcem]]; ta alpska dinastija je štirideset let pozneje leta 1760 na otok uvedla italijanski jezik in s tem začela proces italijanizacije med otočani. Leta 1793 so Sardinci med francoskimi revolucionarnimi vojnami odbili francosko ekspedicijo Sardaigne. 23. februarja 1793 je Domenico Millelire, ki je poveljeval sardinski floti, premagal flote Francoske republike v bližini otočja Maddalena, katere vodja je bil takratni poročnik [[Napoleon Bonaparte]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.napoleon-series.org/military/battles/1793/c_maddalena.html|title=La Maddalena, February 1793}}</ref> Millelire je postal prvi prejemnik zlate medalje za vojaško hrabrost italijanskih oboroženih sil. Istega meseca so Sardinci zaustavili poskus francoskega izkrcanja na plaži Quartu Sant'Elena, blizu glavnega mesta Cagliari. Zaradi teh uspehov so predstavniki plemstva in duhovščine (''Stamenti'') oblikovali pet prošenj, naslovljenih na sardinskega kralja Viktorja Amadeja III., vendar so bile vse zavrnjene. Zaradi tega nezadovoljstva sta bila 28. aprila 1794 med uporom v Cagliariju ubita dva savojska uradnika; to je bila iskra, ki je zanetila upor (imenovan ''sardinske večernice'') po vsem otoku, ki se je začel 28. aprila 1794 (danes ga obeležujemo kot ''Sa die de sa Sardigna'') z izgonom in usmrtitvijo piemontskih častnikov za nekaj dni iz prestolnica Cagliari. [[File:Ingresso a Sassari.jpg|thumb|left|G.M. Angioy vstop v Sassari]] 28. decembra 1795 so uporniki iz Sassarija, ki so demonstrirali proti fevdalizmu, predvsem iz regije Logudoro, zasedli mesto. Da bi preprečil širjenje upora, je podkralj Filippo Vivalda 13. februarja 1796 podelil sardinskemu sodniku Giovanni Maria Angioy vlogo ''Alternosa'', kar je pomenilo namestnika samega podkralja. Angioy se je iz Cagliarija preselil v Sassari in med njegovim potovanjem so se skoraj vse vasi pridružile vstaji, zahtevale konec fevdalizma in želele razglasiti otok za neodvisno republiko, toda enkrat so ga lojalistične sile premagale. Pobegnil je v Pariz in iskal podporo za francosko priključitev otoka. Leta 1798 so otoček blizu Sardinije napadli Tunizijci in več kot 900 prebivalcev odpeljali v sužnje.<ref>"''[https://books.google.com/books?id=5q9zcB3JS40C&pg=PA45 Christian Slaves, Muslim Masters: White Slavery in the Mediterranean, the Barbary Coast and Italy, 1500–1800]''". Robert Davis (2004). p.45. {{ISBN|1-4039-4551-9}}.</ref> Zadnji muslimanski napad na otok je bil na Sant'Antioco 16. oktobra 1815, več kot tisočletje od prvega. Leta 1799 je zaradi [[napoleonske vojne|napoleonskih vojn]] v Italiji savojska kraljeva družina zapustila [[Torino]] in se za približno petnajst let zatekla v Cagliari.{{sfn|Casula|1994|p=472-475}} Leta 1847 so se sardinski parlamenti (''Stamenti''), da bi dosegli piemontske liberalne reforme, ki si jih zaradi ločenega pravnega sistema niso mogli privoščiti, odpovedali državni avtonomiji in privolili v zvezo z italijanskimi celinskimi državami (''Stati di Terraferma'') in končali z enim parlamentom, enim magistratom in eno vlado v Torinu; ta poteza je poslabšala obrobne razmere na otoku in večina podpornikov unije, vključno z njenim voditeljem Giovannijem Siottom Pintorjem, ​​je to kasneje obžalovala.<ref>{{navedi splet|url=http://blog.libero.it/07061944/12535085.html|title=29 novembre 1847: la Fusione perfetta, una data infausta per i Sardi e la Sardegna su Truncare sas cadenas|work=07061944}}</ref> [[File:Costumes of Sardinia 1880s 01.jpg|thumb|Sardinci v tradicionalnih etničnih oblačilih, 1880]] Leta 1820 so Savojci na otoku uvedli zakon o ograjenih prostorih (''Editto delle Chiudende''), katerega cilj je bil spremeniti tradicionalno kolektivno lastništvo zemlje, ki je bil kulturni in gospodarski temelj Sardinije od časov Nuragov, v zasebno lastnino. To je povzročilo številne zlorabe, saj je reforma na koncu dala prednost posestnikom, medtem ko je izključila revne sardinske kmete in pastirje, ki so bili priča odpravi komunalnih pravic in prodaji njihove zemlje. Številni lokalni upori, kot je Nuorese Su Connottu ('Že znani' v sardinščini) leta 1868, ki jih je zatrla kraljeva vojska, so povzročili poskus vrnitve v preteklost in ponovne potrditve pravice do uporabe nekoč skupne zemlje. Vendar skupna zemljišča (imenovana ''ademprivios'') niso bila nikoli popolnoma odpravljena in so še vedno prisotna v velikem številu do danes (leta 1956 je bilo preštetih 500.000 hektarjev skupnih zemljišč, od tega 345.000 gozdov).<ref>{{navedi splet |title=Storia delle foreste demaniali |publisher=Sardegna Foreste |url=http://www.sardegnaambiente.it/foreste/enteforeste/compiti/storia.html |language=it |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060824041554/http://www.sardegnaforeste.it:80/enteforeste/compiti/storia.html |archive-date=24 August 2006 |access-date=26 June 2021}}</ref> === Kraljevina Italija === S popolno združitvijo leta 1848 je konfederacija držav, ki so jo poganjali savojski kralji Sardinije, postala enotna in ustavna država ter se preselila v italijanske osamosvojitvene vojne za združitev Italije, ki so se vodile trinajst let. Leta 1861, ko je Italijo združila razpravljalna vojna akcija, je parlament Kraljevine Sardinije z zakonom odločil spremeniti svoje ime in naziv svojega kralja v Kraljevina Italija in kralj Italije. Večina sardinskih gozdov je bila v tem času posekana, da bi Piemontčanom zagotovili surovine, kot je les, ki se je uporabljal za izdelavo železniških pragov na celini. Primarni naravni gozdovi, ki jih hvali vsak popotnik, ki obišče Sardinijo, so se dejansko zmanjšali na eno petino njihovega prvotnega obsega, ob koncu stoletja pa bi znašali malo več kot 100.000 hektarjev.<ref>''Colpi di scure e sensi di colpa. Storia del disboscamento della Sardegna dalle origini a oggi'', Fiorenzo Caterini, Carlo Delfino editore, {{ISBN|978-88-7138-704-8}}</ref> Od leta 1850 dalje so se davki na Sardiniji več kot podvojili, kar je še povečalo že tako hude finančne stiske, s katerimi se soočajo otočani zaradi italijansko-francoske tarifne vojne: med letoma 1885 in 1897 so Sardincem zaplenili več zemlje kot ostali Italiji skupaj zaradi davčne utaje.<ref>{{navedi knjigo|author=Roy Domenico|title=The Regions of Italy. A Reference Guide to History and Culture|url=https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome|place=London|publisher=Greenwood Press|year=2002|page=[https://archive.org/details/regionsofitalyre0000dome/page/258 258]}}</ref> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so se odlikovali sardinski vojaki Brigata Sassari. Bila je prva in edina regionalna vojaška enota v Italiji, saj so bili vpisani samo Sardinci. Brigada je utrpela velike izgube in si prislužila štiri zlate medalje za vojaško hrabrost. Sardinija je izgubila več mladih kot katera koli druga italijanska regija na fronti, s 138 žrtvami na 1000 vojakov v primerjavi z italijanskim povprečjem 100 žrtev. V fašističnem obdobju so z izvajanjem politike [[avtarkija|avtarkije]] obnovili več močvirij okoli otoka in ustanovili agrarne skupnosti. Glavne skupnosti so bile vas Mussolinia (danes imenovana Arborea), naseljena s kmeti iz Veneta in Furlanije, na območju Oristana in Fertilie, ki so jo najprej naselili naseljenci iz območja Ferrare, ki so ji po drugi svetovni vojni sledili pomembni število istrskih Italijanov in dalmatinskih Italijanov, ki izvirajo iz ozemelj, ki jih je izgubila Jugoslavija, na območju, ki meji na mesto Alghero, v regiji Nurra. V tem času (1938) je bilo ustanovljeno tudi mesto Carbonia, ki je postalo glavno središče premogovniške dejavnosti, ki je pritegnilo na tisoče delavcev iz preostalega Otoka in italijanske celine. Sardinska pisateljica [[Grazia Deledda]] je leta 1926 prejela [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]]. [[File:Bundesarchiv Bild 101I-468-1415-35, Süditalien, Häuserruinen.jpg|thumb|left|Učinek zavezniškega bombardiranja Cagliarija med drugo svetovno vojno]] Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bila Sardinija pomembno letalsko in pomorsko oporišče in so jo zavezniki močno bombardirali, še posebej mesto Cagliari. Nemške enote so otok zapustile 8. septembra 1943, nekaj dni po premirju v Cassibilu in se umaknile na Korziko brez bojev in prelivanja krvi po bilateralnem dogovoru med generalom Antoniom Bassom (poveljnik oboroženih sil Sardinije) in Nemcem Karlom Hans Lungerhausen, general 90. panzergrenadirske divizije.<ref>Antonio Basso, Generale Antonio Basso, L'armistizio del settembre 1943 in Sardegna, Napoli, Rispoli, 1947. no ISBN, page 57</ref> ==Gospodarstvo== Izkoriščanje [[rudnik]]ov, ki je bilo v preteklosti glavni vir [[dohodek|dohodkov]], je v 20. stoletju postopoma izgubilo na pomenu. Tudi [[kmetijstvo]], ki je še leta 1951 zaposlovalo 52 % prebivalstva, ni bilo donosno, saj ni pokrivalo niti notranjih potreb. Zaradi tega se je mlajša generacija izselila, kar je pomenilo, da so obširna [[poljedelstvo|poljedelska]] področja ostala v rokah maloštevilnih starejših obdelovalcev. Zaradi pomanjkanja iniciative in sredstev se ni razvila nobena [[industrija|industrijska]] panoga. Izjema so številne [[hidroelektrarna|hidroelektrarne]], ki so bile zgrajene na vseh večjih rekah in ki so med najmočnejšimi v državi. Energija je sicer pospešila nastanek določenega števila industrijskih obratov, ki pa delujejo skoraj izključno za notranje potrebe. Izhod iz krize je dežela našla v [[turizem|turizmu]], ki je danes glavna [[gospodarstvo|gospodarska]] dejavnost otoka. Z dohodki od turizma je bilo mogoče izboljšati [[promet]]ne povezave, predvsem [[letalo|letalske]] in [[cesta|cestne]]. Ker je edinstvena [[narava]] otoka dovolila razvoj predvsem elitnega turizma, si je povsem nepričakovano opomogla tudi [[živinoreja]], v kateri so bogati obiskovalci videli 'povratek v naravo'. Danes se redijo predvsem [[konj]]i in več kot 80 % italijanskih [[žrebe]]t prihaja iz Sardinije. Spet je donosna tudi reja [[drobnica|drobnice]] (35 % državnega bogastva) in z njo povezana proizvodnja [[sir]]ov. Zaradi [[onesnaženje|onesnaženja]] italijanskih morij je vedno več povpraševanja po sardinskih [[riba]]h in [[školjka]]h, kar je pospešilo nastanek zadevnih gospodarstev. Omembe vreden je podatek, da se večina ulovljenih [[tuna|tun]] izvozi po hitrem postopku na [[Japonska|Japonsko]], kjer so že tretji dan po ulovu na razpolago porabnikom. ==Jezik== Stalni prebivalci Sardinije so vsi dvojezični. Večina, okoli 1.300.000 oseb, govori sardinščino, okoli 300.000 jih pa uporablja [[narečje|narečja]], ki so sardinska le glede na ozemlje, a izhajajo iz [[korziščina|korziščine]]. Deželna zakona 26/1997 in 345/2001 sta priznala sardinščino za drugi uradni [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]] dežele in popolnoma enakopravno z italijanščino, razen v sodnih listinah, kjer je pravno veljavna samo italijanska verzija. Od skupnih 377 občin, jih država uradno priznava jezikovni manjšini kar 205. V mednarodnem pogledu je sardinščina registrirana pod ISO 639 s kodeksoma ''sc'' (ISO 639-1: Alpha-2 code) in ''srd'' (ISO 639-2: Alpha-3 code). Zanimivo pa je, da v praksi sploh še ni določeno, katero od sardinskih narečij je treba jemati za sardinski jezik. Zaradi zapletene [[politika|politične]] zgodovine otoka, predvsem pa zaradi osamljenosti posameznih predelov vsled pomanjkanja [[promet]]nih zvez, so se razvila razna narečja sardinščine. Glavna dva sta ''logudorese'' v osrednji in severni Sardiniji (okoli 400.000 govorcev) in ''campidanese'' v južni polovici otoka (okoli 900.000 govorcev). Ker ni bilo mogoče določiti, katero od dveh naj velja za uradno sardinščino, je dežela leta 2001 ustanovila posebno komisijo za preučitev problema. Leta 2006 je bil sprejet koncept ''splošne sardinščine'' ([[sardinščina|srd.]]: ''limba sarda unificada''), ki povezuje obe narečji. Eksperimentalno je bila splošna sardinščina sprejeta kot uradni sardinski jezik, a vprašanje je še odprto. == Okolje == [[File:La peonia del Gennargentu.jpg|thumb|''[[Paeonia mascula]]'' - divja potonika]] Po ogromnem načrtu pogozdovanja je Sardinija postala italijanska regija z največjo gozdno širino. 1.213.250 hektarjev (12.132 km2) ali 50 % otoka pokrivajo gozdnata območja.<ref>Sardegna prima per superficie forestale e assorbimento di Co2. May 2007 . [http://www.sardegnaambiente.it/j/v/152?s=67494&v=2&c=1562&t=1]</ref><ref>{{navedi splet |date=21 August 2013 |title=Sardegna in cifre 2012 |url=http://www.unionesarda.it/articolo/centro_studi/2013/08/21/sardegna_in_cifre_2012-35-305143.html |work=L'Unione Sarda.it}}</ref> ''Corpo forestale e di vigilanza ambientale della Regione Sarda'' je sardinski gozdarski zbor. Sardinija je ena izmed regij v Italiji, ki jih poleti najbolj prizadenejo gozdni požari.<ref>{{navedi splet |date=15 August 2016 |title=Incendi, bollettino Forestale: "Sardegna tra le regioni italiane più colpite" |url=https://www.sardiniapost.it/cronaca/incendi-bollettino-forestale-sardegna-tra-le-regioni-italiane-piu-colpite/ |website=Sardiniapost |accessdate=2024-08-26 |archive-date=2020-10-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030123444/https://www.sardiniapost.it/cronaca/incendi-bollettino-forestale-sardegna-tra-le-regioni-italiane-piu-colpite/ |url-status=dead }}</ref> Regionalni krajinski načrt prepoveduje nove gradnje na obali (razen v urbanih središčih), ob gozdovih, jezerih ali drugih okoljskih ali kulturnih območjih, Agencija za ohranjanje obale pa zagotavlja zaščito naravnih območij na sardinski obali. Obnovljivi viri energije so se v zadnjih letih opazno povečali,<ref>{{navedi splet |title=''Sardinia: A natural lab for renewable energy'', Sardegna Rocerche |url=http://www.sardegnaricerche.it/documenti/13_143_20080917122727.pdf |access-date=23 April 2010}}</ref> predvsem vetrna energija, ki jo spodbuja vetrovno podnebje, pa tudi sončna energija in biogoriva, ki temeljijo na olju jatrofe in ogrščici. Konec leta 2009 je bilo na otoku nameščenih 586,8 megavatov vetrnih elektrarn.<ref>{{navedi splet |title=L'energia del vento |url=http://www.grandeolico.it/page.asp?id=4&pag=3 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20160320124652/http://www.grandeolico.it/page.asp?id=4 |archive-date=20 March 2016 |access-date=26 June 2021 |publisher=Aper GrandEolico}}</ref> == Kultura == Sardinija je edina avtonomna regija v Italiji, kjer njen posebni statut uporablja izraz ''popolo'' (različni ljudje) za označevanje njenih prebivalcev. Medtem ko to formulo uporablja tudi [[Benečija]], ki je za razliko od Sardinije običajna regija, je sardinski statut sprejet z ustavnim zakonom. V obeh primerih tak izraz ne pomeni nobene pravne razlike med Sardinci in katerim koli drugim državljanom države. === Arhitektura === {{glavni|Arhitektura Sardinije|Romanska arhitektura na Sardiniji}} [[File:Pozzo sacro di Santa Cristina, la volta a tholos sopra il pozzo. - panoramio.jpg|thumb|left|Sveti vodnjak Santa Cristina iz Paulilatina, tholos]] [[File:Chiesa di Nostra Signora di Tergu 2009.jpg|thumb|Pročelje Nostra Signora di Tergu (SS)]] [[File:Borutta - Chiesa di San Pietro di Sorres (14).JPG|thumb|Notranjost San Pietro di Sorres, Borutta (SS)]] O prazgodovinski arhitekturi na Sardiniji obstajajo številna pričevanja, kot so ''[[Domus de Janas]]'' (hipogejske grobnice), [[grob velikanov]], megalitski krogi, [[menhir]]ji, [[dolmen]]i in [[Nuraški sveti vodnjak|templji vodnjakov]];<ref>{{navedi splet|url=http://www.sardegnacultura.it/argomenti/architettura/|title=Architettura|publisher=Regione Autonoma della Sardegna|access-date=17 October 2014|archive-date=10 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141010144304/http://www.sardegnacultura.it/argomenti/architettura/|url-status=dead}}</ref> vendar so element, ki več kot vsi drugi, ki označujejo sardinsko prazgodovinsko pokrajino, [[nuragi]];<ref>{{navedi splet|url=http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=19710&v=2&c=2656&t=7|title=Una civiltà architettonica di alto livello|publisher=Regione Autonoma della Sardegna|access-date=17 October 2014|archive-date=13 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141013142423/http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=19710&v=2&c=2656&t=7|url-status=dead}}</ref> ostanki na tisoče teh bronastodobnih stavb različnih vrst (preprostih in kompleksnih) so vidni še danes. Številne sledi so pustili tudi [[Feničani]] in Puni, ki so na obalah uvedli nove urbane oblike. Rimljani so celotnemu otoku dali novo upravno strukturo s prestrukturiranjem več mest, ustvarjanjem novih središč in gradnjo številnih infrastruktur, od katerih so ostale ruševine, kot je palača Re Barbaro v [[Porto Torres]]u ali [[rimski amfiteater v Cagliariju]]. Celo iz zgodnjekrščanske in bizantinske dobe obstaja več pričevanj po celotnem ozemlju tako na obalah kot v notranjosti, zlasti povezanih z bogoslužnimi stavbami. Poseben razvoj je doživela romanska arhitektura v obdobju judikatov. Od leta 1063 so sardinski sodniki (''judikati'') z znatnimi donacijami podpirali prihod menihov različnih redov iz različnih regij Italije in Francije na otok. Te okoliščine so spodbudile prihod delavcev iz Pise, Lombardije, Provanse in muslimanske Španije na otok, kar je povzročilo umetniške manifestacije brez primere, ki jih je zaznamovalo zlitje teh izkušenj. Temeljni kamen v razvoju romanskih arhitekturnih oblik je bila [[bazilika sv. Gavina]] v [[Porto Torres]].<ref>{{navedi knjigo |chapter-url= http://www.sardegnacultura.it/documenti/7_26_20060302162503.pdf |chapter= San Gavino di Torres (ante 1065-ante 1111) |title= Architettura romanica dalla metà del Mille al primo '300 |last= Coroneo |first= Roberto |publisher= Ilisso |year= 1993 |page= 15 |location= Nuoro |isbn= 978-88-85098-24-4 |access-date= 18 March 2018 |archive-date= 13 March 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200313143626/http://www.sardegnacultura.it/documenti/7_26_20060302162503.pdf |url-status= dead }}</ref> Med najpomembnejšimi primeri so stolnice Sant'Antioco di Bisarcio (Ozieri), San Pietro di Sorres v Borutti, San Nicola di Ottana, palatinska kapela Santa Maria del Regno v Ardare, stolnica Santa Giusta, Nostra Signora di Tergu, Basilica di Saccargia v Codrongianosu in Santa Maria di Uta ter iz 13. stoletja stolnici Santa Maria di Monserrato (Tratalias) in San Pantaleo (Dolianova). Kar zadeva vojaško arhitekturo, so bili v tem obdobju zgrajeni številni gradovi za obrambo ozemlja. Iz začetka 14. stoletja so utrdbe in stolpi Cagliarija, ki jih je zasnoval Giovanni Capula. Po prihodu leta 1324 so Aragonci skoncentrirali prve izvedbe v Cagliariju; najstarejša katalonska gotska cerkev na Sardiniji je [[Svetišče Naše Gospe iz Bonarie]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.sardegnacultura.it/j/v/253?s=18289&v=2&c=2488&c1=2123&t=1|title=Cagliari, Santuario della Madonna di Bonaria|publisher=Regione Autonoma della Sardegna|access-date=17 October 2014|archive-date=22 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141022151822/http://www.sardegnacultura.it/j/v/253?s=18289&v=2&c=2488&c1=2123&t=1|url-status=dead}}</ref> Tudi v Cagliariju so v istih letih znotraj stolnice zgradili aragonsko kapelo. V prvi polovici 15. stoletja je bil zgrajen pravi gotski dragulj, kompleks San Domenico, ki je vključeval cerkev in samostan, skoraj popolnoma uničen med zračnimi napadi leta 1943, od katerega je ostal samo [[križni hodnik]]. Druga dela so bile cerkve San Francesco Stampace (od katere je ostal le del križnega hodnika), Sant'Eulalia v San Giacomo. V [[Alghero|Algheru]] se je v drugi polovici 15. stoletja začela gradnja cerkve San Francesco in v 16. stoletju [[Stolnica v Algheru|stolnice]]. [[File:Kathedrale Santa Maria Cagliari Krypta.JPG|thumb|Kripta stolnice v Cagliariju]] Renesančna arhitektura, čeprav slabo zastopana, vključuje pomembne primere, kot so postavitev stolnice San Nicola di Sassari (pozna gotika, vendar z močnim renesančnim vplivom), cerkev Sant'Agostino di Cagliari (zasnoval Palearo Fratino), cerkev sv. Katarine v Sassariju (zasnoval Bernardoni, učenec Vignole). Nasprotno pa je baročna arhitektura dobila velik pomen.<ref>{{navedi splet|first=Regione Autonoma|last=della Sardegna|url= http://www.sardegnacultura.it/index.php?xsl=305&s=7&v=9&c=28275&nodesc=1&idct=2409|title= Barocchi|access-date=1 March 2011|publisher=Regione Sardegna}}</ref> Zanimivi primeri so Collegiata di Sant'Anna v Cagliariju, pročelje stolnice San Nicola v Sassariju, cerkev San Michele v Cagliariju, pa tudi [[stolnica v Cagliariju]], Alesu in [[Oristanska stolnica|Oristanu]], prezidana ali spremenjena med 17. in 18. stoletjem. Od 19. stoletja so se po otoku razširile nove arhitekturne oblike neoklasicističnega navdiha. Med najpomembnejšimi osebnostmi te arhitekturne in urbanistične faze je arhitekt iz Cagliarija [[Gaetano Cima]], čigar dela so raztresena po celotnem ozemlju Sardinije.<ref>{{navedi splet|first= Regione Autonoma|last= della Sardegna|url= http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=20856&v=2&c=2662&t=7|title= Gaetano Cima|access-date= 1 March 2011|publisher= Regione Sardegna|archive-date= 30 December 2018|archive-url= https://web.archive.org/web/20181230233257/http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=20856&v=2&c=2662&t=7|url-status= dead}}</ref> Poleg Ciminih del velja omeniti dela Giuseppeja Cominottija (Palazzo in mestno gledališče v Sassariju) in Antonia Cana (kupola S. Maria di Betlem v Sassariju in stolnica Santa Maria della Neve v Nuoru). V drugi polovici 19. stoletja je bila v Sassariju zgrajena neogotska palača Giordano (1878), ki je eden najzgodnejših primerov revivalizma na otoku. Zdi se, da je zanimiva realizacija eklektičnega sloga, ki izhaja iz združitve neo- in [[art nouveau]] modelov, [[mestna hiša v Cagliariju]], dokončana v začetku 20. stoletja. Prihod fašizma je močno vplival na arhitekturo na Sardiniji v 1920-ih in 1930-ih:<ref>{{navedi splet|first= Regione Autonoma|last= della Sardegna|url= http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=20862&v=2&c=2663&t=7|title= Le città di fondazione fascista|access-date= 1 March 2011|publisher= Regione Sardegna|archive-date= 30 December 2018|archive-url= https://web.archive.org/web/20181230233355/http://www.sardegnacultura.it/j/v/258?s=20862&v=2&c=2663&t=7|url-status= dead}}</ref> zanimivi dosežki tega obdobja so nova središča Fertilia, Arborea in mesto Carbonia, eden največjih primerov racionalistične arhitekture. === Umetnost === [[File:San Michele arcangelo del maestro di Castelsardo.jpg|thumb|''Nadangel Mihael'' mojstra iz Castelsarda]] Številne najdbe značilnih kipov boginje matere in lončenine z vgraviranimi geometrijskimi motivi pričajo o umetniških izrazih prednuragijskih ljudstev. Pozneje je nuraška civilizacija izdelala na stotine bronastih kipcev in skrivnostni kamniti kip [[Velikani Mont'e Prama|Velikanov iz Mont'e Prame]].<ref>{{navedi splet|first=Regione Autonoma|last=della Sardegna|url=http://www.sardegnacultura.it/argomenti/arte/|title=Arte|access-date=29 September 2014|publisher=Regione Sardegna|archive-date=1 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141001204852/http://www.sardegnacultura.it/argomenti/arte/|url-status=dead}}</ref> Zveza med nuraškim prebivalstvom in trgovci, ki so prihajali iz vseh delov Sredozemlja, je privedla do prefinjene proizvodnje zlatih artefaktov, prstanov, uhanov in nakita vseh vrst, pa tudi votivnih stel in stenskega okrasja. Poleg arhitekture, povezane z javnimi deli, so Rimljani uvedli [[mozaik]]e in okrasili bogate vile patricij s kipi in slikami.<ref>{{navedi splet|first=Regione Autonoma|last=della Sardegna|url=http://www.sardegnacultura.it/argomenti/arte/romana.html|title=Arte romana|access-date=29 September 2014|publisher=Regione Sardegna|archive-date=11 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141011060150/http://www.sardegnacultura.it/argomenti/arte/romana.html|url-status=dead}}</ref> V srednjem veku, v obdobju judikatov, je bila arhitektura cerkva obogatena s [[kapitel]]i, [[sarkofag]]i, [[freska]]mi, marmornimi [[oltar]]ji in kasneje okrašena z [[retabel|retabli]], slikami pomembnih umetnikov, kot so mojster iz Castelsarda, Pietro Cavaro, Andrea Lusso in šolo tako imenovanega mojstra Ozierija, ki sta jo vodila Giovanni del Giglio in Pietro Giovanni Calvano, seneškega porekla. [[File:La madre dell'ucciso - Francesco Ciusa.jpg|thumb|upright=0.7|left|''La madre dell'ucciso'' ('mati ubitih') Francesca Ciuse (1907)]] V 19. stoletju in v začetku 20. stoletja so nastali miti o nekontaminiranem in brezčasnem otoku. Po pripovedovanju številnih popotnikov, ki so v tistem obdobju obiskali Sardinijo, kot je D. H. Lawrence, so takšne mite slavili predvsem sardinski umetniki, kot so Giuseppe Biasi, Francesco Ciusa, Filippo Figari, Mario Delitala in Stanis Dessy. V svojih delih so izpostavljali avtohtone vrednote kmetijsko-pastirskega sveta, še nehomologiranega sodobnosti, ki je pritiskala od zunaj. Drugi pomembni sardinski umetniki druge polovice dvajsetega stoletja so bili Costantino Nivola, Maria Lai, Albino Manca in Pinuccio Sciola. == Mesta svetovne dediščine == [[File:Nuraghe village.JPG|thumb|[[Su Nuraxi (Barumini)|Su Nuraxi]], [[Barumini]]]] Megalitske gradbene strukture, imenovane nuragi, so v velikem številu raztresene po vsej Sardiniji. [[Su Nuraxi (Barumini)|Su Nuraxi]] di Barumini je od leta 1997 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/833Unesco]</ref> == Kuhinja == Meso, mlečni izdelki, žitarice in zelenjava predstavljajo najbolj osnovne elemente tradicionalne sardinske prehrane, skupaj z, v manjši meri, morskimi sadeži, kot so jastog (''aligusta''), škampi, bottarga (''butàriga''), lignji in tuna. Odojka (''porcheddu'') in divjega prašiča (''sirbone'') pečejo na ražnju ali skuhajo v enolončnicah iz fižola in zelenjave, zgostijo s kruhom. Uporabljajo se zelišča, kot sta meta in mirta. Veliko sardinskega kruha je narejenega suhega, kar se ohrani dlje kot kruh z visoko vsebnostjo vlage. Tudi tega pečejo, vključno s ''civraxiujem'', ''coccoi pintau'', zelo okrasnim kruhom in ''pistoccu'', narejenim samo iz moke in vode, ki je bil prvotno namenjen pastirjem, a doma pogosto postrežen s paradižniki, baziliko, origanom, česnom in močnim sirom.<ref>Piras, 457, 460.</ref> Tradicionalni siri so ''pecorino sardo'', ''pecorino romano'', ''casizolu'', ''ricotta'' in ''casu martzu'' (znan po tem, da vsebuje žive ličinke žuželk). Ena najbolj znanih jedi je ''pane carasau'', sardinski ploščat kruh, znan po svoji tanki hrustljavosti.<ref>{{navedi splet|url = https://www.youtube.com/watch?v=qRL47lXOuk8|title = No Reservations- Sardinia|date = 14 September 2009|access-date = 24 October 2015|website = Anthony Bourdain's No Reservations Season 5 Episode 20: Sardinia|last = Bourdain|first = Anthony}}</ref> Prvotno je bila izdelava tega kruha naporen proces, ki so ga opravile tri ženske. Ta ploščat kruh je vedno narejen ročno, saj daje drugačen okus, bolj ko se testo obdeluje. Po obdelavi se testo razvalja v zelo tanke kroge in postavi v zelo vročo kamnito peč, kjer se bo testo dvignilo v obliko krogle. Ko testo doseže to stanje, ga vzamemo iz pečice, kjer ga nato razrežejo na dva tanka lista in zložijo, da grejo nazaj v pečico.<ref>{{navedi splet|url = http://www.theprimalist.com/flavors-of-sardinia-roasted-cheese-bitter-honey/|title = Flavors of Sardinia: Roasted Cheese, Bitter Honey|date = 17 May 2012|access-date = 24 October 2015|website = The Primalist}}</ref> Alkoholne pijače so številna avtohtona vina, kot so Cannonau, Malvasia, Vernaccia, Vermentino, različne žgane pijače, kot so Abbardente, Filu Ferru in Mirto. Pivo je najbolj popita alkoholna pijača; Sardinija se ponaša z največjo porabo piva na prebivalca v Italiji (dvakrat večja od državnega povprečja).<ref>{{navedi splet|url=http://lanuovasardegna.gelocal.it/regione/2015/07/28/news/birra-la-bionda-che-fa-girare-la-testa-ai-sardi-consumo-record-nell-isola-1.11847280|title=Birra, la bionda che fa girare la testa ai sardi: consumo record nell'isola – Regione – la Nuova Sardegna|date=28 July 2015|accessdate=2024-08-26|archive-date=2017-05-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170510165544/http://lanuovasardegna.gelocal.it/regione/2015/07/28/news/birra-la-bionda-che-fa-girare-la-testa-ai-sardi-consumo-record-nell-isola-1.11847280|url-status=dead}}</ref> Birra Ichnusa je najbolj komercializirano pivo, proizvedeno na Sardiniji. == Sklici == {{sklici}} ==Viri== *Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986 *Istituto Nazionale di Statistica ISTAT *Casula F.C., La storia di Sardegna, Sassari, 1994 *Pira, Michelangelo. Sardegna tra due lingue. Cagliari: Edizioni Della Torre, 1984. *[http://www.uls.it Ufitziu de sa Limba Sarda] == Zunanje povezave == {{commons category|Sardinia}} * [https://it.wikivoyage.org/wiki/Pagina_principale wikivoyage] * [https://www.regione.sardegna.it/ Uradna spletna stran avtonomne regije] * [https://www.treccani.it/enciclopedia/sardegna/ Enciklopedija online] * [http://www.sardegnadigitallibrary.it/ Sardegna Digital Library ] * [https://www.britannica.com/place/Sardinia-island-Italy Sardinija v Enciklopediji Britanici] {{Regions of Italy}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dežele Italije]] [[Kategorija:Sardinija|*]] [[Kategorija:Otoki Italije]] [[Kategorija:Otoki v Sredozemlju]] nesqwn799yg5omtyur6g27o407bo14k 0 29767 6752697 6742733 2026-09-19T04:31:06Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752697 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matic Ačko]] (* 1991) * [[Špela Ačko]] * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Mojca Andrej]] (* 1982) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Marija Arh]] (haiku) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Arhnauer Subašič]] (* 1960) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Majda Babič]] (* 1970) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * Marina Bahovec (* 1946) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Anjuša Belehar]] (* 1986) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Danica Bem Gala]] (1922–2014) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Anita Bergnach]] (* 1970) * [[Blaž Berke]] (1754–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) * [[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[Grega Bevc Haš]] (1971–2003) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) * [[Brane Bitenc]] (1962–2014) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Meta Blagšič]] (* 1979) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[Andreja Blažič Klemenc]] (* 1968) * [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006) * [[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Borja Bolčina ]] (* 1976) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Lara Božak]] (* 1999) * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (* 1991) * [[Tanja Božić]] (* 1995) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] (1909–1965) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) * [[Ana Marija Cetin Lapajne]] (1935–2024) * [[Franc Cigan Caki]] (1965) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Fran Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) * [[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) * [[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Ivan Černič]] * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Srečko Čož]] (* 1946) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Valerija Čučnik]] (* 1963) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) * [[Monika Čuš]] == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) * [[Bine Debeljak]] * [[Lukas Debeljak]] (* 1999) * [[Milan Debeljak]] (* 1958) * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar (1905–1946) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (1920–2014) * [[Patricija Dodič]] (* 1969) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[David Fortunat Doktorič]] (1887–1962) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Milan Dolinar]] * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Pavel Fajdiga]] (* 1954) * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) * [[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) * [[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Neva Flajs]] * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[Štefan Flisar]] (* 1951) * [[France Forstnerič]] (1933–2007 * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) * [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Evgen Gantar]] (* 1959) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Julka Gantar Fortuna|Julka]] [[Julka Gantar Fortuna|Gantar Fortuna]] (1916–1999) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] Petelinšek (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Katja Gornik]] * [[Zalka Grabnar Kogoj|Zalka Grabnar]] (* 1967) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) * [[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Bogdan Gradišnik]] (1946–2025) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) * [[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] (1847–1908) * [[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) * [[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) * [[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) * [[Andrej Gutman]] (1784–1850) * [[Miroslav Gutman]] (* 1951) == H == * [[Anton Haderlap]] (1930–2016) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Danijela Hliš]] (* 1949) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Patrik Holz]] * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) * [[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Bojan Iršič]] (* 1961) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Gitica Jakopin (pesnica)|Gitica Jakopin]] (* 2003) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Jožef Jazbec]] (1913–1989) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Tonja Jelen]] (* 1988) * [[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (1929–2023) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Andrejka Jereb]] (1946–2019) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dimitrij Oton Jeruc]] (1916–1989) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Iva Jevtić]] (* 1976) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Ivan (Jan) Kacin]] (1903–1960) * [[Mila Kačič]] (1912–2000) * Sara Kager (* 1989) * [[Ludovika Kalan]] (1900–1983) * [[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * Vid Karlovšek (* 2000) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) * [[Marija Kenda]] (1898–1984) * [[Igor Kenda]] (1972–2015) * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) * Karel Klančnik (ps. [[Jernej Roj]]) (1928–1988) * [[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) * [[Slavko Kočevar]] (psevdonim Slavko Jug) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981/4?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) * [[Jože Kos Sine]] (pravo ime Jože Kos Grabar) (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Milan Kotnik]] * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Tatjana Kovač]] (* 1950) * [[Erik Kovačič]] (1921–1990) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) * [[Boris Kralj]] (1929–1995) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Jaka Kralj]] * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Taja Kramberger]] (* 1970) * [[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (1930–2024) * [[Marjetka Krapež]] (* 1966) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) * [[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Ambrož Kvartič]] (* 1985) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) * [[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Franci Lakovič]] (1930–2022) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Tamara Laris]] (* 1968) * [[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Vanja Lebar Varga]] (* 1974) * [[Leopold Legat]] (1925–1945) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Francka Ličen]] (1893–1956) * [[Igor Likar]] (* 1953) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) * [[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Matija Lipužič]] (1888–1965) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) * [[Teja Logar Morano]] (* 1963) * [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) * [[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič|Miha(el) Lotrič]] (1937–2023) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Elizabeta Špela Lovšin]] (* 1946) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) * [[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * France Magajna (* 1957) * [[Albin Magister]] (1926–?) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Urša Majcen]] (* 1998) * [[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Marija Makarovič]] (* 1930) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Oton Marc]] (* 1963) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1966) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) * [[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Franc Meden]] (1843–1872) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]] (1869–1910) * [[Ksenija Medved]] (* 1968) * [[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Aleš Medvešček]] (* 1964) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) * [[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Lucija Mlinarič, pesnica|Lucija Mlinarič]] (* 1991) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Fran Mohorič]] (1866–1928) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Anja Muck]] * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (* 1978) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] (1748–1795) * [[Bogdana Namestnik]] * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Bojan Novak]] * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Cvetka Novak]] * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Jožef Novak (literat)|Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Fanica Obid]] (por. [[Jelinčič]]) (1903–1940) * [[Zlatka Obid]] (* 1951) * [[Leon Oblak]] (* 1966) * [[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Božidar Pahor]] (1925–2003) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Gregor Papež]] (* 1961) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Mojca Pelcar Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Vladimir Perhavec]] (1893–1964) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Boštjan Petučnik]] * [[Stane Pevec]] (1935–2025) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) * [[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–1887) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) * [[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Katarina Podnar]] (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (pesnik)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Ana Porenta]] (* 1965) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Dragan Potočnik]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Krista Povirk]] (1938–2004) * [[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) * [[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Anton Puc]] (1898–19??) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (1953–2026) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) * [[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Srečko Rijavec]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Janko Rošelj]] * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Dušan Rutar]] (* 1959) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Maksa Samsa]] (1904–1971) * [[René Sansoni]] (* 1985) * [[Bojan Sedmak]] (* 1958) * [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972) * [[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Špela Setničar]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Albert Franc Sič]] (1865–1949) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992–2019) * [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Terezina Skočir]] (1905–1995) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1939–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Bogo Smolej]] (1919–1999) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) * [[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Matej Stergar]] (1844–1926) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Jakob Strašek]] (1796–1830) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (1950–2025) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Nežka Struc]] (* 1987) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Matjaž Šalej]] (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Franc Serafin Šegula]] (1860–1938) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Marjan Šenet]] (* 1973) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Jože Šerjak]] (1918–1945) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Martin Škafar]] - Barjanski (1968–2020) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (* 1923) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * Dimitrij Škrk (* 1951) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) * [[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) * [[Jakob Šubic]] * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) * [[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Jela Tomšič]] (19. stol.) * [[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Franja Trojanšek]] (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * Metod Turnšek * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) * [[Josipina Turnograjska]] (1833–1854) * [[Metka Tušar]] (* 1970) == U == * [[Aleš Učakar]] (* 1968) * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) * [[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič|Tin(k)a Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Sonja Votolen]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (1941–2026) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Jure Vuga]] (* 1983) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Klavdija Zbičajnik Plevnik]] (* 1972) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Slavko Zaviršek]] (* 1948) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Helena Zemljič]] (* 1995) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Fran Zore]] * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Franc Saleški Zorko]] (1873–1941) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) * [[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Alojzija Zupan Sosič]] (* 1964) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]]-Rodoljub Ledinski (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) * [[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963) * [[Marko Žerovnik]] (* 1932) * [[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Andrej Žigon]]–Aleluja (1952–2003) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki| ]] dcy5s6jl779ohcv8tnnfwh0ingk91lr 0 32227 6752445 6635099 2026-09-18T12:06:31Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6752445 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[violončelist|(violon)čelist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edvard Adamič]] - [[Tilen Artač]] - [[Klara Avšič]] - [[Peter Avšič]] == B == [[Tanja Babnik Šoštarič]] - [[Oton Bajde]] - [[Sebastian Bertoncelj]] - Bogataj Turjak Maruša == D == [[Stanislav Demšar]] - [[Tamara Djordjević (violončelistka)|Tamara Djordjević]] - == F == [[Gal Faganel]] - [[Jernej Feguš]] - [[Gregor Fele]] - == G == [[Petra Gačnik]] - [[Davor Gluhak]] - [[Petra Greblo]] == H == [[Milan Hudnik]] - [[Klemen Hvala]] - [[Damir Hamidullin]] - [[Arslan Hamidullin]] - [[Domen Hrastnik]] == I == [[Uršula Ivanuš]] Iwaki == J == [[Oli Jeraj]] - == K == [[Rina Kačinari]] - [[Pavel Karlin]] - [[Gordana Keller Petrej]] - [[Špela Kermelj]] - [[Alenka Helena Kovačič]] - [[Tanja Kovačič]] - [[Katarina Kozjek]] - [[Vladimir Kovačič]] - [[Ema Krečič]] - [[Zdenka Kristl Marinič]] - [[Aleksandar Kuzmanovski]] - == L == [[Hilda Folger Lobe]] - [[Matija Lorenz]] - [[Bogo Leskovic]] - [[Katarina Leskovar]] - == M == [[Edi Majaron]] - [[Alja Mandič Faganel]] - [[Gregor Marinko]] - [[Branko Markič]] - [[Igor Mitrović]] - [[Ana Julija Mlejnik]] - [[Miloš Mlejnik]] - == N == [[Petra Neuvirt]] - == P == [[Katja Panger]] - [[Karmen Pečar]] - [[Janez Perne]] - [[Andrej Petrač]] - [[Vlado Požar]] == R == [[Pavel Rakar]]/[[Pavle Rakar]] - == S == [[Nikolaj Sajko]] - [[Tomaž Sever]] - [[Martin Sikur]] - [[Gorazd Strlič]] - [[Jaka Stadler]] - == Š == [[Ciril Škerjanec]] - [[Igor Škerjanec]] - [[Ivan Šoštarič]] - [[Božo Šulič]] - [[Luka Šulić]] - [[Helena Švigelj]] - [[Igor Švarc]] - [[Nika Švarc]] (por. [[Nika Somborac]]) == T == [[Maša Tomc]] - [[Ksenija Trotovšek Brlek]] - [[Maruša Turjak Bogataj]] == V == [[Petra Vodopivec]] - [[ Zrinka Vlašič Lepen]] - == Z == [[Ajda Zupančič]] - [[Primož Zalaznik]] {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Violončelisti]] [[Kategorija:Slovenski violončelisti|*]] owbhmhnhcbu095fdscbvvrh13dwqz2x 0 48947 6752574 6752098 2026-09-18T17:02:42Z Ljuba24b 92351 np 6752574 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = {{native name|zh-hant|大明|italic=no}}<br />{{smaller|{{transliteration|zh|Dà Míng}} ([[Pinjin]])}} | image_flag = | conventional_long_name = Veliki Ming | common_name = Dinastija Ming | era = zgodnji [[novi vek]] | status = Cesarstvo | government_type = [[monarhija|absolutna monarhija]] | year_start = 1368 | year_end = 1644 | year_exile_start = 1644 | year_exile_end = 1683 | event_start = ustanovitev v Nankingu | date_start = 23. januar | event_end = [[Bitka za Peking (1644)|padec Pekinga]] | date_end = 25. april | event1 = [[Peking]] razglašen za prestolnico | date_event1 = 28. oktober 1420 | event_post = konec Južnega Minga | date_post = 1662 | p1 = Dinastija Juan | s1 = Pozni Džin (1616–1636){{!}}Pozni Džin | s2 = Dinastija Šun | s3 = Dinastija Ši | s4 = Južni Ming | s5 = Portugugalski Macau{{!}}Macau | image_coat = Seal of Ming dynasty.svg | symbol = | symbol_type = Cesarski pečat | other_symbol = | image_map = Map of Ming Chinese empire 1415.jpg | image_map_caption = Dinastija Ming leta 1415 med vladavino cesarja [[Jongle (dinastija Ming)|Jongleja]] | image_map2 = Ming Empire cca 1580 (en).svg | image_map2_caption = Kitajska pod dinastijo Ming okoli leta 1580 | capital = [[Nanking]]<br />(1368–1644){{efn|Edina prestolnica od 1368 do 1403; primarna prestolnica od 1403 do 1421; sekundarna prestolnica po 1421.}}<br />[[Beijing]]<br />(1403–1644){{efn|Sekundarna prestolnica od 1403 do 1421; primarna prestolnica od 1421 do 1644.}}{{efn|Prestolnice [[Južni Ming|Južnega Minga]] so bile [[Nanking]] (1644), Fudžov (1645–1546), [[Guangdžov]] (1646–1647) in [[Džaočing]] (1646–1652).}} | common_languages = '''Uradni jezik:'''<br />[[mandarinščina]] in <br />drugi kitajski jeziki<br />'''Drugi jeziki:'''<br /> karluški jeziki, stara ujgurščina, tibetanščina, mongolščina, džurčenščina in drugi | religion = čaščenje neba, [[taoizem]], [[konfucijanstvo]], [[budizem]], [[kitajska ljudska verovanja]], [[islam]], [[katolištvo]] | currency = [[fiduciarni denar]] (1368–1450),<br /> kitajski kovanci, kitajski bankovci | leader1 = [[Hongvu]] | leader2 = [[Jongle]] | leader3 = [[Vanli]] | leader4 = [[Čongdžen]] | year_leader1 = 1368–1398 (prvi) | year_leader2 = 1402–1424 | year_leader3 = 1572–1620 (najdlje vladajoči) | year_leader4 = 1627–1644 (zadnji) | title_leader = Cesar | stat_year1 = 1393{{sfnp|Ho|1959|p=8–9, 22, 259}} | stat_area1 = | stat_pop1 = 65.000.000 | stat_year3 = 1500{{sfnp|Frank|1998|p=109}} | stat_area3 = | stat_pop3 = 125.000.000 | stat_year4 = 1600{{sfnp|Maddison|2006|p=238}} | stat_area4 = | stat_pop4 = 160.000.000 | stat_year5 = 1450<ref name="Turchin222">{{harvp|Turchin|Adams|Hall|2006|p=222}}</ref><ref name="Taagepera500">{{harvp|Taagepera|1997|p=500}}</ref> | stat_area5 = 6.500.000 | footnotes = | today = | demonym = | area_km2 = | area_rank = | GDP_PPP = | GDP_PPP_year = | GDP_nominal_per_capita = {{decrease}} 198 ''[[tael]]ov''{{sfnp|Broadberry|2014}} | HDI = | HDI_year = }} {{Infobox Chinese | title = Dinastija Ming | pic = Ming dynasty (Chinese characters).svg | piccap = "Dinastija Ming" v kitajski pisavi | picupright = 0.4 | c = 明朝 | p = Míng cháo | w = Ming² ch'ao² | mi = {{IPAc-cmn|m|ing|2|-|ch|ao|2}} | y = Ming⁴ chiu⁴ | ci = {{IPAc-yue|m|ing|4|-|c|iu|4}} | j = Ming⁴ ciu⁴ | suz = Mín záu | poj = Bêng tiâu | tl = Bîng tiâu | altname = Dinastično ime | c2 = 大明 | p2 = Dà Míng | w2 = Ta⁴ Ming² | y2 = Daai⁶ Ming⁴ | ci2 = {{IPAc-yue|d|aai|6|-|m|ing|4}} | wuu2 = da men | j2 = daai⁶ ming⁴ | poj2 = Tāi-bêng | tl2 = Tāi-bîng }} [[Slika:Ming.jpg|thumb|200px|Ozemeljski in časovni prikaz vladanja dinastije Ming (rumeno) na Kitajskem (preostanek črn)]] '''Dinastija Ming''' je bila [[kitajska]] [[vladarska dinastija]] med letoma 1368 in 1644. Bila je zadnja etnično [[han]]ska kitajska dinastija, ki je nasledila [[Mongoli|mongolsko]] [[dinastija Juan|dinastijo Juan]], oblast pa je predala mandžurski [[dinastija Čing|dinastiji Čing]]. [[Država]] dinastije Ming ([[kitajščina|kitajsko]]: 明朝; [[pinyin]]: míng cháo) se je imenovala tudi ''Veliki imperij Mingov'' (大明帝国). Čeprav je [[Peking]], [[glavno mesto]] Mingov, leta 1644 padel, so ostanki mingovskega prestola in moči, zdaj znani kot [[Južni Ming]], preživeli do leta 1662. Ta dinastija se je začela kot čas [[kultura|kulturnega]] razcveta, s [[Kitajci|kitajskimi]] [[trgovec|trgovci]], ki so raziskali ves [[Indijski ocean]] in z vzponom [[kitajska umetnost|kitajske umetnosti]], še posebno proizvodnje [[porcelan]]a, v neslutene višave. Kitajci se začetkov dinastije spominjajo kot čas miru in blaginje. »Ming« sicer pomeni svetel. Pod vladavino Mingov je bila med drugim zgrajena ogromna [[vojna mornarica]] in [[vojska]], s [[jambor|štirijambornimi]] ladjami z nosilnostjo 1500 ton in [[pehota|pehoto]] z milijonom [[vojak]]ov. Vsako leto so v severni Kitajski pridobili preko 100.000 ton [[železo|železa]], v tistem času pa so številne [[knjiga|knjige]] tiskali s [[tiskarski stroj|tiskarskimi stroji]]. Zgodnja mingovska Kitajska je bila v svojem obdobju najnaprednejša država na [[Zemlja|Zemlji]]. Ljudstvo je med njeno naslednico, [[dinastija Čing|dinastijo Čing]], močno nasprotovalo vladavini »tujcev« in obnova dinastije Ming je služila za [[mobilizacija|mobilizacijo]] ljudstva vse do sodobne dobe. ==Zgodovina== ===Ustanovitev=== ====Upor in rivalstvo upornikov==== Pred ustanovitvijo dinastije Ming je od leta 1271 do 1368 vladala mongolska [[Dinastija Juan|dinastija Juan]]. Razlage za propad Juanov vključujejo institucionalizirano etnično diskriminacijo ljudstva Han, ki je sprožila zamere in odpor, previsoko obdavčenje območij, ki jih je močno prizadela [[inflacija]], in velike poplave [[Rumena reka|Rumene reke]] kot posledico opustitve vzdrževanja namakalnih sistemov.{{sfnp|Gascoigne|2003|p=150}} Posledično sta bila kmetijstvo in gospodarstvo v razsulu, med več sto tisoč kmeti, pozvanimi k popravljanju nasipov na Rumeni reki, pa je izbruhnil upor.{{sfnp|Gascoigne|2003|p=150}} Uprle so se številne skupine Hanov, vključno z [[Rdeči turbani|Rdečimi turbani]] leta 1351. Rdeči turbani so bili povezani z budistično tajno združbo [[Beli lotos]]. Džu Juandžang je bil obubožan kmet in budistični menih, ki se je Rdečim turbanom pridružil leta 1352. Kmalu po poroki s posvojenko uporniškega poveljnika je pridobil velik ugled.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=190–191}} Njegove uporniške sile so leta 1356 zavzele mesto [[Nanking]],{{sfnp|Gascoigne|2003|p=151}} ki je kasneje postalo prestolnica dinastije Ming. Z razpadom dinastije Juan so se konkurenčne uporniške skupine začele boriti za oblast v državi in s tem pravice do ustanovitve nove dinastije. Leta 1363 je Džu Juandžang v [[Bitka na jezeru Pojang|bitki na jezeru Pojang]], nedvomno največji ladijski bitki v zgodovini, odstranil svojega glavnega nasprotnika in vodjo uporniške frakcije Hanov Čen Jovljanga. Džovova vojska 200.000 mornarjev, znana po ambiciozni uporabi zažigalnih ladij, je uspela premagati več kot trikrat večjo uporniško silo Hanov, ki naj bi štela 650.000 mož. Zmaga je uničila zadnjo nasprotno uporniško frakcijo in Džu Juandžangu omogočila nesporen nadzor nad bogato dolino reke [[Jangce]] in utrdila njegovo moč na jugu Kitajske. Potem ko je dinastični vodja Rdečih turbanov leta 1367 umrl v sumljivih okoliščinah, medtem ko je bil Džujev gost, ni bilo več nikogar, ki bi bil sposoben izpodbijati Džujev pohod na prestol. Džu je svoje cesarske ambicije pokazal tako, da je leta 1368 poslal svojo vojsko proti prestolnici Juan Dadu (današnji [[Peking]]).{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} Zadnji juanski cesar je pobegnil proti severu v severno prestolnico Šangdu, Džu pa je z zemljo zravnal palače Juana v Daduju in nato razglasil ustanovitev dinastije Ming.{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} Mesto so še isto leto preimenovali v Bejping.{{sfnp|Naquin|2000|p=xxxiii}} Džu Juandžang je po prihodu na oblast privzel vladarsko ime Hongvu, kar pomeni »Veliki bojevnik«. ====Vladavina cesarja Hongvuja==== {{glavni|Hongvu}} [[Slika:A Seated Portrait of Ming Emperor Taizu.jpg|thumb|upright|Portret cesarja Hongvuja (vl. 1368–1398)]] Hongvu je takoj začel obnavljati državno infrastrukturo. Zgradil je 48 km dolg zid okoli Nankinga, pa tudi nove palače in vladne dvorane.{{sfnp|Ebrey|1999|p=191}} ''[[Zgodovina Minga]]'' navaja, da je že leta 1364 začel pripravljati nov konfucijanski zakonik, ''Da Ming Li'', ki je bil dokončan leta 1397 in je vključeval nekatere določbe iz starega zakonika Tanga iz leta 653.{{sfnp|Andrew|Rapp|2000|p=25}} Hongvu je organiziral vojaški sistem, znan kot ''vejsuo'', ki je bil podoben sistemu ''[[fubing]]'' dinastije Tang (618–907). Leta 1380 je ukazal usmrtiti kanclerja Hu Vejjonga zaradi suma zarote, ukinil položaj kanclerja in sam prevzel vlogo prvega ministra in cesarja.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=192–193}}{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=130}} Zaradi vedno večjih dvomov v zvestobo ministrov in podložnikov je Hongvu ustanovil [[Džinjivej]], mrežo tajne policije, sestavljeno iz njegove dvorne straže. Med njegovo vladavino je bilo v nizu čistk usmrčenih približno 100.000 ljudi. {{sfnp|Ebrey|1999|pp=192–193}}{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|pp=129–130}} Cesar Hongvu je izdal številne odloke, ki so prepovedovali mongolske prakse in razglašali njegovo namero, da Kitajsko očisti barbarskih vplivov. Hkrati je poskušal uporabiti zapuščino dinastije Juan za legitimiranje svoje oblasti ne samo na Kitajskem, ampak tudi na ozemljih, ki so bila domeni dinastije Juan. Nadaljeval je s politiko zahtev dinastije Juan po korejskih priležnicah in evnuhih, obdržal dedne vojaške ustanove v mongolskem slogu, oblačila in klobuke v mongolskem slogu, spodbujal lokostrelstvo in jahanja in veliko Mongolov vključil v vojsko Minga. Do poznega 16. stoletja je bil Mongol vsak tretji častnik v kitajski vojski. Veliko vojakov je bilo tudi iz drugih ljudstev, kot so bili [[Džurčeni]].{{sfnp|Robinson|2008|pp=365–399}} Pogosto se je dopisoval z mongolskimi, japonskimi, korejskimi, džurčenskimi, tibetanskimi in jugozahodnim obmejnim vladarji in jim svetoval, kako naj vodijo vladno in dinastično politiko ter vztrajal, da ga voditelji iz teh regij obiščejo. Na svoje ozemlje je preselil 100.000 Mongolov in jih veliko zaposlil kot stražarje v prestolnici.{{sfnp|Robinson |2020 |pp=8–9}} Zase je trdil, da ni upornik, in poskušal upravičiti svojo zmago nad drugimi uporniškimi vojskovodjami s trditvijo, da je bil božansko določen, da vzpostavi red z zatiranjem upornikov. Večina kitajskih elit v mongolskem poreklu dinastije Jing ni videla razloga za upor ali zavrnitev. Hongvu je poudarjal, da ozemlja ne osvaja od dinastije Juan, temveč od uporniških vojskovodij. S temi argumenti je poskušal prepričati Juanove lojaliste, da se pridružijo njegovi stvari.{{sfnp|Robinson|2019|pp=144–146}} Davek, ki ga je Ming prejemal od nekdanjih vazalov Juana, je izrabil kot dokaz, da je Ming prevzel legitimnost Juana. ====Jugozahodna meja==== Vojaki muslimanskih Hujev so se potem, potem ko so odslužili Mingom v kampanjah proti domorodnim ljudstvom, naselili v [[Čangde]]ju v [[Hunan]]u.{{sfnp|Shi|2002 |p=133}} Območja na jugozahodu, ki so bila nekoč del kraljestva Dali, je dinastija Ming po uspešnih pohodih vojske Hujev proti Juanu zvestim enotah Mongolov in drugih, leta 1381 priključila k svojemu cesarstvu. Vojaki generala Hujev Mu Jinga, ki je bil imenovan za guvernerja osvojene province [[Junan]], so bili v prizadevanjih za kolonizacijo jugozahoda naseljeni v Junanu.{{sfnp|Dillon|1999|p=34}} Do konca 14. stoletja je približno 200.000 vojaških kolonistov naselilo približno 2.000.000 ''mu'' (350.000 hektarjev) zemlje v današnjih provincah Junan in [[Guidžov]]. V kasnejših obdobjih je prišlo tja še približno pol milijona kitajskih naseljencev. Te migracije so povzročile velik premik v etnični sestavi regije, saj je bila prej več kot polovica prebivalstva ne-Hanov. Zamere nad tako velikimi spremembami prebivalstva ter posledično vladno prisotnostjo in politiko, naklonjeno priseljencem, je sprožila več uporov Miaov in Jaov v letih 1464 do 1466. Upore je zatrla vojska 30.000 Mingovih vojakov, vključno s 1.000 Mongoli, ki so se pridružili 160.000 lokalnim Guangšijem. Učenjak [[Vang Jangming]] (1472–1529) je potem, ko je zadušil še en upor v regiji, začel zagovarjati centralno in enotno politiko do kitajskih in avtohtonih etničnih skupin, se pravi sinizacijo lokalnih ljudstev.{{sfnp|Ebrey|1999|p=197}} ====Pohod na severovzhod==== [[Slika:Chemin de ronde muraille long.JPG|thumb|left|[[Kitajski zid]]: zidovi iz zbite zemlje iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] so bili povezani v celovit zid pod dinastijama [[Dinastija Čin|Čin]] in [[Dinastija Han|Han]], veliko večino opečnega in kamnitega zidu, ki ga vidimo danes, pa je zgradila dinastija Ming]] Po strmoglavljenju mongolske dinastije Juan in prihodu dinastije Ming leta 1368 je Mandžurija ostala pod nadzorom Mongolov. Vladala ji je dinastija [[Severni Juan]] s sedežem v [[Mongolija|Mongoliji]]. Nadoblast nad mandžurskimi plemeni je sčasoma pridobil [[Nagaču]], nekdanji uradnik dinastije Juan in general [[Urjanhaji|Urjanhajev]] dinastije Severni Juan. General je hitro okrepil svojo oblast in organiziral vojsko, ki je imela več sto tisoč vojakov in bi lahko ogrozila na novo ustanovljeno dinastijo Ming in ponovno vzpostavila oblast Mongolov na Kitajskem. Ming se je odločil, da ne bo čakal na napad Mongolov. Leta 1387 jih je napadel in premagal in prisilil Nagačuja, da se je predal. Ming je Mandžurijo priključil k svojemu cesarstvu.{{sfnp|Wang|2011|p=101–144}} Zgodnji dvor Minga ni niti mogel niti si prizadeval pridobiti oblast, ki so jo Džurčenom v Mandžuriji vsilili Mongoli. Namesto tega je ustvaril odnose, ki so na koncu postali zgled za odnose z vsemi ljudstvi ob severovzhodni meji. Do konca vladavine Hongvuja so se oblikovali bistveni elementi politike do [[Džurčeni|Džurčenov]]. Večina prebivalcev Mandžurije, razen [[Divji Džurčeni|Divjih Džurčenov]], je živela v sožitju s Kitajsko. Leta 1409 je dinastija Ming pod cesarjem [[Jongle (dinastija Ming)|Jonglejem]] na bregovih rek [[Amur]] in Išiha ustanovila Regionalno nurgansko vojaško komisijo in poslal evhuha Haišija na pohod do ustja Amurja, da bi pomiril Divje Džurčene. Po smrti cesarja Jongleja je bila Regionalna nurganska vojaška komisija leta 1435 ukinjena in dvor Minga je tam prenehal delovati, čeprav so v Mandžuriji še naprej obstajale straže. Dinastija Ming je v času svojega obstoja v Mandžuriji ustanovila skupaj 384 straž (''vej'') in 24 bataljonov (''suo''). Uradi v Mandžuriji so bili verjetno le nominalni in niso nujno pomenili politične oblasti. Politična prisotnost Minga v Mandžuriji se je do njegovega poznega obdobja znatno zmanjšala.{{sfnp|Tsai|2001|p=159}} ====Odnosi s Tibetom==== [[Slika:17th century Central Tibeten thanka of Guhyasamaja Akshobhyavajra, Rubin Museum of Art.jpg|upright=.9|thumb| Tibetanska ''[[thangka]]'' Guhjasamaja Akšobhiavajra iz 17. stoletja; dvor dinastije Ming je dobival različne poklone, tudi tibetanske ''thangke'',<ref name="information office of the state council 2002 73">{{harvp|Zhang|Xiang|2002|p=73}}</ref> in prinašalce davkov v zameno obdaril s svojimi darili{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=39–41}}]] ''[[Zgodovina Minga |Mingši]]'', uradna zgodovina dinastije Ming, sestavljena v [[Dinastija Čing|dinastiji Čing]] okoli leta 1739, navaja, da je dinastija Ming ustanovila potujoča poveljstva, ki so nadzirala [[tibet]]ansko administracijo, obenem pa obnovila nazive uradnikov nekdanje dinastije Juan iz Tibeta in znova podelila knežje nazive voditeljem tibetanskih budističnih sekt.<ref name="mingshi">{{harvp|History of Ming|loc=Geography I, III; Western Territory III}}</ref> V nasprotju s tem Turrell V. Wylie trdi, da je bil ''Mingši'' predmet stroge cenzure v korist prestiža in ugleda cesarjev Minga in zamegljuje zapleteno zgodovino kitajsko-tibetanskih odnosov v obdobju dinastije Ming.{{sfnp|Wylie|2003|p=470}} Sodobni učenjaki še vedno razpravljajo o tem, ali je imela dinastija Ming suverenost nad Tibetom ali ne. Nekateri verjamejo, da je bila ohlapna kitajska suverenost v veliki meri prekinjena, ko je cesar Džjandžing (vladal 1521-1567) na svojem dvoru preganjal [[budizem]] v korist [[Daoizem|daoizma]].{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=1–40}} Drugi poznavalci trdijo, da so verski odnosi med kitajskim dvorom in tibetanskimi lamami premalo preučeni za zanesljive zaključke.{{sfnp|Norbu|2001|p=52}}{{sfnp|Kolmaš|1967|p=32}} Tretji opažajo, da je dinastija Ming zelo potrebovala srednjeazijske konje in ohranjanje trgovanja s čajem v zameno za konje.{{sfnp|Wang|Nyima|1997|pp=39–40}}{{sfnp|Sperling|2003|pp=474–75, 478}}{{sfnp|Perdue|2000|p=273}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=28–29}} Ming je v 14. stoletju občasno napadal Tibet, čemur so se Tibetanci uspešno upirali.{{sfnp|Langlois|1988|pp=139, 161}}{{sfnp|Geiss|1988|pp=417–418}} Več znanstvenikov poudarja, da dinastija Ming v nasprotju s predhodnimi Mongoli ni imela stalne vojske v Tibetu.{{sfnp|Ebrey|1999|p=227}}{{sfnp|Wang|Nyima|1997|p=38}} Cesar Vanli (vladal 1572–1620) je po sklenitvi mongolsko-tibetanskega zavezništvu leta 1578 poskušal ponovno vzpostaviti kitajsko-tibetanske odnose, kar je vplivalo tudi na zunanjo politiko kasnejše mandžurske dinastije Čing (1644–1912).{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=30–31}}{{sfnp|Goldstein|1997|p=8}}<ref name="Ming Biographical Dictionary 23">{{harvp|The Ming Biographical Dictionary (1976)|p= 23}}</ref> Mongoli so se vse do poznega 16. stoletja izkazovali za uspešne oborožene zaščitnike dalajlame sekte rumenih klobukov. Vse večja prisotnost Mongolov v pokrajini [[Amdo]] je dosegla vrhunec z Guši Kanovo osvojitvijo Tibeta leta 1642{{sfnp|Wylie|2003|p=470}}{{sfnp|Kolmaš|1967|pp=34–35}}{{sfnp|Goldstein|1997|pp=6–9}} in ustanovitvijo [[Hošutski kanat|Hošutskega kanata]]. ===Vladavina cesarja Jongleja=== ====Vzpon na oblast==== [[Slika:Portrait assis de l'empereur Ming Chengzu.jpg|thumb|upright|left|Cesar Jongle (vladal 1402–1424)]] Cesar Hongvu je za svojega naslednika določil svojega vnuka Džu Junvena, ki je po Hongvujevi smrti leta 1398 zavladal kot cesar [[Džjanven (dinastija Ming)|Džjanven]] (vladal 1398–1402). Najmočnejši Hongvujev sin, Džu Di, takrat še vojaško močan, se s tem ni strinjal in kmalu je izbruhnil politični obračun med njim in njegovim nečakom Džjanvenom.{{sfnp|Robinson|2000|p=527}} Potem ko je Džjanven aretiral številne Džu Dijeve sodelavce, se je Džu Di uprl in sprožil triletno državljansko vojno. Džu Di je pod pretvezo, da bo rešil mladega Džjanvena pred pokvarjenimi uradniki, osebno vodil vojsko upornikov. Vojska je do tal požgala cesarsko palačo v Nankingu, skupaj s Džjanvenom, njegovo ženo, materjo in dvorjani. Džu Di je zasedel prestol kot cesar [[Jongle (dinastija Ming)|Jongle]] (vladal 1402–1424). Zgodovinarji na njegovo vladavino na splošno gledajo kot na "drugo ustanovitev" dinastije Ming, saj je na glavo obrnil politiko svojega očeta.{{sfnp|Atwell|2002|p=84}} ====Nova prestolnica in misije v tujino==== Jongle je leta 1403 napovedal, da bo nova prestolnica Kitajske v njegovi bazi moči v [[Peking]]u in Nanking degradiral v drugotno prestolnico cesarstva. Gradnja nove prestolnice je trajala od leta 1407 do 1420 in je dnevno zaposlovala več sto tisoč delavcev.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=272}} V središču mesta je bilo zgrajeno [[Prepovedano mesto]], veličastna rezidenca cesarja in njegove družine in politično središče cesarstva. Do leta 1553 je bilo na jugu zgrajeno še Zunanje mesto in velikost Pekinga se je povečala na površino 6,5 krat 7 kilometrov.{{sfnp|Ebrey|1999|p=194}} [[Slika:Noel 2005 Pékin tombeaux Ming voie des âmes.jpg|thumb|Grobnice Mingov približno 50 km severno od Pekinga; mesto zanje je izbral cesar Jongle]] V začetku leta 1405 je cesar Jongle zaupal svojemu priljubljenemu poveljniku, evnuhu Dženg Heju, velikansko floto novih ladij, namenjeno mednarodnim misijam. Med kraljestvi, ki jih je obiskal, je bilo tudi kraljestvo Kočin v [[Indija|Indiji]], ki ga je cesar razglasil za svoj protektorat.<ref name="Sen 2016 pp. 609–636">{{cite journal | last=Sen | first=Tansen | title=The impact of Zheng He's expeditions on Indian Ocean interactions | journal=Bulletin of the School of Oriental and African Studies | publisher=Cambridge University Press (CUP) | volume=79 | issue=3 | year=2016 | issn=0041-977X | doi=10.1017/s0041977x16001038 | pages=609–636}}</ref> Kitajci so pošiljali svoje diplomatske misije po kopnem že od [[Dinastija Han|dinastije Han]] (202 pr. n. št. – 220 n. št.) in se zasebno ukvarjali s čezmorsko trgovino, vendar so bile te misije po veličini in obsegu neprimerljive z Dženg Hejevo. Ladjedelnice v Nankingu so med letoma 1403 in 1419 zgradile dva tisoč plovil, vključno z zakladnimi ladjami, dolgimi 112 do 134 m in širokimi 45 do 54 m.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=137}} Jongle je za širjenje kitajske kulture uporabljal tisk z lesorezi in vojsko za širjenje meja cesarstva. Leta 1406 je okupiral [[Vietnam]], a se je moral zaradi dolgotrajne gverilske vojne leta 1427 umakniti. Vojno je vodil Le Loj, ustanovitelj vietnamske dinastije Le.{{sfnp|Wang|1998|pp=317–327}} ====Tumujska kriza in Cao Činov upor==== [[Slika:Tribute Giraffe with Attendant.jpg|thumb|upright|Odposlanec predaja cesarju Jongleju [[Žirafa|žirafo]], darilo bengalskega kralja Sajfudin Hamza Šaha (vladal 1402-1424)]] Vodja Ojratov Esen Tajisi je julija 1449 sprožil invazijo na Kitajsko. Glavni evnuh Vang Džen je spodbudil cesarja Džengtonga (vladal 1435–1449), naj sam prevzame poveljstvo vojske in napade Ojrate. Cesar je zapustil prestolnico in oblast začasno predal svojemu polbratu Džu Čjuju. Esen Tajisi je 8. septembra porazil Džengtongovo vojsko in cesarja ujel. Dogodek je znan kot Tumujska kriza.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=273}} Ojrati so za cesarja zahtevali odkupnino, vendar jim je načrt spodletel, ko je na prestol prišel cesarjev mlajši brat in zavladal kot cesar Džingtaj (vladal 1449–1457). Poveljstvo vojske Minga je prevzel zaupnik cesarja Džingtaja, obrambni minister Ju Čjan, ki je odbil invazijo Ojratov. Ujeti cesar Džentong je postal neuporaben žeton v pogajanjih z dinastijo Ming, zato so ga osvobodili.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=273}} Bivši cesar je bil v hišnem priporu do državnega udara proti cesarju Džingtaju leta 1457,{{sfnp|Robinson|1999|p=83}} potem pa je ponovno zasedel prestol pod novim imenom Tjanšun (vladal 1457–1464). Tjanšunova vladavina se je izkazal za težavno, ker so mongolske sile znotraj vojske Minga še naprej povzročale težave. 7. avgusta 1461 so kitajski general Cao Čin in njegove čete mongolskega porekla izvedle državni udar proti cesarju Tjanšunu zaradi strahu, da bodo naslednji na njegovem seznamu čistk tistih, ki so mu pomagali v državnem udaru leta 1457.{{sfnp|Robinson|1999|pp=84–85}} Caovi uporniki so uspele zažgati zahodna in vzhodna vrata cesarskega mesta, ki jih je kasneje med bitko pogasil dež, in ubile več vodilnih ministrov, preden so bile njegove sile končno stisnjene v kot. Cao Čin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfnp|Robinson|1999|pp=79, 101–08}} Cesar Jongle je sprožil pet velikih ofenziv proti Mongolom in Ojratom severno od Velikega zidu. Nenehna grožnja vdora Ojratov je oblasti Minga spodbudila, da so od poznega 15. stoletja do 16. stoletja utrjevali Veliki zid. Delo se je izkazalo za jalovo, je pa kazalo na kitajsko vojaško miselnost.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=139}} Veliki zid ni bil mišljen kot zgolj obrambna utrdba. Njegovi stolpi so delovali bolj kot vrsta svetilnikov in signalnih postaj, ki so omogočale hitro opozarjanje na napredovanje sovražne vojske.{{sfnp|Ebrey|1999|p=208}} ===Upadanje=== ====Vladavina cesarja Vanlija==== [[Slika:Wanli-Emperor.jpg|thumb|upright|Cesar Vanli (vladal 1572–1620) v državniški ceremonialni opravi]] Dinastija Ming se je soočala s številnimi težavami, finančnimi in drugimi, ki so se začele med vladavino cesarja Vanlija (vladal 1572–1620). Vanli se je na začetku svoje vladavine obdal s sposobnimi svetovalci in se vestno trudil voditi državne zadeve. Njegov veliki tajnik Džang Džudženg je zgradil učinkovito mrežo zavezništev z višjimi uradniki, vendar za njim ni bilo nikogar, ki bi bil dovolj usposobljen, da bi ohranil stabilnost teh zavezništev.{{sfnp|Hucker|1958|p=31}} Uradniki so se kmalu začeli združevati v nasprotujoče si politične frakcije. Vanli se je sčasoma naveličal dvornih afer in pogostih političnih prepirov med svojimi ministri, zato je raje ostal za obzidjem Prepovedanega mesta, odmaknjen od svojih uradnikov.{{sfnp|Spence|1999|p=16}} Posredniki med odmaknjenim cesarjem in njegovimi uradniki so postali evnuhi, učeni uradniki pa so v upravi izgubili svoj pomen. Vsak uradnik, ki se je želel pogovoriti s cesarjem o državnih zadevah, je moral pred tem prepričati in podkupiti evnuhe.{{sfnp|Spence|1999|p=17}} Med vladavino cesarja Vanlija je bilo več vojaških pohodov, med njimi pohod proti vstajnikom v Ordosu, uporu poglavarstva Bodžov na jugozahodu Kitajske in Koreji.<ref>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=V6G50MaPJWMC&q=ordos&pg=PA27 | title=A Dragon's Head and a Serpent's Tail: Ming China and the First Great East Asian War, 1592-1598 | isbn=9780806185026 | last1=Swope | first1=Kenneth M. | date=29 April 2013 | publisher=University of Oklahoma Press }}</ref>{{sfnp|Swope |2011|p=122–125}}{{sfnp|Xie|2013|p=118–120}}{{sfnp|Herman|2007|p=164, 165, 281}}{{sfnp|Ness |1998 |p=139–140}} ====Vloga evnuhov==== [[Slika:Porcelain tea cups from the reign of the Tianqi Emperor.jpg|thumb|left|Čajni skodelici iz porcelana iz obdobja cesarja Tjančija]] Cesar Hongvu je evnuhom prepovedal, da bi se naučili brati ali se ukvarjati s politiko. Ne glede na to, so evnuhi med vladavino cesarja Jongleja (vladal 1402–1424) in kasneje upravljali ogromne cesarske delavnice, poveljevali vojskam in sodelovali pri imenovanju in napredovanju uradnikov. Jongle je 75 evnuhov zadolžil za zunanjo politiko in jih pogosto pošiljal v vazalne države, vključno z [[Anam]]om, [[Mongolija|Mongolijo]], [[Otočje Rjukju|Otočjem Rjukju]] in [[Tibet]]om ter manj pogosto v bolj oddaljene kraje, kot sta [[Japonska]] in [[Nepal]]. V poznejšem 15. stoletju so odposlanci evnuhi na splošno potovali le v [[Koreja|Korejo]].{{sfnp|Tsai|1996|p=119-120}} Evnuhi so razvili lastno birokracijo, organizirano vzporedno in neodvisno od birokracije javnih uslužbencev. V zgodovini Minga je bilo več diktatorskih evnuhov, med njimi Vang Džen, Vang Dži in Liu Džin, vendar je pretirana moč tiranskih evnuhov postala očitna šele v 1590. letih, ko je cesar Vanli povečal njihove pravice v primerjavi s civilno birokracijo in jih pooblastil za pobiranje deželni davkov.{{sfnp|Spence|1999|p=17}}{{sfnp|Hucker|1958|p=11}} Evnuh Vej Džongšjan (1568–1627) je dominiral na dvoru cesarja Tjančija (vladal 1620–1627) in dal svoje politične tekmece mučiti do smrti. Med slednjimi so bili večinoma glasni kritiki frakcije Donglin. S sredstvi, namenjenimi za gradnjo grobnic prejšnjega cesarja, je ukazal po celem cesarstvu zgraditi osebne palače in templje v svojo čast. Njegovi prijatelji in družina so brez kvalifikacij pridobili pomembne položaje. Vej je objavil tudi zgodovinsko delo, v katerem je kritiziral in omalovaževal svoje politične nasprotnike.{{sfnp|Spence|1999|pp=17–18}} Nestabilnost na dvoru se je dogajala ravno v času, ko so naravne nesreče, kuga, upori in tuja invazija dosegli vrhunec. Cesar Čongdžen (vladal 1627–1644) je Veja odpustiti z dvora in Vej je kmalu zatem naredil samomor. Evnuhi so zgradili tudi lastno družbeno strukturo ter zagotavljali in pridobivali podporo klanov, iz katerih so izhajali. Društvo Heišanhuj v Pekingu je sponzoriralo gradnjo templja, v katerem so častili spomin na Gang Tieja, močnega evnuha iz dinastije Juan. Tempelj je postal vplivno oporišče za visoko rangirane evnuhe in z nekoliko zmanjšanim vplivom deloval tudi med dinastijo Čing.{{sfnp|Chen|2016|p=27–47}}{{sfnp|Robinson|1995|p=1–16}}{{sfnp|Tsai|1996|loc=[https://www.amazon.com/Eunuchs-Dynasty-Chinese-Local-Studies/dp/0791426882/ excerpt]}} ====Gospodarski zlom in naravne katastrofe==== [[Slika:Ch'iu Ying 001.jpg|thumb|Čju Jing (1494–1552): ''Pomladno jutro v palači Hana''; pozno obdobje dinastije Minga sta zaznamovala pretirano razkošje in dekadenca, ki so ju spodbudile ogromne količine srebra iz [[Južna Amerika|Južne]] in [[Srednja Amerika|Srednje Amerika]] in dobički od trgovanja z njim]] [[Slika:Imperial 'dragon' throne carpet, Ming Dynasty, 16th century.png|thumb|Preproga cesarskega prestola z motivom dvojnega zmaja in bisera; dinastija Ming, 16. stoletje]] V zadnjih letih Vanlijevega obdobja in obdobjih njegovih dveh naslednikov se je razvila gospodarska kriza kot posledica kroničnega pomanjkanje glavnega menjalnega sredstva imperija: [[Srebro|srebra]]. [[Portugalska|Portugalci]] so leta 1516 kot prvi vzpostavili trgovino s Kitajsko.{{sfnp|Brook|1998|p=124}} Po odločitvi cesarja Minga, da prepove neposredno trgovanje z Japonsko, so portugalski trgovci delovali kot posredniki v tej trgovini. Od Kitajske kupovali [[Svila|svilo]] in jo prodajali Japonski za srebro.{{sfnp|Spence|1999|pp=19–20}} Po nekaj začetnih sovražnostih so Portugalci leta 1557 pridobili soglasje dvora Minga, da ustanovijo [[Makav]] kot svojo stalno trgovsko bazo na Kitajskem.{{sfnp|Wills|1998|pp=343–349}} Vlogo Portugalcev pri zagotavljanju srebra so postopoma presegli [[Španija|Španci]].{{sfnp|Spence|1999|p=20}}{{sfnp|Brook|1998|p=205}}{{sfnp|Lane|2019}} Nadzor nad trgovino so delno prevzeli tudi [[Nizozemska|Nizozemci]].{{sfnp|Brook|1998|pp=206, 208}}{{sfnp|Wills|1998|pp=349–353}} [[Filip IV. Španski]] (vladal 1621–1665) je začel zatirati nezakonito tihotapljenje srebra iz [[Nova Španija|Nove Španije]] in [[Peru]]ja čez [[Tihi ocean]] prek [[Filipini|Filipinov]] proti Kitajski v prid pošiljanju srebra iz španskih latinskoameriških kolonij skozi španska pristanišča. Ljudje na Kitajskem so začeli kopičiti dragoceno srebro, saj ga je bilo vse manj, zaradi česar je razmerje med vrednostjo [[baker|bakra]] in srebra strmo padlo. V 30. letih 16. stoletja je bila [[unča]] srebra (28,35 g) vredna tisoč bakrenih novcev. Do leta 1640 se je njena cena podvojila in do leta 1643 potrojila.{{sfnp|Spence|1999|p=20}} Za kmete je to pomenilo gospodarsko katastrofo, saj so davke plačevali v srebru, medtem ko so s svojimi pridelki trgovali v bakru.{{sfnp|Spence|1999|pp=20–21}} Zgodovinarji še vedno razpravljajo o tem, ali je ravno pomanjkanje srebra povzročilo propad dinastije Ming.{{sfnp|Brook|1998}}{{sfnp|Atwell|2005|p=467–489}}{{sfnp|So|2012|p=4, 17–18, 32–34}} V zgodnjem 17. stoletju so lakote na severu Kitajske postale običajne. Glavni vzrok zanje je bilo neobičajno suho in mrzlo vreme, ki je skrajšal rastno sezono. Takšno vreme je bilo posledica obsežnega ekološkega dogodka, ki je zdaj znan kot [[mala ledena doba]].{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Lakota je skupaj z zvišanjem davkov, razširjenim vojaškim dezerterstvom, propadajočim sistemom pomoči in naravnimi nesrečami, kot so poplave, ter nezmožnost vlade, da pravilno upravlja sisteme za namakanje in nadziranje poplav, povzročila široko razširjeno izgubo življenj in normalnega vedenja.{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Centralna vlada je zaradi pomanjkanja sredstev za ublažitev posledic teh nesreč naredila zelo malo. Stanje je še poslabšala velika epidemija [[Kuga|kuge]] v letih 1633–1644, ki je ubila neznano, a ogromno število ljudi.{{sfnp|Spence|1999|pp=22–24}} Leta 1556 se je med vladavino cesarja Džjandžinga v [[Šaanši]]ju zgodil najsmrtonosnejši [[potres]] vseh časov, ki je ubil približno 830.000 ljudi.{{sfnp|BBC News (2004)}} ===Padec Minga=== ====Vzpon Mandžurov==== [[Slika:Shanhaiguan.jpg|thumb|Vrata Šanhajguan v Velikem zidu, kjer so Mingi do vdora Vu Sanguija leta 1644 vedno odbili napade Mandžurov]] [[Slika:Beijingbelltower2.jpg|thumb|Pekinški Bobnarski stolp in Zvonik je zgradila dinastija Juan in obnovila dinastija Ming]] Nurhaci, vodja džjandžovskih Džurčenov, prvotno vazal dinastije Ming, ki se je uradno imel za varuha meje dinastije Ming in lokalnega predstavnika cesarske moči dinastije Ming,<ref name="chv9">The Cambridge History of China: Volume 9, The Ch'ing Empire to 1800, Part 1, by Denis C. Twitchett, John K. Fairbank, p. 29</ref> je združil džurčenske klane, da bi ustvaril novo mandžursko etnično identiteto. Ponudil se je, da bo s svojo vojsko podprl vojski Minga in Joseona proti japonskim vdorom v Korejo v 1590. letih. Predstavniki Minga so ponudbo zavrnili, vendar so mu za njegovo gesto podelili naziv general zmaj-tiger. Nurhaci je spoznal šibkost oblasti Minga v Mandžuriji in utrdil svojo oblast s kooptacijo ali osvajanjem okoliških ozemelj. Leta 1616 se je razglasil za kana in ustanovil dinastijo [[Kasnejši Džin]]. Leta 1618 se je odkrito odpovedal nadvladi dinastije Ming in ji s ''[[Sedem velikih zamer|Sedmimi velikimi zamerami]]'' dejansko napovedal vojno.{{sfnp|Spence|1999|p=27-28}} Leta 1636 je Nurhacijev sin Hong Tajdži svojo dinastijo v Mukdenu, sedanjem Šenjangu, preimenoval v [[Veliki Čing]]. Mukden je bil njegova prestolnica od leta 1625.{{sfnp|Spence|1999|pp=24, 28}}{{sfnp|Chang|2007|p=92}} Hong Tajdži je prevzel tudi kitajski cesarski naslov ''huangdi'', razglasil obdobje Čongde (Čaščenje kreposti) in spremenil etnično ime svojega ljudstva iz Džurčen v Manču.{{sfnp|Chang|2007|p=92}}{{sfnp|Spence|1999|p=31}} Leta 1636 je med drugo mandžursko invazijo na Korejo premagal Joseon in ga prisilil, da postane vazal Činga. Korejci so se kmalu zatem odpovedali svoji dolgotrajni zvestobi dinastiji Ming.{{sfnp|Spence|1999|p=31}} ====Upor, invazija in propad==== Kmet vojak Li Dzičeng se je s svojimi sovojaki v zahodnem [[Šaanši]]ju v zgodnjih 1630. letih uprl, ker vlada Minga tja ni poslala prepotrebnih zalog.{{sfnp|Spence|1999|p=21}} Leta 1634 ga je general Minga ujel in osvobodil pod pogojem, da se vrne v službo.{{sfnp|Spence|1999|pp=21–22}} Njun dogovor je propadel, ko je lokalni sodnik ukazal usmrtiti šestintrideset njegovih soupornikov. Lijeve čete so se za usmrtitev maščevale z ubijanjem uradnikov in se upirale do leta 1635. Središče upora je bil Rongjang v provinci [[Henan]].{{sfnp|Spence|1999|p=22}} Do leta 1640 je nekdanji vojak in Lijev tekmec Džang Šjiandžong (1606–1647) z ustanovitvijo [[dinastije Ši]] ustvaril trdno bazo upornikov v [[Čengdu]]ju v [[Sečuan]]u. Li je iz svojega središča v Hubeju širil svoj vpliv v Šaanšiju in Henanu.{{sfnp|Spence|1999|p=22}} Leta 1640 so se množice stradajočih kitajskih kmetov, ki niso mogli plačevati davkov in jih ni bilo več strah pred pogosto poraženo kitajsko vojsko, začele združevati v ogromne skupine upornikov. Kitajska vojska, ujeta med brezplodna prizadevanja, da bi premagala mandžurske roparje s severa in ogromne kmečke upore v provincah, je v bistvu razpadla. Neplačano in slabo hranjeno vojsko je brez večjega boja premagal Li Dzičeng in se preimenoval v kneza Šuna. 25. aprila 1644 je Peking padel v roke uporniške vojske pod Li Dzičengovim vodstvom. Cesar Čongdžen, zadnji iz dinastije Ming, se je obesil na drevo v cesarskem vrtu pred [[Prepovedano mesto|Prepovedanim mestom]].<ref name="spence 25">Spence, 25.</ref> [[Osem praporov]] je izkoristilo priložnost in prečkalo [[Kitajski zid|Veliki zid]], potem ko jim je mejni general Minga Vu Sangui (1612–1678) odprl vrata na prelazu Šanhaj. Vu Sangui je vedel, da prihaja Li Džičengova vojska in se je sprva nameraval upreti Mandžurom, potem pa se je po tehtni presoji postavil na njihovo stran.{{sfnp|Spence|1999|pp=32–33}} Osem praporov pod vodstvom mandžurskega princa Dorgona (1612–1650) in Vu Sanguija je pri Šanhajguanu uničila Lijevo vojsko in nato krenila proti Pekingu. 6. junija so Mandžuri in Vu Sangui vstopili v prestolnico in za vladarja Kitajske razglasili mladega cesarja Šundžija. Li Dzičeng je pobegnil na zahod in poleti 1645 umrl in s tem končal dinastijo Šun. Eno poročilo pravi, da je naredil samomor, drugo pa, da so ga do smrti pretepli kmetje, potem ko so ga ujeli pri kraji njihove hrane.{{sfnp|Spence|1999|p=33}} Ming kljub izgubi Pekinga in smrti cesarja še ni bil popolnoma uničen. Nanking, Fudžian, Guangdong, Šanši in Junan so bili trdnjave odpora Minga. Za prestol se je potegovalo več kandidatov, zato vojska Minga ni bila enotna. Razpršene ostanke dinastije Ming v južni Kitajski po letu 1644 so zgodovinarji 19. stoletja kot celoto imenovali dinastija [[Južni Ming]].{{sfnp|Dennerline |1985 |p=824–25}} Bastione odpora Južnega Minga je do leta 1662 enega za drugim uničil Čing. Leta 1662 je bil ujet in usmrčen cesar Jongli, zadnji iz dinastije Ming. Manjša lojalistična gibanja v korist dinastije Ming so nadaljevala do razglasitve [[Tajvan|Republike Kitajske]]. ==Vlada== ===Province, prefekture, podprefekture in okraji=== [[Slika:Ming divisions.png|thumb|Province dinastije Ming leta 1409]] Cesarstvo Ming je bilo po mnenju več [[Sinologija|sinologov]]{{sfnp|Fan|2016|p=97}} ''"eno najdaljših obdobij urejene vladavine in družbene stabilnosti v zgodovini človeštva"''. Dinastija Ming je prevzela pravinčni upravni sistem [[Dinastija Juan|dinastije Juan]]. Trinajst provinc Minga tvori temelje sodobnih kitajskih provinc. V [[Dinastija Song|dinastiji Song]] je bila največja upravna enota okraj (''lu'').{{sfnp|Yuan|1994|pp=193–194}} Po invaziji [[Džurčeni|Džurčenov]] leta 1127 je dvor Songa ustanovil štiri polavtonomna regionalna poveljstva, ki so temeljila na teritorialnih in vojaških enotah in imela svoje sekretariate. Slednja so v dinastijah Juan, Ming in Čing služila kot provincialne uprave.{{sfnp|Hartwell|1982|pp=397–398}} Birokracija province Minga je imela tri komisije: civilno, vojaško in nadzorno. Pod ravnjo province (''šeng'') so bile prefekture (''fu'') na čelu s prefektom in podprefekture (''džov'') na čelu s podprefektom. Najnižja upravna enota je bil okraj (''šjan'') na čelu s sodnikom. obstajali tudi dve veliki območji, ki nista pripadali nobeni provinci. To sta bili metropolitanski območji (''jing''), povezani z [[Nanking]]om in [[Peking]]om.{{sfnp|Hucker|1958|p=5}} ===Ustanove in uradi=== ====Institucionalni trendi==== [[Slika:Gugong.jpg|thumb| [[Prepovedano mesto]], uradna cesarska rezidenca dinastij Ming in Čing od leta 1420 do leta 1924]] Za razliko od glavnega osrednjega upravnega organa, splošno znanega kot [[Trije oddelki in šest ministrstev]], ki so ga imele različne dinastije od poznega Hana (202 pr. n. št. do 220 n. št.), je imela uprava Minga samo en oddelek, Sekretariat, ki je nadziral šest ministrstev. Po usmrtitvi kanclerja Hu Vejjonga leta 1380 je cesar Hongvu ukinil Sekretariat, Cenzorat in glavno vojaško komisijo ter osebno prevzel vodstvo šestih ministrstev in petih regionalnih vojaških komisij.{{sfnp|Hucker|1958|p=28}}{{sfnp|Chang|2007|loc=p. 15, footnote 42}} Iz državne uprave je bila izrezana cela raven uradov, ki so jo samo delno obnovili kasnejši vladarji.{{sfnp|Hucker|1958|p=28}} Kasneje je bil ustanovljen Veliki sekretariat, sprva tajniška ustanova, ki je cesarju pomagala pri upravnih dokumentih, vendar ni zaposlovala visokih svetovalcev ali kanclerjev. Cesar Hongvu je leta 1391 poslal svojega naslednika v Šaanši, da bi ''"obiskal in pomiril"'' regijo. Leta 1421 je cesar Jongle zadolžil 26 uradnikov, da potujejo po imperiju in opravljajo podobne preiskovalne in državne naloge. Do leta 1430 so ti uradniki uradno postali veliki koordinatorji. Ponovo je bil ustanovljen Cenzorat z zaposlenimi preiskovalnimi cenzorji, kasneje z glavnimi cenzorji. Do leta 1453 so veliki koordinatorji dobili naslov pomočnika glavnega cenzorja in dovoljenje za neposreden dostop do cesarja.{{sfnp|Chang|2007|p=16}} Tako kot v prejšnjih dinastijah je provincialne uprave nadziral potujoči inšpektor iz Cenzorata. Cenzorji so imeli pooblastilo za neposredno obtožbo nevestnih uradnikov, za razliko od višjih uradnikov, ki so to smeli storiti samo po triletnem ocenjevanju nižjih uradnikov. {{sfnp|Chang|2007|p=16}}{{sfnp|Hucker|1958|p=16}} Čeprav je v zgodnjem obdobju Minga prišlo do decentralizacije državne oblasti znotraj provinc, se je v 1420. letih začel trend delegiranja centralnih vladnih uradnikov kot navideznih guvernerjev provinc. Do pozne dinastije Ming so bili centralni vladni uradniki delegirani v dve ali več provinc kot vrhovni poveljniki in podkralji. Takšen sistem je omogočal nadzor civilnih ustanov nad vojsko in njenim vplivom.{{sfnp|Hucker|1958|p=23}} ===Veliki sekretariat in šest ministrstev=== [[Slika:Portrait of Jiang Shunfu.jpg|thumb|upright=.9|Džjang Šunfu, uradnik cesarja Hongdžija; žerjava na njegovih prsih pomenita, da je bil uradnik prvega razreda]] Vladne institucije na Kitajskem so imele približno dva tisoč let podoben vzorec, vendar je vsaka dinastija ustanovila posebne urade in pisarne, ki so odražali njene posebne potrebe in interese. V administraciji Minga so se cesarjevi pomočniki imenovali veliki sekretarji in so pod cesarjem Jonglejem (vladal 1402–1424) urejali papirologijo. Pod cesarjem Hongšijem (vladal 1424–1425) so bili imenovani za najvišje uradnike agencij in velikega učitelja, ki je bil najvišji nefunkcionalni položaj v državi.{{sfnp|Hucker|1958|pp=29–30}} Veliki sekretariat je svoje člane dobival iz [[Akademija Hanlin|Akademije Hanlin]] in veljal za del cesarske in ne ministrske oblasti in bil zato včasih v nasprotju s cesarjem in ministri.{{sfnp|Hucker|1958|p=30}} Sekretariat je deloval kot usklajevalna agencija, medtem ko je bilo šest ministrstev neposredni upravni organ države, zadolžen za prihodke, obrede, vojsko, pravosodje in javna dela:{{sfnp|Hucker|1958|pp=31–32}} # Ministrstvo za osebje je bilo pristojno za imenovanja, ocenjevanje zaslug, napredovanja in degradacije uradnikov ter podeljevanje častnih nazivov.{{sfnp|Hucker|1958|p=32}} # Ministrstvo za finance je skrbelo za zbiranje popisnih podatkov, pobiranje davkov in ravnanje z državnimi dohodki. Podrejena pa sta mu bila dva denarna urada.{{sfnp|Hucker|1958|p=33}} # Ministrstvo obredov je bilo zadolženo za državne obrede, druge obrede in daritve. Nadziralo je registre budističnih in daoističnih duhovnikov in sprejemanje odposlancev iz vazalnih držav.{{sfnp|Hucker|1958|pp=33–35}} # Vojno ministrstvo je bilo zadolženo za imenovanja, napredovanja in degradacije vojaških častnikov, vzdrževanje vojaških objektov, opreme in orožja ter kurirsko službo.{{sfnp|Hucker|1958|p=35}} # Ministrstvo za pravosodje je bilo zadolženo za sodne in kazenske postopke, vendar ni imelo nadzorne vloge nad cenzuro ali Velikim revizijskim sodiščem.{{sfnp|Hucker|1958|p=36}} # Ministrstvo za javna dela je bilo zadolženo za državne gradbene projekte, najemanje obrtnikov in delavcev za začasno službo, proizvodnjo državne opreme, vzdrževanje cest in kanalov, standardizacijo uteži in mer ter zbiranje virov s podeželja. {{sfnp|Hucker|1958|p=36}} ====Uradi in pisarne cesarjevega gospodinjstva==== [[Slika:Ming coinage 14th 17th century.jpg|thumb|upright=1.2|Kovanci dinastije Ming, 14.–17. stoletje]] Cesarjevo gospodinjstvo so skoraj v celoti upravljali evnuhi in dvorne dame z lastnimi pisarnami.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Služabnice so bile organizirane v Urad za obisk palače, Urad za slovesnosti, Urad za oblačila, Urad za hrano, Urad za spalnico, Urad za obrt in Urad za nadzor osebja.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Po letu 1420 so evnuhi začeli prevzemati položaje teh dam, dokler jim ni ostal samo Urad za oblačila s štirimi pomožnimi uradi.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Cesar Hongvu (vladal 1368–1398) je svoje evnuhe organiziral v Direktorat za pomočnike palače. Ko se je moč evnuhov na dvoru povečala, so se razširili tudi njihovi uradi na končnih dvanajst direktoratov, štirimi urade in osem pisarn.{{sfnp|Hucker|1958|p=24}} Dinastija je imela obsežno cesarsko gospodinjstvo, ki ga je sestavljalo na tisoče evnuhov pod vodstvom Direktorata za pomočnike palače. Evnuhi so bili razdeljeni v različne direktorate, zadolžene za nadzor osebja, ceremonialne obrede, hrano, pripomočke, dokumente, hleve, pečate, oblačila itd.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Uradi so bili zadolženi za oskrbo s kurjavo, glasbo, papir in kopel.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Uradi so bili zadolženi za orožje, srebrnino, pralnico, pokrivala, izdelavo predmetov iz brona, proizvodnjo tkanin, kleti in vrtove.{{sfnp|Hucker|1958|p=25}} Najvplivnejši evnuh v direktoratu za ceremonial je včasih deloval kot ''[[De iure - de facto|de facto]]'' diktator države.{{sfnp|Hucker|1958|pp=11, 25}} V cesarjevem gospodinjstvu je obstajal tudi državni urad, imenovan Pisarna za pečate, ki je sodeloval z agencijami evnuhov pri vzdrževanju cesarskih pečatov.{{sfnp|Hucker|1958|pp=25–26}} Obstajali so tudi državni uradi za nadzor nad zadevami cesarskih princev.{{sfnp|Hucker|1958|p=26}} ===Osebje=== ====Uradniki učenjaki==== [[Slika:Ming Dynasty Activities of Minister of War Wang Qiong.jpg|thumb|upright=1.35|Kariera javnega uslužbenca se je začela z opravljanjem izpitov za javno službo (levo) in nadaljevala do visokega položaja v vladi (desno)]] Cesar Hongvu je od 1373 do 1384 v svojih uradih zaposloval uradnike, izbrane samo na podlagi priporočil. Po letu 1384 so bili za uradnike učenjake na več uradniških ravneh uvedeni strogi sprejemni izpiti, ki jih je prva uvedla [[dinastija Sui]] (581–618).{{sfnp|Hucker|1958|p=12}}{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=96}}{{sfnp|Ebrey|1999|pp=145–146}} Sistem izpitov je teoretično omogočal vsakomur, z izjemo trgovcev, da se je pridružil vrstam cesarskih uradnikov. V resnici sta čas in finančna sredstva, potrebna za študij v pripravah na izpit, na splošno omejila kandidate na tiste, ki so prihajali iz premožnih slojev. Vlada je pri imenovanju uradnikov natančno določila pokrajinske kvote, kar naj bi omejilo monopolizacijo oblasti veleposestniškega plemstva iz najbogatejših regij, kjer je bilo izobraževanje najbolj razvito. Širitev tiskarstva od vladavine [[Dinastija Song|dinastije Song]] je povečala širjenje znanja in število potencialnih kandidatov za izpite po provincah. Za začetnike so bile natisnjene poštevanke in osnovni besednjaki, za kandidate na višjih ravneh pa poceni zvezki konfucijanskih klasikov in uspešnih odgovorov na izpitih.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=198–202}} [[Slika:Ming-Beamtenprüfungen1.jpg|thumb|left| Čju Jing (1494–1552), črnilo na svili: kandidati, ki so opravljali izpite za državne službe, se gnetejo pred zidom, na katerem so objavljeni rezultati izpitov {{sfnp|Ebrey|1999|p=200}}]] Kot v prejšnjih obdobjih, so bila izpitna vprašanja osredotočena na klasična [[Konfucijanstvo|konfucijanska]] besedila, medtem ko je bila večina izpitnega gradiva osredotočena na [[Štiri knjige in Pet klasik|Štiri knjige]], ki jih je v 12. stoletju napisal [[Džu Ši]].{{sfnp|Ebrey|1999|p=198}} Izpite iz obdobja dinastije Ming je bilo od leta 1487 morda težje opraviti zaradi "osemkrakega eseja", ki je temeljil na naprednih literarnih trendih. Izpiti za napredovanje z lokalne ravni so postali zahtevnejši, zato so bili uspešnim kandidatom podeljeni ustrezni nazivi. Uradniki so bili razvrščeni v devet hierarhičnih razredov s po dvema stopnjama. Plače so bile odvisne od položaja in nominalno izplačane v pikulah riža. Provincialni diplomanti so bili takoj razporejeni na nižja delovna mesta. Diplomanti na višjih ravneh, ki so opravili dvorni izpit, so prejeli diplomo ''džinši'' (dobesedno 'predstavljeni učenjak'), ki jim je zagotavljala visok uradniški položaj.{{sfnp|Brook|1998|p=xxv}} V 276 letih vladavine dinastije Ming je bilo na devetdesetih dvornih izpitih podeljenih 24.874 diplom.{{sfnp|Hucker|1958|pp=11–14}} Ebrey navaja, da je bilo v danem trenutku samo dva do štiri tisoč uradnikov z diplomo ''džinši'', se pravi približno samo eden od 10.000 odraslih moških. Diplomantov z najnižjo stopnjo diplome ''šengjuan'' (dobesedno 'vladni študent') je bilo v danem trenutku do 16. stoletja približno 10.000.{{sfnp|Ebrey|1999|p=199}} [[Slika:PanYongzheng-ProcessionalTombFigurines-ShanghaiMuseum-May27-08.jpg|thumb|upright=1.35| Procesijske figurice iz šanghajske grobnice Pana Jongženga, uradnika dinastije Ming, ki je živel v 16. stoletju]] Najdaljši mandat na nekem položaju je trajal devet let. Uspešnost uradnikov so vsaka tri leta ocenjevali višji uradniki. Uspešno ocenjeni so napredovali, zadostno ocenjeni so ostali na svojih položajih, ocenjeni kot neustrezni pa so bili degradirani za en razred. V skrajnih primerih bi lahko bili odstavljeni ali celo kaznovani. Iz sistema ocenjevanja so bili izvzeti uradniki četrte ali višje stopnje, od katerih se je pričakovalo, da bodo priznali vsako svojo napako. V okrožnih in prefekturnih šolah je bilo več kot 4.000 učiteljev, ki so bili vsakih devet let podvrženi ocenjevanju. Glavni inštruktor na prefekturni ravni je bil enak diplomantu drugega okrožnega razreda. Izobraževanje prestolonaslednika je nadziralo Nadzorništvo cesarskih inštrukcij, ki ga je vodil veliki inštruktor, uvrščen v prvi razred tretje stopnje.{{sfnp|Hucker|1958|pp=15–17, 26}} Zgodovinarji razpravljajo o tem, ali je izpitni sistem razširil ali skrčil družbeno mobilnost navzgor. Po eni strani izpiti niso bili odvisni od socialnega ozadja kandidata in so bili teoretično odprti za vsakogar, v praksi pa so pomenili dolga leta zelo dragega in prefinjenega učenja, kakršnega so si lahko privoščile le zelo bogate plemiške družine. V praksi je imelo 90 odstotkov prebivalcev nemogoč dostop zaradi pomanjkanja izobrazbe, zato je imelo enake možnosti za premik na vrh samo 10 odstotkov prebivalcev iz najvišjih slojev. Priprave na izpite so vsebovale študij klasične kitajščine, uporabo pogovorne mandarinščine, kaligrafijo in zapletene poetične zahteve osemkrakega eseja. V sistemu je prevladovalo tradicionalno plemstvo, ki se je naučilo, da sta pot do uspeha konservativnost in odpor do novih idej. Kritiki so več stoletji opozarjali na te težave, vendar je izpitni sistem zato postal le bolj abstrakten in manj pomemben za potrebe Kitajske.{{sfnp|Elman|1991|p=7–28}} Strokovnjaki se strinjajo, da je bil osemkraki esej glavni vzrok za ''"kulturno stagnacijo in gospodarsko zaostalost Kitajske"''. Benjamin Ellman na drugi strani trdi, da je imel tudi nekaj pozitivnih lastnosti, saj je oblika eseja spodbujala ''"abstraktno razmišljanje, prepričljivost in prozaično obliko"'' in da je njegova dovršena struktura odvračala od ''"tavajoče, neosredotočene pripovedi"''.{{sfnp|Elman|2000|p=380, 394, 392}} ====Nižji uradniki==== [[Slika:Ming Emperor Xuande playing Golf.jpg|thumb|upright=1.35|Neznan avtor iz Šuandejevega obdobja (1425–1435): Cesar Šuande s svojimi evnuhi igra ''čujvan'', podoben [[golf]]u]] Uradniki učenjaki, ki so vstopili v državno službo z opravljenimi izpiti, so službovali kot izvršilni uradniki v mnogo večjem korpusu nižjih uradnikov. Razmerje med njimi in nižjimi uradniki je bilo ena proti štiri. Charles Hucker ocenjuje, da jih je bilo nižjih uradnikov po vsem imperiju morda celo 100.000. Opravljali so pisarniška in tehnična opravila za vladne urade, vendar se jih ne sme zamenjevati z liktorji, kurirji in prenašalci. Nižji uradniki so bili občasno ocenjevani in bili po devetih letih službovanja lahko povišani na nek nižji uradniški položaj.{{sfnp|Hucker|1958|p=18}} ====Evnuhi, princi in generali==== [[Slika:Detail of The Emperor's Approach, Xuande period.jpg|thumb|left|Kočija cesarja Vanlija, ki jo vlečejo sloni in spremlja konjenica; detajl slike ''Cesarev prihod'']] Med dinastijo Ming so evnuhi pridobili moč brez primere nad državnimi zadevami. Eden od najučinkovitejših vzvodov njihove moči je bila tajna služba, na začetku dinastije nameščena v tako imenovanem Vzhodnem skladišču in kasneje v Zahodnem skladišču. Tajno službo je nadziral Direktorat za ceremonial, ki je imel zato pogosto absolutno oblast. Evnuhi so bili razvrščeni v razrede, tako kot državni uslužbenci, vendar so imeli njihovi razredi štiri stopnje namesto devetih.{{sfnp|Hucker|1958|pp=24–25}}{{sfnp|Mote|2003|p=602–606}} Potomci cesarjev dinastije Ming so postali princi in poveljniki (običajno nominalnih) vojaških poveljstev in dobili letne štipendije in velika posestva. Imeli so naziv kralj (王, wáng), vendar na svojih posestih niso imeli nobene upravne funkcije. V vojaških zadevah so sodelovali le med vladavinama prvih dveh cesarjev.{{sfnp|Hucker|1958|p=8}} Vzrok za to je bil deloma upravičen upor princa Jana. Po ustoličenju cesarja Jongleja je cesar uvedel politiko razoroževanja svojih bratov in jim dodelil fevde daleč od militarizirane severne meje. Princi niso službovali v nobenem organu državne uprave, so pa skupaj s soprogami in plemenitimi sorodniki delovali na cesarskem klanskem sodišču, ki je nadziralo cesarsko rodoslovje.{{sfnp|Hucker|1958|p=26}} Tako kot uradniki učenjaki so bili tudi vojaški častniki razvrščeni v hierarhične razrede in vsakih pet let ocenjeni.{{sfnp|Hucker|1958|p=19}} Vojaški častniki so bili manj ugledni kot uradniki. Eden od vzrokov za razlike je bilo dedovanje častniškega položaja in ne pridobivanje položaja izključno na podlagi zaslug. Drug razlog so bile konfucijanske vrednote, ki so iskanje znanja (''ven'') postavljale pred nasilje (''vu'').{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|pp=109–112}} Četudi so vojaški častniki veljali za manj prestižne, niso bili izvzeti iz opravljanja izpitov za državne službe. Po letu 1478 je vojska organizirala celo lastne izpite za preverjanje vojaških veščin.{{sfnp|Hucker|1958|pp=19–20}} Cesarji dinastije Ming so sicer prevzeli ustaljeno vojaško strukturo iz obdobja dinastije Juan, vendar so ustanovili delovno mesto potujočega vojaškega inšpektorja. V prvi polovici dinastije Ming so na višjih vojaških položajih prevladovali častniki plemenitega rodu. V drugi polovici dinastije so jih sčasoma izpodrinili možje bolj skromnega porekla.{{sfnp|Robinson|1999|pp=116–117}} ==Družba in kultura== ===Književnost in umetnost=== [[Slika:Lofty Mt.Lu by Shen Zhou.jpg|thumb|upright|Šen Džov (1467): ''Vzvišena gora Lu'']] [[Slika:Pipa MET DP218070.jpg|thumb|upright|left|Okrašena hrbtna stran ''[[Pipa (glasbilo)|pipe]]'' iz obdobja dinastije Ming]] Med dinastijo Ming, zlasti v gospodarsko uspešni spodnji dolini Jangzija, so cvetele [[Kitajska književnost|književnost]], [[Tradicionalno kitajsko slikarstvo|slikarstvo]], [[pesništvo]], [[glasba]] in različne vrste kitajske [[Opera|opere]]. Kratka proza je bila priljubljena že v času dinastije Tang (618–907), med dinastijo Ming pa je najbolj osupljiv literarni razvoj doživel ljudski roman.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=104–105}} Medtem ko je bila plemiška elita dovolj izobražena, da je v celoti razumela klasično kitajščino, so tisti z osnovno izobrazbo postali obširno potencialno občinstvo za književnost in uprizoritvene umetnosti, pisane in govorjene v ljudski kitajščini.{{sfnp|Ebrey|1999|pp=202–203}} Literati so v tem obdobju uredili ali razvili velike kitajske romane v zrelo obliko. Mednje spadata ''[[Razbojniki iz močvirja Ljanšan]]''<ref>Naslov slovenske izdaje romana. V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1960.</ref> in ''[[Potovanje na zahod]]''. Roman ''[[Džin ping mej]]'', objavljen leta 1610, vključuje stara gradiva, vendar kaže trend k neodvisni kompoziciji in ukvarjanju s psihologijo.{{sfnp|Plaks|1987|pp=55–182}} V kasnejših letih dinastije sta Feng Menglong in Ling Mengču uvedla novosti s kratko fikcijo v ljudskem jeziku. Enako domiselni so bili gledališki scenariji. Najbolj znanega, ''[[Paviljon potonike]]'', je napisal Tang Šjandzu (1550–1616). Njegova prva uprizoritev je bila v Paviljonu princa Tenga leta 1598. Vrhunec sta dosegla tudi neformalni [[esej]] in [[potopis]]. Šu Šjake (1587–1641), avtor popotniške literature, je objavil svoje ''Potovalne dnevnike'' v 404.000 pismenkami in informacijami o vsem, od lokalne [[Geografija|geografije]] do [[Mineralogija|mineralogije]].{{sfnp|Needham|1959|p=524}}{{sfnp|Hargett|1985|p=69}} Založništvo zasebnih časopisov v Pekingu se prvič omenja leta 1582. Do leta 1638 je ''Pekinški list'' prešel z lesotiska na tisk s premičnimi črkami.{{sfnp|Brook|1998|p=xxi}} V poznem obdobju Minga se je za bralstvo trgovskega razreda razvilo novo literarno področje moralnega vodnika poslovne etike.{{sfnp|Brook|1998|pp=215–217}} [[Slika:Mingdynasty.jpg|thumb|left|upright|Pesnitev Min Dinga, 17. stoletje]] V nasprotju s Šu Šjakejem, ki se je v svojih potopisih osredotočal na tehnične vidike, je kitajski pesnik in uradnik Juan Hongdao (1568–1610) uporabljal potopis kot izraz svoje želje po individualizmu, avtonomiji in frustraciji nad konfucijansko dvorno politiko.{{sfnp|Chang|2007|pp=318–319}} Juan se je želel osvoboditi etičnih kompromisov, ki so bili neločljivi od kariere učenjaka-uradnika. To protiuradno čustvo v Juanovi potopisni literaturi in poeziji je dejansko sledilo tradiciji pesnika in uradnika Su Šija iz dinastije Song (1037–1101).{{sfnp|Chang|2007|p=319}} Juan Hongdao in njegova brata Juan Dzongdao (1560–1600) in Juan Džongdao (1570–1623), so bili ustanovitelji Gonganske šole pisanja.{{sfnp|Chang|2007|p=318}} Njihovo zelo individualistično šolo pesništva in proze je konfucijanski establišment kritiziral zaradi njene povezanosti z intenzivno čutno liriko, ki je bila očitna tudi v ljudskih romanih, kot je ''Džin ping mej''.{{sfnp|Chang|2007|p=318}} Nova priljubljena romantična literatura se je dotaknila celo plemičev in učenjakov, ki so kot sorodne duše iskali [[Kurtizana|kurtizane]], da bi pouprizorili ljubezenske zgodbe, ki jih dogovorjene poroke pogosto niso mogle zagotoviti ali sprejeti.{{sfnp|Brook|1998|pp=229–231}} [[Slika:Chen Hongshou, leaf album painting.jpg|thumb|upright| Čen Hongšov (1598 –1652): albumi slik majhnega formata so postali priljubljeni že v dinastiji Song]] [[Slika:Shen Zhou at age 80.Palace Museum Beijing.jpg|thumb|upright|Šen Džov (1427–1509), ustanovitelj slikarske šole Vu, ki je veliko prispevala h kitajski umetnosti]] Znani slikarji v dinastiji Ming so bili Ni Dzan, Dong Čičang in mojstri Šen Džov, Tang Jin, Ven Džengming in Čju Jing. Naslanjali so se na tehnike, sloge in kompleksnost slikanja, ki so jih dosegli njihovi predhodniki v dinastijah Song in Juan, in dodali svoje tehnike in sloge. Znani umetniki dinastije Ming so se lahko preživljali samo s slikanjem zaradi visokih cen, ki so jih zahtevali za svoja umetniška dela, in velikega povpraševanja visoko kultivirane skupnosti po dragocenih umetninah. Umetniku Čju Jinguju so nekoč plačali 2,8 kg srebra, da je naslikal dolg zvitek za osemdeseti rojstni dan matere bogatega pokrovitelja. Priznani umetniki so pogosto imeli spremljevalce, včasih tudi amaterje, zaposlene občasno ali slikarje s polnim delovnim časom.{{sfnp|Ebrey|1999|p=201}} [[Slika:Ming dynasty Xuande mark and period (1426–35) imperial blue and white vase, from The Metropolitan Museum of Art. 明宣德 景德鎮窯青花貫耳瓶, 纽约大都博物馆 .jpg|thumb|upright|Modro bela vaza iz porcelana iz obdobja cesarja Šuandeja (1426–1435); Metropolitanski muzej umetnosti, New York]] Obdobje dinastije Ming je znano tudi po [[Keramika|keramiki]] in [[porcelan]]u. Glavno središče proizvodnje porcelana je bil Džingedžen v provinci Džjangši. To obdobje je znano predvsem po modro belem porcelanu, vendar so proizvajali tudi drugačnega. Tovarne porcelana Dehua v Fudžujanu so proizvajale porcelan po evropskih okusih in iz njega do konca 16. stoletja ustvarile kitajski izvozni porcelan. Znani so postali tudi posamezni lončarji, na primer He Čaodzong, ki je v začetku 17. stoletja zaslovel s svojim slogom kipov iz belega porcelana. Ocenjuje se, da so v pozni dinastiji Ming v Evropo izvozili približno 16 % v Fudžujanu proizvedenega porcelana, preostanek pa je bil namenjen Japonski in Jugovzhodni Aziji.{{sfnp|Brook|1998|p=206}} Izrezljani motivi na lakiranih lesenih izdelkih in motivi, glazirani na izdelkih iz porcelana, so prikazovali zapletene prizore, po zapletenosti podobne tistim v slikarstvu. Te predmete je bilo mogoče najti v domovih premožnih poleg vezene [[Svila|svile]] in izdelkov iz [[žad]]a, [[Slonovina|slonovine]] in [[cloisonne]]ja. Hiše bogatih so bile opremljene tudi s pohištvom in rešetkami iz palisandra. V zasebnih delovnih sobah učenjakov so bili tudi materiali za pisanje, vključno z dovršeno izrezljanimi držali za čopiče iz kamna ali lesa.{{sfnp|Spence|1999|p=10}} Prefinjen umetniški okus je zagotavljal posel trgovcem z umetninami in celo prevarantom, ki so sami izdelovali imitacije in lažne napise.{{sfnp|Spence|1999|p=10}} Jezuit Matteo Ricci je med bivanjem v Nankingu zapisal, da so bili kitajski prevaranti iznajdljivi pri ustvarjanju ponaredkov in velikih dobičkov.{{sfnp|Brook|1998|pp=224–225}} Previdnemu novincu so bili na razpolago vodniki, ki so prepoznali ponaredke. Liu Tong (umrl 1637) je celo napisal knjigo, natisnjeno leta 1635, ki je svojim bralcem razlagala, kako prepoznati lažne in pristne umetnine.{{sfnp|Brook|1998|p=225}} Razkril je, da je mogoče [[bron]]aste izdelke iz obdobja cesarja Šuandeja (vladal 1426–1435) potrditi s presojo njegovega sijaja, izdelke iz porcelana iz obdobja cesarja Jongleja (vladal 1402–1424) pa po njihovi debelini.{{sfnp|Brook|1998|pp=225–226}} ===Vera=== [[Slika:SFEC BritMus Asia 021.JPG|thumb|left|upright|Glaziran kamnit kipec daoističnega božanstva; dinastija Ming, 16. stoletje]] Prevladujoča verska prepričanja v času dinastije Ming so bile različne oblike kitajskih ljudskih verovanj in trije nauki – [[konfucijanstvo]], [[daoizem]] in [[budizem]]. Tibetanski lame, ki jih je podpirala dinastija Juan, so padli v nemilost, zgodnji cesarji dinastije Ming pa so bili še posebej naklonjeni daoizmu. Vernikom, ki so prakticirali daoizem, so podelili številne položaje v državnih obrednih uradih.<ref name="dickwang">{{harvp|Wang|2012|p=11}}</ref> Cesar Hongvu je omejil kozmopolitsko kulturo mongolske dinastije Juan, plodovit princ Ning Džu Čuan pa je celo sestavil enciklopedijo, ki je napadala budizem kot tuj kult, škodljiv za državo, in enciklopedijo, ki je bila kasneje vključena v daoistični kanon.<ref name="dickwang"/> Cesar Jongle in poznejši cesarji so močno podpirali tibetanski budizem, gradnje, tiskanja suter, obrede in drugo, da bi dobili podporo budističnega občestva. Jongle se je poskušal prikazati kot budistični idealni kralj ''[[čakravarti]]''.<ref>{{navedi knjigo |last1=David M. Robinson |last2=Dora C. Y. Ching |last3=Chu Hung-Iam |last4=Scarlett Jang |last5=Joseph S. C. Lam |last6=Julia K. Murray |last7=Kenneth M. Swope |title=Culture, Courtiers, and Competition: The Ming Court (1368–1644) |date=2008 |publisher=Harvard East Asian Monographs |isbn=978-0-674-02823-4 |chapter=7 in 8 }}</ref> Nekaj dokazov kaže, da je bil pri tem uspešen.{{sfnp|Robinson|2020|pp=203–207}} Po vsej Kitajski je bil dobro uveljavljen tudi [[islam]]. Njegova zgodovina naj bi se začela s Saadom ibn Abi Vakasom v času dinastije Tang in močno uradno podporo v času dinastije Juan. Dinastija Ming je podporo zelo omejila, a je v zgodnjem obdobju še vedno imela več uglednih muslimanskih osebnosti, vključno s pomorščakom [[Dženg He]]jem in generali Čang Jučunom, Lan Jujem, Ding Dešingom in Mu Jingom med vladavino cesarja Hongvuja. Islamski viri dvomijo, da so bili muslimani. Ne glede na to je prisotnost muslimanov v vojskah, ki so pregnale Mongole proti severu, povzročila postopen premik v kitajskem dojemanju muslimanov. Iz statusa "tujcev" so prešli v status "znanih tujcev".{{sfnp|Lipman|1998|p=38-39}} Cesar Hongvu je napisal 100 znakov dolgo hvalnico islamu in preroku [[Mohamed]]u. Cesarji dinastije Ming so močno sponzorirali gradnjo mošej in podeljevali velikodušne svoboščine za prakticiranja islama.<ref name=":0">{{Cite journal|last=Hagras|first=Hamada|title=The Ming Court as Patron of the Chinese Islamic Architecture: The Case Study of the Daxuexi Mosque in Xi'an|date=2019-12-20|url=http://www.fayoum.edu.eg/english/shedet/ISSUES201908.aspx|journal=SHEDET|issue=6|pages=134–158|doi=10.36816/shedet.006.08|doi-access=free|access-date=2024-02-02|archive-date=2020-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20201018002837/http://www.fayoum.edu.eg/english/shedet/ISSUES201908.aspx|url-status=dead}}</ref> [[Slika:He Chaozong 1.JPG|thumb|upright|Bodhisatva Mandžušri, porcelan, 17. atoletje{{sfnp|Needham|1965|pp=171–172}}]] Prihod dinastije Ming je bil sprva uničujoč za [[krščanstvo]]. Cesar Hongvu je v prvem letu svoje vladavine razglasil osemdeset let stare [[Frančiškani|frančiškanske]] misijone za nezakonite.{{sfnp|Leslie|1998|p=15}} Izginila je tudi stoletja stara vzhodna pravoslavna cerkev. V kasnejšem obdobjem dinastije Ming je prišel na Kitajsko nov val krščanskih misijonarjev, zlasti [[Družba Jezusova|jezuitov]], ki so v svojih argumentih za spreobrnitev uporabljali novo zahodno znanost in tehnologijo. Po ustanovitvi Kolegija sv. Pavla v [[Makav]]u leta 1579 so se jezuiti tam učili kitajščine in se seznanjali s kitajsko kulturo. Najvplivnejši je bil [[Matteo Ricci]], čigar ''[[Zemljevid Mattea Riccija|Popoln zemljevid vseh kraljestev sveta]]'' je obrnil na glavo tradicionalno geografijo po vsej vzhodni Aziji. Riccijevo delo s spreobrnjencem Šu Guangčijem je leta 1607 privedlo do prvega kitajskega prevoda [[Evklid]]ovih ''[[Elementi (Evklid)|Elementov]]''. Na steli dinastije Šjan iz leta 1625 je med drugim zapisano tudi dovoljenje, da se krščanstvo obravnava kot stara in uveljavljena vera in ne kot nov in nevaren kult. Glede obsega prakticiranja krščanstva obstajajo velika nesoglasja. Poskus Riccijevih naslednikov, da bi razširili svoj vpliv, je privedel do incidenta v Nankingu leta 1616, v katerem so štiri jezuite izgnali v Makav, druge pa za šest let izrinili iz javnega življenja.{{sfnp|Wong|1963|pp=30–32}} Vrsta spektakularnih neuspehov kitajskih astronomov, vključno z izostankom mrka, ki sta ga izračunala Šu Guangči in Sabatino de Ursis, in vrnitev jezuitov, ki so se predstavljali kot izobraženi učenjaki po konfucijanskem zgledu,{{sfnp|Ebrey|1999|p=212}} je obnovila njihovo prisotnost. Proti koncu dinastije Ming so [[dominikanci]] v Rimu sprožili polemiko o kitajskih obredih, ki je sčasoma privedla do popolne prepovedi krščanstva pod dinastijo Čing. Med Riccijevo misijo v Pekingu je z njim navezal stike tudi predstavnik približno 5.000 [[Judje|Judov]] iz Kajfenga in mu predstavil dolgo zgodovino Judov na Kitajskem.{{sfnp|White|1966|pp=31–38}}. Poplava leta 1642, ki jo je povzročil guverner Kajfenga, je opustošila judovsko skupnost. Izgubila je pet od dvajsetih družin, [[Sinagoga|sinagogo]] in večino ''[[Tora|Tore]]''.<ref name="XX">{{harvp|Xu|2003|p=47}}.</ref> ===Filozofija=== ====Vang Jangmingovo konfucijanstvo==== [[Slika:王守仁.jpg|thumb|upright|[[Vang Jangming]] (1472–1529), ki se šteje za najvplivnejšega konfucijanskega misleca po Džu Šiju]] Med dinastijo Ming so dvor in kitajski literati na splošno sprejeli novokonfucijanske doktrine učenjaka Džu Šija, čeprav je bila neposredna linija njegove šole uničena, ko je cesar Jongle leta 1402 iztrebil deset družin sorodnikov Fanga Šjaoruja. Učenjak dinastije Ming, ki je najbolj vplival na naslednje generacije, je bil [[Vang Jangming]] (1472–1529), čigar učenja so v njegovem času napadali zaradi podobnosti s ''čan'' budizmom. Vang Jangming je na podlagi Džu Šijevega koncepta "razširitve znanja" trdil, da lahko kdorkoli, ne glede na poreklo ali izobrazbo, postane tako moder kot sta bila [[Konfucij]] in [[Mencij]]. Po njegovem mnenju njuni spisi niso viri resnice, temveč le vodniki, v katerih bi po natančnem preučevanju našli tudi napake.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=281–282}} Kmet z veliko izkušenj in inteligence naj bi bil torej modrejši od uradnika, ki se je naučil klasike na pamet, ni pa izkusil resničnega sveta. {{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|pp=281–282}} ====Konzervativna reakcija==== [[Slika:Confucius on his way to Luoyang.jpg|thumb|upright|[[Konfucij]] na poti v [[Luojang]], prestolnico dinastija [[Dinastija Džov|Džov]]; tiskana risba iz dinastije Ming]] Učenjaki-birokrati so bili previdni glede Vangove heterodoksije, vse večjega števila njegovih učencev, ko je bil še na položaju, in njegovega splošnega družbeno uporniškega sporočila. Da bi omejili njegov vpliv, so ga pogosto pošiljali opravljat vojaške zadeve in dušit upore daleč stran od prestolnice. Njegove ideje so kljub temu prodrle v glavni tok kitajske misli in spodbudile novo zanimanje za daoizem in budizem.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=282}} Poleg tega so začeli ljudje dvomiti o veljavnosti družbene hierarhije in zamisli, da bi moral biti učenjak nad kmetom. Vang Jangmingov učenec in delavec v rudniku soli Vang Gen je predaval preprostim prebivalcem o izobraževanju za izboljšanje njihovega življenja, medtem ko je njegov privrženec He Šinjin izpodbijal povzdigovanje in poudarjanje družine v kitajski družbi.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=282}} Njegov sodobnik Li Dži je celo učil, da so ženske intelektualno enake moškim in da jim je treba zagotoviti boljšo izobrazbo. Tako Li kot He sta nazadnje umrla v zaporu, zaprta zaradi ''"širjenja nevarnih idej"''.{{sfnp|Ebrey|Walthall|Palais|2006|p=283}} Te ''"nevarne zamisli"'' o izobraževanju žensk so že dolgo pred tem sprejele nekatere matere{{sfnp|Ebrey|1999|p=158}} in [[Kurtizana|kurtizane]], ki so bile tako pismene in spretne v kaligrafiji, slikanju in poeziji kot njihovi moški gostje.{{sfnp|Brook|1998|p=230}} Liberalnim pogledom Vang Jangminga sta nasprotovala cenzura in [[Akademija Donglin]], ki sta bili ponovno ustanovljeni leta 1604. Konservativci iz teh ustanov so želeli oživiti ortodoksno konfucijansko etiko. Konservativci, kot je bil Gu Šjančeng (1550–1612), so nasprotovali Vangovi ideji o prirojenem moralnem znanju in trdili, da je to preprosto legitimacija za brezvestno vedenje, kot sta pohlepna prizadevanja in osebna korist. Ti dve smeri konfucijanske misli, utrjeni s pojmovanjem obveznosti kitajskih učenjakov do svojih mentorjev, sta se razvili v vsesplošno frakcionaštvo med državnimi ministri, ki so izrabili vsako priložnost, da sodijo članom druge frakcije. {{sfnp|Ebrey|1999|p=213}} ===Mestno in podeželsko življenje=== {{Wide image|南都繁會圖 01.jpg|1500px|Čju Jing: ''Vrvež v Nankingu ''.|dir=rtl}} {{multiple image | align = center | total_height = 400px | mode=nolines | image_style=border:none; |footer=Mestno življenje v dinastiji Ming | image1 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 13.jpg | image2 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 12.jpg | image3 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 11.jpg | image4 = Along the River During the Qingming Festival (Suzhou Imitation) 10.jpg }} [[Slika:Seal Paste Box (Yinnihe) with Litchi Stems LACMA M.87.205a-b (1 of 2).jpg|upright|thumb|Lakirana izrezljana lesena škatlica za črnilo; dinastija Ming]] Vang Gen je imel filozofska predavanja za številne preproste ljudi iz različnih regij. Skupnosti so že dinastiji Song postajale manj izolirane, kar je postalo še bolj očitno v dinastiji Ming, ko so se razdalje med tržnimi mesti manjšale. Vse več je bilo šol, verskih združenj in drugih lokalnih prostovoljnih organizacij in stikov med izobraženci in nešolanimi vaščani.{{sfnp|Ebrey|1999|p=206}} Meje med mesti in vasmi so postajale zamegljene, saj so bila primestna območja s kmetijami tik zunaj mesta in v nekaterih primerih znotraj mestnega obzidja. Zamegljene so postajale tudi meje med tradicionalnimi štirimi poklici (''shì nóng gōng shāng''), saj so obrtniki včasih delali na kmetijah, kmetje pa so v času pomanjkanja pogosto potovali v mesta, da bi našli delo.{{sfnp|Spence|1999|p=13}} Po očetu je bilo mogoče, vendar ne obvezno, izbrati ali podedovati različne poklice. Mednje so spadali izdelovalci krst, železarji in kovači, krojači, kuharji in izdelovalci rezancev, trgovci na drobno, upravitelji gostiln, čajnic ali vinarn, čevljarji, rezalci pečatov, lastniki zastavljalnic, vodje bordelov in trgovski bankirji. V preprost bančni sistem so bile vključene tudi menjalnice.{{sfnp|Spence|1999|p=20}}{{sfnp|Spence|1999|pp=12–13}} Tako rekoč vsako mesto je imelo [[Javna hiša|javno hišo]] z moškimi in ženskimi prostitutkami.{{sfnp|Brook|1998|pp=229, 232}} Moški katamiti so dosegali višjo ceno kot priležnice, saj se je na [[homoseksualnost]] z najstnikom gledalo kot na znak elitnega statusa.{{sfnp|Brook|1998|pp=232–223}} Javna kopališča so postala veliko pogostejše kot v prejšnjih obdobjih.{{sfnp|Schafer|1956|p=57}} Mestne trgovine in trgovci na drobno so prodajali različno blago, tudi poseben papirnati denar, ki so ga zažgali ob žrtvovanju prednikov, luksuzno blago, pokrivala, fino blago, čaje in drugo.{{sfnp|Spence|1999|pp=12–13}} Manjše, revne in razpršene skupnosti niso mogle imeti stalnih trgovin in so kupovale na občasnih tržnicah in pri potujočih krošnjarjih. Že majhno mestno jedro je omogočalo tudi preprosto šolanje, prenašanje novic in govoric, verske festivale, nastope potujočih gledaliških skupin, pobiranje davkov in centre za razdeljevanje pomoči v obdobjih pomanjkanja. [[Slika:邝璠《便民图纂·耕织图·耘田》.jpg|thumb|Pletje njive, ilustracija v Fan Kuangovem ''Bjanmintuzuanu'']] Kmetje na severu so se preživljali s pridelavo [[Pšenica|pšenice]] in [[proso|prosa]], medtem ko so kmetje južno od reke Huaj intenzivno gojili [[riž]] in imeli jezera in ribnike, kjer so lahko gojili race in ribe. Gojenje murv za [[Sviloprejka|sviloprejke]] in [[Čajevec|čajevca]] je bilo razširjeno večinoma južno od reke Jangdzi. Še južneje so kot osnovne kulture gojili [[sladkorni trs]] in [[citrus]]e.{{sfnp|Spence|1999|p=13}} Nekateri prebivalci goratega jugozahoda so se preživljali s prodajo lesa iz trdega [[bambus]]a. Reveži so tudi kuhali [[Oglje|lesno oglje]], žgali apno iz lupin [[Ostriga|ostrig]], izdelovali lončeno posodo in pletli rogoznice in košare.{{sfnp|Brook|1998|p=95}} Na severu so potovali najpogosteje s konji in kočijami, na jugu pa pluli po neštetih rekah, kanalih in jezerih. Na jugu je bilo veliko premožnih posestnikov in kmetov najemnikov, severno od reke Huaj pa so kmetje zaradi ostrejšega podnebja živeli malo nad eksistenčnim pragom.{{sfnp|Spence|1999|p=14}} V zgodnji dinastiji Ming so veljali najstrožji zakoni o razkošju v kitajski zgodovini. Prebivalcem je bilo prepovedano nositi fino svilo in oblačila živo rdeče, temno zelene ali rumene barve. Prebivalci niso smeli nositi škornjev ali klobukov ''guan''. Ženske niso smele nusiti okraskov iz zlata, žada, biserov ali smaragdov. Trgovcem in njihovim družinam je bila prepovedana uporaba svile. Od srednjega obdobja Minga ti zakoni niso več veljali.{{sfnp|Zhou|1990|p=34–40}} ==Znanost in tehnologija== [[Slika:Chinese Fining and Blast Furnace.jpg|thumb|Pridobivanje železa iz železove rude; enciklopedija Tjangong Kajvu iz leta 1637]][[Slika:Zhenghe-sailing-chart.gif|thumb|Dženg Hejev zemljevid znanega sveta: zgoraj je Indija, zgoraj desno Cejlon in ob spodnjem robu vzhodna Afrika; označene so tudi plovne poti in razdalje]] Po razcvetu znanosti in tehnologije v dinastiji Song je dinastija Ming morda doživljala manj napredka v znanosti in tehnologiji v primerjavi z zahodnim svetom. Ključni napredek kitajske znanosti v poznem Mingu je spodbudil ravno stik z Evropo. Leta 1626 je [[Adam Schall|Johann Adam Schall von Bell]] napisal ''Juandžigšuo'' (dobesedno ''Gledanje v daljavo z optičnim steklom''), prvo kitajsko razpravo o [[Daljnogled|teleskopu]]. Leta 1634 je cesar Čongdžen dobil teleskop pokojnega polihistorja [[Johann Schreck|Johanna Schrecka]] (1576–1630).{{sfnp|Needham|1959|pp=444–445}} Heliocentrični model sončnega sistema so katoliški misijonarji na Kitajskem zavračali in zamolčali, vendar so ideje [[Johannes Kepler|Johannesa Keplerja]] in [[Galileo Galilei]]a počasi le pricurljale na Kitajsko. Začelo se je s poljskim jezuitom Michaelom Boymom (1612–1659) leta 1627, razpravo Adama Schalla von Bella leta 1640, in nazadnje s prihodom Josepha Edkinsa, Alexa Wylieja in Johna Fryerja v 19. stoletju.{{sfnp|Needham|1959|pp=444–447}} Katoliški jezuiti na Kitajskem so na dvoru promovirali kopernikansko teorijo in hkrati v svojem pisanju sprejemali ptolemajski sistem. Katoliški misijonarji na Kitajskem so šele leta 1865 podprli heliocentrični model, ko so to storili njihovi protestantski sodobniki.{{sfnp|Wong|1963|loc=str. 31, op. 1}} Čeprav sta osnovo [[Trigonometrija|trigonometrije]] na Kitajskem postavila že [[Šen Kuo]] (1031–1095) in [[Guo Šoudžing]] (1231–1316), so naslednje pomembno delo v kitajski trigonometriji objavili šele leta 1607 s prizadevanji [[Šu Guangči]]ja in [[Matteo Ricci|Mattea Riccija]].{{sfnp|Needham|1959|p=110}} Ironično je, da so bili nekateri izumi iz starodavne Kitajske na Kitajskem ponovno uvedeni z znanjem iz Evrope v času poznega Minga. Mednje je spadal na primer poljski mlin.{{sfnp|Needham|1965|pp=255–257}} V 16. stoletja je [[kitajski koledar]] potreboval temeljito reformo. Dinastija Ming je sprejela Guo Šovdžingov koledar ''[[Šovši]]'' iz leta 1281, ki je bil tako natančen kot [[gregorijanski koledar]], vendar ga Direktorat za astronomijo Minga ni uspel redno prilagajati, morda zaradi pomanjkanja strokovnega znanja. V dinastiji Ming so namreč položaji v uradih postali dedni, statuti Minga pa so prepovedovali zasebno ukvarjanje z astronomijo.{{sfnp|Peterson|1986|p=47}}{{sfnp|Engelfriet|1998|p=78}} Leta 1595 je popravek koledarja predložil princ Džu Dzajju, vendar ga je ultrakonzervativna astronomska komisija zavrnila. Džu Dzajju je odkril tudi sistem uglaševanja, znan kot enakomerna uglasitev, ki ga je v Evropi istočasno odkril [[Simon Stevin]] (1548–1620).{{sfnp|Kuttner|1975|pp=166–167}} Leto prej je izboljšavo koledarja priporočal Šing Yunlu, vendar je njegov predlog zavrnil nadzornik Astronomskega urada zaradi zakona o prepovedi zasebne dejavnosti v astronomiji. Šing je kasneje skupaj s Šu Guangčijem sodeloval pri reformi koledarja leta 1629 v skladu z zahodnimi standardi.{{sfnp|Engelfriet|1998|p=78}} [[Slika:Ming-marine-compass.jpg|thumb|left|24-točkovna kompasna karta, ki jo je uporabljal Dženg He med svojim raziskovanjem]] Ko je ustanovitelj dinastije Ming Hongvu naletel na mehanske naprave, shranjene v palači dinastije Juan v [[Peking|Kanbalik]]u (plesoče krogle na curkih vode v vodometih, mehaniziran tiger, naprave z zmajevo glavo, ki so bruhale meglice parfuma, in mehanske ure) jih je povezal z dekadenco mongolskih vladarjev in jih ukazal uničiti.{{sfnp|Needham|1965|pp=133, 508}} Naprave je v celoti opisal direktor oddelka Ministrstva za dela Šjao Šun, ki je skrbno opisal tudi podrobnosti o arhitekturi in postavitvi palače dinastije Juan.{{sfnp|Needham|1965|pp=133, 508}} Evropski jezuiti, med njimi tudi Matteo Ricci in Nicolas Trigault, so kasneje na kratko omenili avtohtone kitajske ure s pogonskimi kolesi.{{sfnp|Needham|1965|p=438}} Tako Ricci kot Trigault sta tudi poudarila, da so bili evropski urni mehanizmi iz 16. stoletja veliko naprednejši od običajnih naprav za merjenje časa na Kitajskem. Med kitajskimi mehanizmi sta omenila vodne ure in ''"druge instrumente z vrtljivimi kolesi"''.{{sfnp|Needham|1965|p=509}} Kitajski zapisi opisujejo ''"peščeno uro s petimi kolesi"'', mehanizem, ki ga je uvedel Džan Šijuan (ustvarjal 1360–1380), ki je vključeval lopatico in nepremično številčnico. {{sfnp|Needham|1965|p=511}} Peščeno uro s kolesi je izboljšal Džov Šušue (ustvarjal 1530–1558), ki je dodal četrti veliki zobnik, spremenil prestavna razmerja in razširil odprtino za pretok peska, ker so se starejši modeli prepogosto mašili.{{sfnp|Needham|1965|pp=510–511}} [[Slika:Ricciportrait.jpg|thumb|upright|Ju Venhui: Portret Mattea Riccija, naslikan v letu njegove smrti (1610)]] Kitajci so bili navdušeni nad evropsko tehnologijo, gostujoči Evropejci pa nad kitajsko. Leta 1584 je [[Abraham Ortelius]] (1527–1598) v svojem atlasu ''Theatrum Orbis Terrarum'' predstavil nenavadno kitajsko inovacijo namestitve jamborov in jader na vozove, podobno kot na ladje.{{sfnp|Needham|1965|p=276}} Enciklopedist Song Jinšing (1587–1666) je v svoji enciklopediji ''[[Tjangong Kajvu]]'' iz leta 1637 dokumentiral široko paleto tehnologij ter metalurških in industrijskih procesov, mehanske in hidravlične naprave za poljedelstvo in namakanje,{{sfnp|Song|1966|pp=7–30, 84–103}} navtično tehnologijo, kot so vrste plovil in oprema za potapljanje z masko za lovce na bisere,{{sfnp|Song|1966|pp=171–72, 189, 196}}{{sfnp|Needham|1971|p=668}}{{sfnp|Needham|1971|pp=634, 649–50, 668–69}} postopke gojenja sviloprejke skozi celo leto in tkanje svile s statvami,{{sfnp|Song|1966|pp=36–36}} taljenja v talilnem loncu in [[kaljenje]], {{sfnp|Song|1966|pp=237, 190}} praženje [[pirit]]a in pridobivanje žvepla, ene od sestavin [[smodnik]]a, pridobivanje [[železo|železa]] iz železove oksidne rude in uporabo orožja s smodniškim polnjenjem, vžigalno vrvico in jeklenim kresilnim kolescem.{{sfnp|Needham|1987|pp=205, 339ff}}. [[Slika:Ming Dynasty eruptor proto-cannon.jpg|thumb|upright|left|Top iz ''[[Huolongdžing]]a'', razprave o smodniškem strelnem orožju, ki sta jo napisala [[Džjao Ju]] in [[Lju Boven]] pred smrtjo slednjega leta 1375]] [[Agronomija|Agronom]] [[Šu Guangči]] (1562–1633) se je v svojem delu ''[[Nongdženg Čuanšu]]'' osredotočil na [[kmetijstvo]], zlasti na namakanje, gnojenje, pomoč v obdobjih lakote, gospodarske in tekstilne izdelke ter empirično opazovanje elementov, ki so dali vpogled v zgodnje razumevanje [[Kemija|kemije]].{{sfnp|Needham|1984|pp=65–66}} Na začetku dinastije Ming se je razvilo veliko novih orožij s smodnikom. Do sredine poznega obdobja Minga so Kitajci kljub temu začeli pogosto uporabljati topništvo in strelno orožje v evropskem slogu.{{sfnp|Needham|1987|p=372}} ''[[Huolongdžing]]'', razprava o orožju s smodnikom, ki sta jo napisala [[Džjao Ju]] in [[Lju Boven]] malo pred smrtjo slednjega 16. maja 1375, s predgovorom, ki ga je leta 1412 dodal Džjao,{{sfnp|Needham|1987|pp=24–25}} je vsebovala opise veliko vrst najsodobnejšega orožja s smodnikom tistega časa. Med to orožje so spadale votle, s smodnikom napolnjene eksplozivne topovske krogle,{{sfnp|Needham|1987|p=264}} kopenske mine z zapletenin sprožilnim mehanizem padajočih uteži, zatičev in jeklenega kolesnega zaklepa za vžig vžigalnih vrvic,{{sfnp|Needham|1987|pp=203–205}} mornariške mine,{{sfnp|Needham|1987|p=205}} nameščene na rakete s krilci,{{sfnp|Needham|1987|pp=498–502}} večstopenjske rakete, ki so jih poganjale pospeševalne rakete in nato vžgale roj manjših raket,{{sfnp|Needham|1987|p=508}} in ročne topove z do desetimi cevmi.{{sfnp|Needham|1987|p=229}} To sofisticirano orožje je omogočila ogromna železarska industrija s središčem v severni Kitajski, ki je proizvedla okoli 125.000 ton železa letno.<ref name=":2">{{navedi knjigo |last=Kennedy |first=Paul M. |title=The rise and fall of the great powers: economic change and military conflict from 1500 to 2000 |url=https://archive.org/details/risefallofgreatp00paul |date=1989 |publisher=Fontana Press |isbn=978-0-00-686052-5 |location=London}}</ref> Železo je bilo namenjeno predvsem vladi in oboroževanju. [[Li Šidžen]] (1518–1593) je bil eden od najbolj priznanih [[Farmakologija|farmakologov]] in zdravnikov v kitajski zgodovini. Njegov ''[[Bencao Gangmu]]'' je medicinsko besedilo s 1892 vnosi, od katerih ima vsak vnos svoje ime (''gang'') in sopomenke. V besedilih iz 16. stoletja je podrobno opisano [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]], ki ga je mogoče zaslediti že v zgodnejši ljudski medicini. V času dinastije Ming je bilo objavljenih okrog petdeset besedil o zdravljenju [[Črne koze|črnih koz]].<ref name="Hopkins">{{harvp|Hopkins|2002|p=[https://archive.org/details/greatestkillersm0000hopk/page/110 110]|ps=}}</ref> Kitajci so leta 1498 prvi izumili moderno zobno ščetko s trdimi svinjskimi ščetinami.{{sfnp|The Library of Congress (2007)}} ==Prebivalstvo== [[Slika:Chen Hongshou, Appreciating Plums, detail.jpg|thumb|upright|Čen Hongšov (1598–1652): ''Občudovanje sliv''; na sliki je gospa z ovalno pahljačo, ki uživa v lepoti sliv]] Sinološki zgodovinarji razpravljajo o številu prebivalcev v posameznih obdobjih dinastije Ming. Zgodovinar Timothy Brook ugotavlja, da so številke iz popisov prebivalstva vprašljive, ker so zaradi davčnih obveznosti številne družine prijavile manjše število oseb v svojih gospodinjstvih, številni okrožni uradniki pa manjše število gospodinjstev v svojih okrožjih.{{sfnp|Brook|1998|p=27}} Družine v celem cesarstvu so pogosto prijavljale manjše število otrok, zlasti deklic{{sfnp|Brook|1998|p=267}} in celo odraslih žensk.{{sfnp|Brook|1998|pp=97–99}} Prefektura Daming v Severnem Džiliju je leta 1502 poročala o 378.167 moških in samo 226.982 ženskah.{{sfnp|Brook|1998|p=97}} Vlada je poskušala revidirati številke z uporabo ocen pričakovanega povprečnega števila ljudi v vsakem gospodinjstvu, vendar to ni rešilo problema davčne registracije.{{sfnp|Brook|1998|pp=28, 267}} Del neravnovesja med spoloma je mogoče pripisati praksi detomorov deklic. Praksa detomorov je dobro dokumentirana in na Kitajskem stara več kot dva tisoč let. Sodobni avtorji so jo opisali kot ''"razprostranjeno"'' in da jo ''"izvaja skoraj vsaka družina"''.{{sfnp|Kinney|1995|p=200–01}} Dramatično izkrivljenega razmerja med spoloma, ki je do leta 1586 v mnogo okrajih preseglo 2:1, verjetno ni mogoče razložiti samo z detomori.{{sfnp|Brook|1998|pp=97–99}} [[Slika:Portrait assis de l'empereur Ming Xuanzong.jpg|thumb|upright|Cesar [[Šuande]] (vladal 1425–1435) je leta 1428 izjavil, da se njegovo prebivalstvo zmanjšuje zaradi gradnje palače in vojaških avantur, čeprav se je v resnici večalo{{sfnp|Brook|1998|p=28}}]] V popisu leta 1381 je bilo preštetih 59.873.305 ljudi. V popisu davčnega urada se je število leta 1391 zmanjšalo za približno 3 milijone ljudi. Poročanje o premajhnih številkah je bilo leta 1381 razglašeno za kaznivo dejanje, zato je potreba po preživetju mnoge prisilila, da so opustili davčno registracijo in odšli iz regij, kjer je cesar Hongvu poskušal prebivalstvu vsiliti svoj zakon. Ho Pingti je v svojih ''Študijah o prebivalstvu Kitajske'' za leto 1393 številko revidiral na 65 milijonov in hkrati ugotavljal, da v popis niso bila všteta velika območja severne Kitajske in obmejna območja.{{sfnp|Ho|1959|p=8–9, 22, 259}} Brook navaja, da se je število prebivalcev v uradnih popisih po letu 1393 gibalo med 51 in 62 milijoni, vendar je dejansko naraščalo.{{sfnp|Brook|1998|p=28}} William Atwell navaja, da je imela Kitajska okoli leta 1400 morda 90 milijonov prebivalcev.{{sfnp|Atwell|2002|p=86}} Zgodovinarji zdaj namige, ki bi pokazali realno rast prebivalstva, iščejo v lokalnih poročilih.{{sfnp|Brook|1998|p=267}} Iz njih Brook ocenjuje, da je imelo celotno cesarstvo pod cesarjem [[Čenghua]]jem (vladal 1464–1487) približno 75 milijonov prebivalcev,{{sfnp|Brook|1998|pp=28, 267}}, čeprav so se uradne številke gibale okoli 62 milijonov.{{sfnp|Brook|1998|p=95}} Medtem ko so prefekture po cesarstvu sredi obdobja Ming poročale bodisi o upadu bodisi o stagnaciji števila prebivalcev, so lokalni uradi poročali o ogromnem številu prihajajočih potepuških delavcev, ki so zapustili svoje kmetije s premalo obdelovalne zemlje. Mnogi so postali potepuhi, prevaranti ali gozdni delavci, ki so s krčenjem gozdov povečevali kmetijska zemljišča.{{sfnp|Brook|1998|p=162}} Cesarja [[Hongdži]] in [[Džengde]] sta zmanjšala kazni tistim, ki so pobegnili iz domače regije, medtem ko je cesar [[Džjandžing]] (vladal 1521–67) zahteval, da uradniki registrirajo vse odseljene ali pobegla migrante kot prisotne, da bi dobil več prihodkov.{{sfnp|Brook|1998|p=97}} Popisi prebivalstva v pozni dinastiji Ming kljub Džjandžingovim zahtevam za dokumentiranje delavcev migrantov in trgovcev še vedno niso natančno odražali ogromne rasti prebivalstva. Lokalni opazovalci po celem cesarstvu so to opazili in naredili lastne ocene celotnega števila prebivalcev. Nekateri so ugibali, da se je od leta 1368 do konca dinastije število prebivalcev podvojilo, potrojilo ali celo popeterilo.{{sfnp|Brook|1998|p=162}} Fairbank ocenjuje, da je imelo cesarstvo v pozni dinastiji Ming morda 160 milijonov prebivalcev.{{sfnp|Fairbank|Goldman|2006|p=128}} Brook število ocenjuje na 175 milijonov{{sfnp|Brook|1998|p=162}} in Ebrey na 200 milijonov.{{sfnp|Ebrey|1999|p=195}} Velika [[epidemija]], ki se je začela v provinci [[Šanši]] leta 1633, je opustošila gosto poseljena območja ob Velikem kanalu. V severnem Džedžjangu je po lokalnih poročilih tisto leto zbolela več kot polovica prebivalstva in da je na nekaterih območjih do leta 1642 umrlo 90 % lokalnega prebivalstva.{{sfnp|Brook|1998|p=163}} == Opombe== {{seznam opomb|20em}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== ===Citirani viri=== {{Refbegin|2}} * {{citation |given1 = Anita N. |surname1 = Andrew |given2 = John A. |surname2 = Rapp |title = Autocracy and China's Rebel Founding Emperors: Comparing Chairman Mao and Ming Taizu |location = Lanham |publisher = Rowman & Littlefield |year = 2000 |isbn = 978-0-8476-9580-5 |postscript = . }} * {{citation |surname = Atwell |given = William S. |title = Time, Money, and the Weather: Ming China and the 'Great Depression' of the Mid-Fifteenth Century |journal = The Journal of Asian Studies |volume = 61 |issue = 1 |year = 2002 |pages = 83–113 |doi=10.2307/2700190 |jstor = 2700190 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Atwell |first1=William S. |author-mask = 3 |title=Another Look at Silver Imports into China, ca. 1635–1644 |journal=Journal of World History |date=2005 |volume=16 |issue=4 |pages=467–489 |doi=10.1353/jwh.2006.0013 |jstor=20079347 |s2cid=162090282 }} * {{navedi splet |last1=Broadberry |first1=Stephen |year=2014 |title=China, Europe and the Great Divergence: a Study in National Accounting, 980–1850 |url=https://eh.net/eha/wp-content/uploads/2014/05/Broadberry.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20140913073301/http://eh.net/eha/wp-content/uploads/2014/05/Broadberry.pdf |archive-date=2014-09-13 |url-status=live |publisher=Economic History Association |access-date=15 August 2020 }} * {{citation |surname = Brook |given = Timothy |title = The Confusions of Pleasure: Commerce and Culture in Ming China |location = Berkeley |publisher = University of California Press |year = 1998 |isbn = 978-0-520-22154-3 |title-link = |postscript = . }} * {{citation |surname = Chang |given = Michael G. |title = A Court on Horseback: Imperial Touring & the Construction of Qing Rule, 1680–1785 |location = Cambridge |publisher = Harvard University Press |year = 2007 |isbn = 978-0-674-02454-0 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Chen |first1=Gilbert |title=Castration and Connection: Kinship Organization among Ming Eunuchs |journal=Ming Studies |date=2 July 2016 |volume=2016 |issue=74 |pages=27–47 |doi=10.1080/0147037X.2016.1179552 |s2cid=152169027 }} * {{cite journal |last1=Crawford |first1=Robert B. |title=Eunuch Power in the Ming Dynasty |journal=T'oung Pao |date=1961 |volume=49 |issue=3 |pages=115–148 |doi=10.1163/156853262X00057 |jstor=4527509 }} * {{navedi splet |title=Definition of Ming |url=http://www.dictionary.com/browse/ming |website=Random House Webster's Unabridged Dictionary |ref={{sfnRef|Random House Webster's Unabridged Dictionary}} }} * {{cite journal |title=The Southern Ming, 1644–1662. By Lynn A. Struve |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-asian-studies_1985-08_44_4/page/824 |first=Jerry P. |last=Dennerline |journal=The Journal of Asian Studies |volume=44 |issue=4 |year=1985 |pages=824–825 |doi=10.2307/2056469 |jstor=2056469 |s2cid=162510092 }} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=hUEswLE4SWUC&pg=PA34 |title=China's Muslim Hui community: migration, settlement and sects |first1=Michael |last1=Dillon |year=1999 |publisher=Curzon Press |location=Richmond |isbn=978-0-7007-1026-3 |access-date=28 June 2010 }} * {{citation |given1 = Patricia Buckley |surname1 = Ebrey |given2 = Anne |surname2 = Walthall |given3 = James B. |surname3 = Palais |title = East Asia: A Cultural, Social, and Political History |location = Boston |publisher = Houghton Mifflin Company |year = 2006 |isbn = 978-0-618-13384-0 |url = https://archive.org/details/eastasiacultural00ebre_0 |postscript = . }} * {{citation |given = Patricia Buckley |surname = Ebrey |title = The Cambridge Illustrated History of China |location = Cambridge |publisher = Cambridge University Press |year = 1999 |isbn = 978-0-521-66991-7 |postscript = . |url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre }} * {{cite journal |last1=Elman |first1=Benjamin A. |title=Political, Social, and Cultural Reproduction via Civil Service Examinations in Late Imperial China |journal=The Journal of Asian Studies |date=1991 |volume=50 |issue=1 |pages=7–28 |doi=10.2307/2057472 |jstor=2057472 |s2cid=154406547 |url=https://www.princeton.edu/~elman/documents/Civil_Service_Examinations.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221010/https://www.princeton.edu/~elman/documents/Civil_Service_Examinations.pdf |archive-date=2022-10-10 |url-status=live |oclc=2057472 }} * {{navedi knjigo |last1=Elman |first1=Benjamin A. |author-mask=3 |title=A Cultural History of Civil Examinations in Late Imperial China |url=https://archive.org/details/culturalhistoryo0000elma_z4o9 |date=2000 |publisher=University of California Press |isbn=978-0-520-92147-4 }} * {{citation |surname = Engelfriet |given = Peter M. |title = Euclid in China: The Genesis of the First Translation of Euclid's Elements in 1607 & Its Reception Up to 1723 |location = Leiden |publisher = Koninklijke Brill |year = 1998 |isbn = 978-90-04-10944-5 |postscript = . }} * {{citation |surname1 = Fairbank |given1 = John King |surname2 = Goldman |given2 = Merle |title = China: A New History |place = Cambridge |publisher = Harvard University Press |edition = 2nd | year = 2006 |isbn = 978-0-674-01828-0 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Fan |first1=C. Simon |title=Culture, Institution, and Development in China: The economics of national character |publisher=Routledge |year=2016 |isbn=978-1-317-24183-6 }} * {{navedi knjigo |editor1-last=Farmer |editor1-first=Edward L. |title=Zhu Yuanzhang and Early Ming Legislation: The Reordering of Chinese Society Following the Era of Mongol Rule |date=1995 |publisher=Brill |isbn=90-04-10391-0 }} * {{navedi knjigo |last1=Frank |first1=Andre Gunder |title=ReOrient: Global Economy in the Asian Age |url=https://archive.org/details/reorient00andr |date=1998 |publisher=University of California Press |location=Berkeley; London |isbn=978-0-520-21129-2 }} * {{citation |surname = Gascoigne |given = Bamber |title = The Dynasties of China: A History |location = New York |publisher = Carroll & Graf |year = 2003 |isbn = 978-0-7867-1219-9 |url = https://archive.org/details/dynastiesofchina00gasc |postscript = . }} * {{citation |surname = Geiss |given = James |chapter = The Cheng-te reign, 1506–1521 |pages = 403–439 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press | year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |postscript = . }} * {{citation |surname = Goldstein |given = Melvyn C. |title = The Snow Lion and the Dragon: China, Tibet and the Dalai Lama |location = Berkeley |publisher = University of California Press |year = 1997 |isbn = 978-0-520-21951-9 |postscript = . }} * {{citation |surname = Hargett |given = James M. |title = Some Preliminary Remarks on the Travel Records of the Song Dynasty (960–1279) |journal = Chinese Literature: Essays, Articles, Reviews |year = 1985 |volume = 7 |issue = 1/2 |pages = 67–93 |doi = 10.2307/495194 |jstor = 495194 |postscript = . }} * {{citation |surname = Hartwell |given = Robert M. |title = Demographic, Political, and Social Transformations of China, 750–1550 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 42 |issue = 2 |year = 1982 |pages = 365–442 |postscript = . |doi=10.2307/2718941|jstor = 2718941 }} * {{navedi knjigo |last1=Herman |first1=John E. |title=Amid the Clouds and Mist: China's Colonization of Guizhou, 1200–1700 |date=2007 |publisher=Harvard University Asia Center |isbn=978-0-674-02591-2 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=MWxwAAAAMAAJ&q=bozhou+yang }} * {{citation |surname = Ho |given = Ping-ti |title = Studies on the Population of China: 1368–1953 |location = Cambridge |publisher = Harvard University Press |year = 1959 |isbn = 978-0-674-85245-7 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Ho |first1=Ping-Ti |author-mask= 3 |title=The Ladder of Success in Imperial China |date=1962 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0-231-89496-8 }} * {{navedi knjigo|last1=Hopkins|first1=Donald R.|title=The Greatest Killer: Smallpox in History|url=https://archive.org/details/greatestkillersm0000hopk|url-access=registration|date=2002|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0-226-35168-1}} * {{citation |surname = Hucker |given = Charles O. |title = Governmental Organization of The Ming Dynasty |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 21 |year = 1958 |pages = 1–66 |postscript = . |doi=10.2307/2718619|jstor = 2718619 }} * {{navedi knjigo |last1=Jiang |first1=Yonglin |title=The Mandate of Heaven and The Great Ming Code |url=https://archive.org/details/mandateofheaveng0000jian |date=2011 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-80166-7 }} *{{navedi knjigo |last1=Kinney |first1=Anne Behnke |title=Chinese Views of Childhood |url=https://archive.org/details/isbn_0824816811 |date=1995 |publisher=University of Hawai'i Press |jstor=j.ctt6wr0q3 |isbn=978-0-8248-1681-0 }} * {{citation |surname = Kolmaš |given = Josef |title = Tibet and Imperial China: A Survey of Sino-Tibetan Relations Up to the End of the Manchu Dynasty in 1912: Occasional Paper 7 |location = Canberra |publisher = The Australian National University, Centre of Oriental Studies |year = 1967 |postscript = . }} * {{citation |surname = Kuttner |given = Fritz A. |title = Prince Chu Tsai-Yü's Life and Work: A Re-Evaluation of His Contribution to Equal Temperament Theory |journal = Ethnomusicology |volume = 19 |issue = 2 |year = 1975 |pages = 163–206 |postscript = . |doi = 10.2307/850355 |jstor = 850355 |s2cid = 160016226 |url = https://pdfs.semanticscholar.org/eae2/c125193984891c6b0ffa4396e8249cf3a5b3.pdf |archive-url = https://web.archive.org/web/20200226054318/https://pdfs.semanticscholar.org/eae2/c125193984891c6b0ffa4396e8249cf3a5b3.pdf |url-status = dead |archive-date = 2020-02-26 }} * {{citation |surname = Langlois |given = John D. Jr. |chapter = The Hung-wu reign, 1368–1398 |pages = 107–181 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |postscript = . }} * {{navedi splet|url=https://aeon.co/essays/potosi-the-mountain-of-silver-that-was-the-first-global-city|title=Potosí: the mountain of silver that was the first global city|last=Lane|first=Kris|date=30 July 2019|website=Aeon|access-date=4 August 2019|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109144110/https://aeon.co/essays/potosi-the-mountain-of-silver-that-was-the-first-global-city|url-status=dead}} * {{navedi splet |last1=Leslie |first1=Donald D. |title=The Integration of Religious Minorities in China: The Case of Chinese Muslims |url=http://www.islamicpopulation.com/asia/China/China_integration%20of%20religious%20minority.pdf |website=www.islamicpopulation.com |publisher=The 59th George E. Morrison Lecture in Ethnology |access-date=26 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101217112014/http://islamicpopulation.com/asia/China/China_integration%20of%20religious%20minority.pdf |archive-date=17 December 2010 |date=1998 |url-status=dead }} * {{citation |surname = Lipman |given = Jonathan N. |title = Familiar Strangers: A History of Muslims in Northwest China |location = Seattle |publisher = University of Washington Press |year = 1998 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |first1=Angus |last1=Maddison |title=Development Centre Studies The World Economy Volume 1: A Millennial Perspective and Volume 2: Historical Statistics |date=2006 |publisher=OECD Publishing |location=Paris |isbn=978-92-64-02262-1 }} * {{navedi knjigo |last1=Manthorpe |first1=Jonathan |title=Forbidden Nation: A History of Taiwan |date=2008 |publisher=St. Martin's Press |location=New York |isbn=978-0-230-61424-6 }} * {{navedi knjigo|last1=Naquin|first1=Susan|title=Peking: Temples and City Life, 1400–1900|url=https://archive.org/details/pekingtemplescit0000naqu|year=2000|publisher=University of California press|isbn=978-0-520-21991-5|location=Berkeley|page=xxxiii}} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-link = Joseph Needham |title = Science and Civilisation in China: Volume 3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and the Earth |publisher = Cambridge University Press |year = 1959 |bibcode = 1959scc3.book.....N |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 2, Mechanical Engineering |publisher = Cambridge University Press |year = 1965 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 3, Civil Engineering and Nautics |publisher = Cambridge University Press |year = 1971 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 2: Agriculture |publisher = Cambridge University Press |year = 1984 |postscript = . }} * {{citation |surname = Needham |given = Joseph |author-mask = 3 |title = Science and Civilisation in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 7, Military Technology; the Gunpowder Epic |publisher = Cambridge University Press |year = 1987 |postscript = . }} * {{cite thesis |last=Ness |first=John Philip |title=The Southwestern Frontier During the Ming Dynasty |date=1998 |publisher=University of Minnesota |type=PhD thesis |url=https://books.google.com/books?id=GI9U6sj_NWMC&q=bozhou+yang }} * {{citation |surname = Norbu |given = Dawa |title = China's Tibet Policy |location = Richmond |publisher = Curzon |year = 2001 |isbn = 978-0-7007-0474-3 |postscript = . }} * {{citation |surname = Perdue |given = Peter C. |chapter = Culture, History, and Imperial Chinese Strategy: Legacies of the Qing Conquests |pages = 252–287 |title = Warfare in Chinese History |editor-given = Hans |editor-surname = van de Ven |location = Leiden |publisher = Koninklijke Brill |year = 2000 |isbn = 978-90-04-11774-7 |postscript = . }} * {{cite journal |last=Peterson |first=Willard J. |title=Calendar Reform Prior to the Arrival of Missionaries at the Ming Court |journal=Ming Studies |volume=1986 |issue=1 |date=1986 |pages=45–61 |doi=10.1179/014703786788764194 }} * {{cite journal |last1=Plaks |first1=Andrew. H |author-link=|title=Chin P'ing Mei: Inversion of Self-cultivation |journal=The Four Masterworks of the Ming Novel: Ssu Ta Ch'i-shu |date=1987 |pages=55–182 |publisher=Princeton University Press|jstor=j.ctt17t75h5 }} * {{cite journal |last1=Robinson |first1=David M. |title=Notes on Eunuchs in Hebei During the Mid-Ming Period |journal=Ming Studies |year=1995 |volume=1995 |issue=1 |pages=1–16 |doi=10.1179/014703795788763645 }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |title = Politics, Force and Ethnicity in Ming China: Mongols and the Abortive Coup of 1461 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |volume = 59 |issue = 1 |year = 1999 |pages = 79–123 |postscript = . |doi=10.2307/2652684|jstor = 2652684 }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |title = Banditry and the Subversion of State Authority in China: The Capital Region during the Middle Ming Period (1450–1525) |journal = Journal of Social History |year = 2000 |volume = 33 |issue = 3 |pages = 527–563 |doi = 10.1353/jsh.2000.0035 |s2cid = 144496554 |postscript = . }} * {{citation |surname = Robinson |given = David M. |author-mask = 3 |chapter = The Ming court and the legacy of the Yuan Mongols |pages = 365–421 |chapter-url = http://www.history.ubc.ca/sites/default/files/documents/readings/robinson_culture_courtiers_ch.8.pdf |title = Culture, Courtiers, and Competition: The Ming Court (1368–1644) |editor-surname = Robinson |editor-given = David M. |publisher = Harvard University Asia Center |year = 2008 |isbn = 978-0-674-02823-4 |postscript = . |access-date = 3 May 2016 |archive-date = 11 June 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160611124056/http://www.history.ubc.ca/sites/default/files/documents/readings/robinson_culture_courtiers_ch.8.pdf |url-status = dead }} * {{navedi knjigo |surname=Robinson |given=David M. |author-mask = 3 |title=In the Shadow of the Mongol Empire: Ming China and Eurasia |date=2019 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-10-868279-4 }} * {{navedi knjigo |first1= David M. |last1= Robinson |author-mask = 3 |title=Ming China and its Allies: Imperial Rule in Eurasia |date=2020 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-108-48922-5 |pages=8–9 |edition=illustrated}} * {{citation |surname = Schafer |given = Edward H. |title = The Development of Bathing Customs in Ancient and Medieval China and the History of the Floriate Clear Palace |journal = Journal of the American Oriental Society |volume = 76 |issue = 2 |year = 1956 |pages = 57–82 |postscript = . |doi=10.2307/595074 |jstor = 595074 }} * {{navedi knjigo|first1=John Robert|last1=Shepherd|title=Statecraft and Political Economy on the Taiwan Frontier, 1600–1800|url=https://archive.org/details/statecraftpoliti0000shep|year=1993|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-2066-3}} * {{navedi knjigo |title=Negotiating ethnicity in China: citizenship as a response to the state | first1= Zhiyu |last1 =Shi|year=2002 |publisher=Psychology Press|edition=illustrated |isbn=978-0-415-28372-4 |volume=13 |series=Routledge studies – China in transition }} * {{navedi knjigo |last1=So |first1=Billy Kee Long |title=The Economy of Lower Yangzi Delta in Late Imperial China: Connecting Money, Markets, and Institutions |date=2012 |publisher=Routledge |isbn=978-0-415-50896-4 }} * {{citation |surname = Song |given = Yingxing |title = T'ien-Kung K'ai-Wu: Chinese Technology in the Seventeenth Century |others = translated with preface by E-Tu Zen Sun and Shiou-Chuan Sun |location = University Park |publisher = Pennsylvania State University Press |year = 1966 |postscript = . }} * {{citation |surname = Spence |given = Jonathan D. |author-link = |title = The Search For Modern China |location = New York |publisher = W.W. Norton |edition = 2nd |year = 1999 |isbn = 978-0-393-97351-8 |postscript = . }} * {{citation |surname = Sperling |given = Elliot |chapter = The 5th Karma-pa and some aspects of the relationship between Tibet and the Early Ming |pages = 473–482 |title = The History of Tibet: Volume 2, The Medieval Period: c. AD 850–1895, the Development of Buddhist Paramountcy |editor-given = Alex |editor-surname = McKay |location = New York |publisher = Routledge |year = 2003 |isbn = 978-0-415-30843-4 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Swope |first1=Kenneth M. |editor1-last=Aung-Thwin |editor1-first=Michael Arthur |editor2-last=Hall |editor2-first=Kenneth R. |title=New Perspectives on the History and Historiography of Southeast Asia: Continuing Explorations |date=2011 |publisher=Routledge |isbn=978-1-136-81964-3 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ZvWrAgAAQBAJ&pg=PA124 |chapter=6 To catch a tiger The Eupression of the Yang Yinglong Miao uprising (1578–1600) as a case study in Ming military and borderlands history }} * {{cite journal|last=Taagepera|first=Rein|date=September 1997|title=Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia|journal=International Studies Quarterly|volume=41|issue=3|pages=475–504|doi=10.1111/0020-8833.00053|jstor=2600793|author-link=|url=http://www.escholarship.org/uc/item/3cn68807}} * {{navedi knjigo |title=The Great Ming Code / Da Ming lu |date=2012 |publisher=University of Washington Press |isbn=978-0-295-80400-2 |ref={{sfnRef|The Great Ming Code (2012)}} }} * {{navedi knjigo |last1=Tsai |first1=Shih-shan Henry |title=The Eunuchs in the Ming Dynasty |url=https://archive.org/details/eunuchsinmingdyn0000tsai |date=1996 |publisher=SUNY Press |location=Albany |isbn=978-0-7914-2687-6 }} * {{navedi knjigo |last1=Tsai |first1=Shih-shan Henry |author-mask=3 |title=Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle |url=https://archive.org/details/perpetualhappine0000tsai |date=2001 |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |isbn=978-0-295-80022-6 }} * {{navedi splet |title=Tsunami among world's worst disasters |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/4128509.stm |website=BBC News |access-date=26 March 2021 |date=30 December 2004 |ref={{sfnRef|BBC News (2004)}} }} * {{cite journal|last2=Adams|first2=Jonathan M.|last3=Hall|first3=Thomas D|date=December 2006|title=East-West Orientation of Historical Empires|url=http://jwsr.pitt.edu/ojs/index.php/jwsr/article/view/369/381|journal=Journal of World-Systems Research|volume=12|issue=2|last1=Turchin|first1=Peter|access-date=16 September 2016}} * {{citation |surname = Wang |given = Gungwu |chapter = Ming Foreign Relations: Southeast Asia |pages = 301–332 |title = The Cambridge History of China: Volume 8, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 2 |editor1-given = Denis |editor1-surname = Twitchett |editor2-given = Frederick W. |editor2-surname = Mote |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1998 |isbn = 978-0-521-24333-9 |postscript = . }} * {{citation |surname1 = Wang |given1 = Jiawei |surname2 = Nyima |given2 = Gyaincain |title = The Historical Status of China's Tibet |location = Beijing |publisher = China Intercontinental Press |year = 1997 |isbn = 978-7-80113-304-5 |postscript = . }} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Yuan-kang |title= The Ming Dynasty (1368–1644)|journal=Harmony and War: Confucian Culture and Chinese Power Politics |date=2011 |doi=10.7312/wang15140 |publisher=Columbia University Press |jstor=10.7312/wang15140 |isbn=978-0-231-15140-5 }} * {{navedi knjigo |last1=Wang |first1=Richard G. |title=The Ming Prince and Daoism: Institutional Patronage of an Elite |url=https://archive.org/details/mingprincedaoism0000wang |date=2012 |publisher=OUP |isbn=978-0-19-976768-7 }} * {{citation |surname = White |given = William Charles |title = The Chinese Jews, Volume 1 |location = New York |publisher = Paragon Book Reprint Corporation |year = 1966 |postscript = . }} * {{navedi splet|publisher=The Library of Congress|date=4 April 2007|url=https://www.loc.gov/rr/scitech/mysteries/tooth.html|title=Who invented the toothbrush and when was it invented?|access-date=18 August 2008|ref={{sfnRef|The Library of Congress (2007)}}}} * {{citation |surname = Wills |given = John E. Jr. |chapter = Relations with Maritime Europe, 1514–1662 |pages = 333–375 |title = The Cambridge History of China: Volume 8, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 2 |editor1-given = Denis |editor1-surname = Twitchett |editor2-given = Frederick W. |editor2-surname = Mote |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1998 |isbn = 978-0-521-24333-9 |postscript = . }} * {{citation |surname = Wong |given = H.C. |title = China's Opposition to Western Science during Late Ming and Early Ch'ing |journal = Isis |volume = 54 |issue = 1 |year = 1963 |pages = 29–49 |postscript = . |doi=10.1086/349663|s2cid = 144136313 }} * {{citation |surname = Wylie |given = Turrell V. |chapter = Lama Tribute in the Ming Dynasty |title = The History of Tibet: Volume 2, The Medieval Period: c. AD 850–1895, the Development of Buddhist Paramountcy |editor-given = Alex |editor-surname = McKay |location = New York |publisher = Routledge |year = 2003 |isbn = 978-0-415-30843-4 |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Xie |first1=Xiaohui |editor1-last=Faure |editor1-first=David |editor2-last=Ho |editor2-first=Ts'ui-p'ing |title=Chieftains into Ancestors: Imperial Expansion and Indigenous Society in Southwest China |date=2013 |publisher=UBC Press |isbn=978-0-7748-2371-5 |edition=illustrated |chapter-url=https://books.google.com/books?id=lNBTCgAAQBAJ&pg=PA120 |chapter=5 From Woman's Fertility to Masculine Authority: The Story of the White Emperor Heavenly Kings in Western Hunan }} * {{navedi knjigo |last1=Xu |first1=Xin |title=The Jews of Kaifeng, China : history, culture, and religion |url=https://archive.org/details/jewsofkaifengchi0000xuxi |date=2003 |publisher=KTAV Publishing House |location=Jersey City, NJ |isbn=978-0-88125-791-5 }} * {{navedi knjigo|last1=Yaniv|first1=Zohara|last2=Bachrach|first2=Uriel|title=Handbook of Medicinal Plants |year=2005|publisher=Psychology Press|isbn=978-1-56022-995-7}} * {{citation |surname = Yuan |given = Zheng |title = Local Government Schools in Sung China: A Reassessment |journal = History of Education Quarterly |volume = 34 |issue = 2 |year = 1994 |pages = 193–213 |postscript = . |doi=10.2307/369121|jstor = 369121 |s2cid = 144538656 }} * {{cite wikisource |title= History of Ming |wslink= zh:明史 |author1= Zhang Tingyu |display-authors=etal|language=zh |date= 1739 |ref= {{sfnRef|History of Ming}}}} * {{cite journal |last1=Zhang |first1=Wenxian |title=The Yellow Register Archives of Imperial Ming China |journal=Libraries & the Cultural Record |date=2008 |volume=43 |issue=2 |pages=148–175 |doi=10.1353/lac.0.0016 |jstor=25549473 |s2cid=201773710 }} * {{navedi knjigo|last1=Zhang|first1= Yuxin|last2=Xiang|first2=Hongjia|title=Testimony of History|year=2002|publisher=China Intercontinental Press|isbn=978-7-80113-885-9|location=China}} * {{cite journal |last1=Zhou|first1=Shao Quan <!-- 周绍泉 --> |title=明代服饰探论 |trans-title = On the Costumes of Ming Dynasty |journal=史学月刊 |year=1990 |issue=6 |pages=34–40|language=zh}} {{Refend}} ===Drugi viri in študije=== {{refbegin|2}} * Farmer, Edward L. ed. ''[https://mingstudies.arts.ubc.ca/ming-history-an-introductory-guide-to-research/ Ming History: An Introductory Guide to Research]'' (1994). * {{navedi knjigo |last1=Goodrich |first1=Luther Carrington |title=Dictionary of Ming Biography, 1368–1644 |date=1976 |publisher=Columbia University Press |location=New York |isbn=978-0-231-03833-1 |url=https://books.google.com/books?id=JWpF-dObxW8C |ref={{sfnRef|The Ming Biographical Dictionary (1976)}} }} * [https://knit.ucsd.edu/minghistoryinenglish/ The Ming History English Translation Project] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210413134551/https://knit.ucsd.edu/minghistoryinenglish/ |date=2021-04-13 }}, A collaborative project that makes available translations (from Chinese to English) of portions of the 明史 Mingshi (Official History of the Ming Dynasty). * Lynn Struve, ''[https://scholarworks.iu.edu/dspace/handle/2022/3592 The Ming-Qing conflict, 1619–1683: A historiography and source guide]'', Online Indiana University. * Brook, Timothy. ''The Troubled Empire: China in the Yuan and Ming Dynasties'' (History of Imperial China) (Harvard UP, 2010). [https://www.amazon.com/Troubled-Empire-Dynasties-History-Imperial/dp/0674072537/ excerpt] * {{citation |surname = Chan |given = Hok-Lam |chapter = The Chien-wen, Yung-lo, Hung-shi, and Hsuan-te reigns, 1399–1435 |pages = 182–384 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor-given1 = Frederick W. |editor-surname1 = Mote |editor-given2 = Denis |editor-surname2 = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge University Press |year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Confucianism and Autocracy: Professional Elites in the Founding of the Ming Dynasty |publisher = University of California Press |year = 1983 |isbn = 978-0-520-04733-4 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Background Factors in the Rise of the Ming Dynasty |publisher = Columbia University |year = 1968 |ref = none |postscript = . }} * {{citation |given = John W. |surname = Dardess |title = Ming China, 1368–1644: A Concise History of a Resilient Empire |publisher = Rowman & Littlefield |year = 2012 |isbn = 978-1-4422-0491-1 |ref = none |postscript = . }} * Dardess, John W. ''A Ming Society: T'ai-ho County, Kiangsi, in the Fourteenth to Seventeenth Centuries'' (U of California Press, 1996) [http://ark.cdlib.org/ark:/13030/ft2s2004qh/ online free] * {{citation |title = 1587, a Year of No Significance: The Ming Dynasty in Decline |surname = Huang |given = Ray |author-link = |location = New Haven |publisher = Yale UP|year = 1981 |isbn = 978-0-300-02518-7 |ref = none |postscript = . |title-link = }} * {{citation |surname = Mote |given = Frederick W. |chapter = The Ch'eng-hua and Hung-chih reigns, 1465–1505 |pages = 343–402 |title = The Cambridge History of China: Volume 7, The Ming Dynasty, 1368–1644, Part 1 |editor1-given = Frederick W. |editor1-surname = Mote |editor2-given = Denis |editor2-surname = Twitchett |location = Cambridge and New York |publisher = Cambridge UP|year = 1988 |isbn = 978-0-521-24332-2 |ref = none |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last1=Mote |first1=Frederick W. |title=Imperial China, 900–1800 |date=2003 |publisher=Harvard University Press |location=Cambridge, Mass. |isbn=978-0-674-01212-7 |url=https://books.google.com/books?id=SQWW7QgUH4gC }} * {{citation |surname = Owen |given = Stephen |chapter = The Yuan and Ming Dynasties |editor-given = Stephen |editor-surname = Owen |title = An Anthology of Chinese Literature: Beginnings to 1911 |location =New York |publisher = W.W. Norton |year = 1997 |ref = none |postscript = . }} [http://courses.washington.edu/chin463/OwenSanqu.pdf pp.&nbsp;723–743]().<!--Revealed on two pages: http://courses.washington.edu/chin463/Schedule.html https://www.webcitation.org/6PmyPFX5I, and http://courses.washington.edu/chin463/ https://www.webcitation.org/6PmyNNugV--> [http://courses.washington.edu/chin463/OwenInformalProse.pdf pp.&nbsp;807–832]().<!--Revealed on two pages: http://courses.washington.edu/chin463/Schedule.html https://www.webcitation.org/6PmyPFX5I, and http://courses.washington.edu/chin463/ https://www.webcitation.org/6PmyNNugV--> * Swope, Kenneth M. "Manifesting Awe: Grand Strategy and Imperial Leadership in the Ming Dynasty." ''Journal of Military History'' 79.3 (2015). pp.&nbsp;597–634. * {{citation |surname = Wade |given = Geoff |year = 2008 |title = Engaging the South: Ming China and Southeast Asia in the Fifteenth Century |journal = Journal of the Economic and Social History of the Orient |volume = 51 |issue = 4 |pages = 578–638 |doi = 10.1163/156852008X354643 |jstor = 25165269 |ref = none |postscript = . }} * {{navedi knjigo |last = Waldron |first = Arthur |author-link = A |year = 1990 |title = The Great Wall of China: From History to Myth |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge; New York |url = https://books.google.com/books?id=e4ybBQAAQBAJ |isbn = 0-521-36518-X }} {{refend}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ming]] [[Kategorija:Dinastija Ming]] c00x0xxdi5qotadr1uslvbizc71f2rz 0 49836 6752678 6745822 2026-09-18T22:33:02Z ~2026-44996-51 264415 /* H */ 6752678 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Madžari|madžarskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Madžarov|Madžarska|madžarskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Lajos Ács]] (1898–1959) *Lajos Ács (1922–1968) *[[György Aczél]] (Henrik Appel) (1917–1991) * [[János Áder]] (1959–) * Erzsébet Andics (1902–1986) *[[László Andor]] (1966–) *Bertalan Andrásfalvy (1931–) *[[László Andráska]] (1972–) * [[Gyula Andrássy von Csik-Szent-Király und Kraszna-Horka|Gyula Andrássy]] (1823–1890) * [[Gyula Andrássy]] ml. (1860–1929) * Károly Andrássy (1792–1845) * [[József Antall]] (1932–1993) * Vilmos Apor de Altorja (1892–1945) *Albert Apponyi (1846–1933) *György Apponyi de Nagyappony (1808–1899) * [[Antal Apró]] (1913–1994) == B == *[[Antal Babics]] (1902–1992) *[[Endre Bajcsy-Zsilinszky]] (1886–1944) *[[György Gordon Bajnai]] (1968–) *[[András Baka|András Bálint Baka]] (1952–) *[[Tamás Bakócz|Tamás]] [[Tamás Bakócz|Bakócz]] ([[1442]]–[[1521]]) *[[István Bakos]] (1924–1965) *[[László Baky]] (1898–1946) *Antal Balla (1886–1953) *László Ballai (1929–1989?) *[[Péter Balázs]] (1941–) *József Balint (1930–2024) *[[Zoltán Balog]] (1958–) *[[István Balogh]] (1894–1976) *Károly Balogh (1930–?)? *[[Mihályné Balogh]] (1927–) *Gézáné Bánáti * Dezső Bánffy (1843–1911) * Miklós Bánffy de Losoncz (1873–1950) *[[Balázs Bárány]] (1987–) *[[Tibor Baranyai]] (1930–?) *Sándor Barcs (1912–2010) *István Bárczy (1866–1943) *[[László Bárdossy]] (1890–1946) *Miklós Barity (1929–?) *[[Gabor Baross|Gábor]] [[Gabor Baross|Baross]] ([[1848]]–[[1892]]) *[[Etelka Barsiné Pataky]] ([[1941]]–2018) *[[Bertalan Bartha]] (1904–1978) *Tibor Bartha *István Bata (1910–1982) *[[Erzsébet Báthory|Erzsébet]] [[Erzsébet Báthory|Báthory]] ([[1560]]–[[1614]]) * [[Sigismund Bathory|Zsigmond]] [[Sigismund Bathory|Báthory]] ([[1572]]–[[1613]]) *Kázmér Batthyány (1807–1854) * [[Lajos Batthyány]] (1807–1849) *[[Lajos Batthyány de Németújvár]] (1860–1951) *[[Károly Bauer]] (1942–) *Tamás Bauer (1946–) *[[Zsolt Becsey]] (1964–) *László Békesi (1942–) *[[Ágost Benárd]] (1880–1968) *[[Tordai Bence]] (1981–) *[[Valéria Benke]] (1920–2009) *Tibor Benkő (1955–) * [[Ödön Beothy|Ödön Beöthy]] ([[1796]]–[[1854]]) * Frigyes Berecz (1933–2005) *[[János Berecz]] (1930–2022) *Károly Beregfy (1888–1946) *T. Iván Berend (1930–) *[[Dénes Berinkey]] (1871–1944) *[[István Bethlen]] (1874–1946) *István Bibó (1911–1979) *József Bielek (1934–2008) *Imre Bíró *[[Zoltán Bíró]] (1941–) *[[Béla Biszku]] (1921–2016) * István Bittó (1822–1903) * Péter Ákos Bod (1951–) *Tivadar Bódy (1868–1934) *[[József Bognár]] (1917–1996) *Rezső Bognár (1913–1990) * Vilmos Böhm (1880–1949) *[[Lajos Bokros]] (1954–) * János Boldóczki (1912–1988) * Szabolcs Bóna *[[Ildikó Borbély]] (1972–) *([[Lasló Borbély]]) *[[Lénárd Borbély]] (1981–) *[[Imre Boros]] (1947–) *[[Péter Boross]] (1928–) *András Bozóki (1959–) *János Bud de Budfalva (1880-1950) *[[György Budaházy]] (1969–) *[[Róbert Burgert]] *[[Barna Buza]] (1873–1944) == C == * Dénes Csengey (1953–1991) ? *[[Gyula Cseszneky|Gyula]] [[Gyula Cseszneky|Cseszneky]] (1914–1970) * [[István Csáky]] (1894–1941) * László Csányi (1790–1849) *[[Katalin Cseh]] (1988–) *Judit Csehák (1940–) *Sándor Csia (1894–1946) *[[Sándor Csoóri]] (1930–2016) *János Csorba (1897–1986) *[[István Csurka]] (1934–2012) *Tibor Czibere (1930–2023) == D == * [[Kálmán Darányi]] (1886–1939) * Géza Daruváry (1866–1934) * [[Ibolya Dávid|Ibolya Márta Dávid]] (1954–) *Ferenc Deák (1803–1876) *Ervin Demeter (1954–) *[[Gábor Demszky]] (1952–) *[[Tamás Deutsch]] (1966–) *[[Lajos Dinnyés]] (1901–1961) * [[István Dobi]] (1898–1968) *[[Klára Dobrev]] (1972–) (bolgarskega rodu) *[[Imre Dögei]] (1912–1964) *Frigyes Doleschall (1897–1964) *Mihály Dömötör (1875–1962) *[[Ferenc Donáth]] (1913–1986) *[[Anna Júlia Donáth]] (1987–) *[[Lajos Drahos]] (1895–1983) *[[Alfréd Drasche-Lázár]] (1875–1949) *Tibor Draskovics (1955–) *[[Ilona Duczynska]] (''Ducsinszka'') (1897–1978) *József Dudás (1912–1957) *Imre Dunai (1939–2004) *[[Dóra Dúró]] (1987–) *Ferenc Duschek (1797–1872) *Lajosné Duschek (1929–1989?) == E == * [[Tibor Eckhardt]] (1888–1972) * János Eleki * Mályusz Elemér (1898–1989), zgodovinar * László Endre (1895–1946) *[[Pál Gábor Engelmann]] (1854–1916) *[[Ferenc Erdei]] (1910–1971) *Pál Esterházy von Galantha (1786–1866) == F == *Ákos Farkas (1894–1952) *[[Mihály Farkas]] (''Hermann Lőwy'') (1904–1965) *[[Lajos Faluvégi]] (1924–1999) *István Szabolcs Fazakas (1947–2020) *[[Sándor Fazekas]] (1963–) *[[Lajos Fehér]] (1917–1981) *[[György Fejti]] (1946–) *[[András Fekete-Győr]] (1989–) *[[Fellegi Tamás László|László Fellegi Tamás]] (1956–) *György László Festetics de Tolna (1815–1883) *Sándor Festetics de Tolna (1882–1956) *Ádám Ficsor (1980–) *[[Fock Jenő|Jenő]] [[Fock Jenő|Fock]] ([[1916]]–[[2001]]) *[[Gábor Fodor]] (1962–) *[[Rudolf Földvári]] (1921–2024) *Imre Forgács (1949–2022) *[[Ágnes Forsthoffer]] (1980–) *[[Leó Frankel]] (fr. ''Léo Fränkel'') (1844–1896) * István (Stephen) Friedrich (1883–1951) * Béla Fülöp *Lájos Fűr (1930–2013) *Tibor Füzessi (1928–2023) == G == * [[Gaszton Gaál]] (1868–1932) * István Gajdócsi (1924–1989) * László Gajdos (1962–) *[[Kinga Gál]] (1970–) *Zoltán Gál (1940–) *Zoltán J. Gál (1973–) *András Gálszécsy (1933–2021) * [[Ernő Garami]] ([[1876|1876–]][[1935]]) *[[Sándor Garbai]] (1879–1947) *István Gaskó (1954–) *[[Ferenc Gáspár]] (1957–) *[[Sándor Gáspár]] (1917–2002) *[[Jenő Gerbovits]] (1925–2011) *Elemér Gergátz (1942–2019) * [[Ernő Gerő]] (1898–1980) * [[Erika Glanz]] (1942–) (Porabska Slovenka) * [[Béla Glattfelder]] ([[1967|1967–]]) *[[Ferenc Glatz]] (1941–), predsednik [[Madžarska akademija znanosti|Madžarske akademije znanosti]] *Árpád József Gógl (1939–) *[[Zoltán Gőgös]] (1960–) *[[Gyula Gömbös]] jákfai (1886–1936) * [[Árpád Göncz]] (1922–2015) *[[Kinga Göncz]] (1947–) *[[Ferenc Gordon]] (1893–1971) *Artúr Görgei (''Arthur Görgey'') ''de Görgő et Toporci'' (1818–1916) *Márta Görög *[[István Gorove]] de Gáttája (1819–1881) * [[Karoly Grosz]] (1930–1996) * Gusztáv Gratz (1875–1946) *[[Zsolt Gréczy]] (1964–) *[[Gergely Gulyás]] (1981–) *[[Zita Gurmai]] (1965–) *[[András Gyenes]] (1923–1997) *István Gyenesei (1948–2024) * János Gyöngyösi (1893–1951) * [[Márton Gyöngyösi]] (1977–) * [[János Győri]] (1935–) * [[Gergely Gulyás]] (1981–) * [[Ferenc Gyurcsány]] (1961–) *[[András Gyürk]] (1972–) == H == * [[András Hadik|András]] [[András Hadik|Hadik]] ([[1710]]–[[1790]]) *[[Ákos Hadházy]] (1974–) * János Hadik (1863–1933) *János Halmos (1847–1907) *[[Jenő Hamburger]] (1883–1936) *[[Csaba Hamori]] (1948–) *[[Tamás Harangozó]] (1979–) *[[Miklós Haraszti]] (1945–) *[[Péter Pál Harrach]] (1947–) *Ferenc Harrer (1874–1969) *Pál Harrer (1829–1914) *[[József Harustyák]] (1894–1970) *Ernő Havas (1914–1983) *[[Ferenc Havasi]] (1929–1993) *László Háy (1891–1975) *[[Árpád Házi]] (1908–1970) *[[András Hegedüs]] (1922–1999) *Lóránt Hegedüs (1872–1943) *Béla Hegedüs (1850–1906) *[[Béla Hegedüs]] (19??–????) *[[Péter Hegedűs]] *Zsolt Hegedűs *Károly Hencz (1877–1949?) *[[Csaba Hende]] (1960–) *Árpád Henney (1895–1980) *Károly Herényi (1950–) * [[Theodor Herzl|Theodor (Tivadar) Herzl]] ([[1860|1860–]][[1904]]) * István Hetényi (1926–2008) * [[István Hidas]] (''Háder'') (1918–2002) * Aladár Hikádé *[[István Hiller]] (1964–) *[[Dezső Hiszékeny]] (1956–) *János Hock (1859–1936) *Imre Hollai (1925–2017) *[[Gyula Horn]] (1932–2013) *[[István Horthy]] de Nagybánya (1904–1942) * [[Miklós Horthy]] de Nagybánya ([[1868|1868–]][[1957]]) * Boldizsár Horvát (1822–1898) *Balázs Horváth (1942–2006) *Béla Horváth de Szentgyörgy (1886–1978) *[[Imre Horváth]] (1901–1958) *[[István Horváth]] (1935–) *[[Márton Horváth]] (1906–1987) *Sándorné Horváth *[[Gábor Hunyadi]] *[[János Hunyadi]] *[[Ladislav Hunyadi|Ladislav]] [[Ladislav Hunyadi|(''László)'' Hunyadi]] *István Huszár (1927–2020) * [[Károly Huszár]] de Sárvár (1882–1941) (r. ''Károly Schorn'') == I == *[[Pál Ilku]] (1912–1973) *[[Béla Imrédy]] ''- vitéz ómoravicza'' (1891–1946) *[[Pál Iványi]] (1942–) == J == *[[István Jakab]] (1949–) *[[Péter Jakab]] (1980–) *Károly Janza (1914–2001) *Zsigmond Járai (1951–) *[[Lívia Járóka]] (1974–) *[[Mihály Jassó]] (1936–) *[[Benedek Jávor]] (1972–) * [[Géza Jeszenszky]] (1941–) *Rudolf Joó (1946–2002) *Jožef Avgust Avstrijski (1872–1962) *Gábor Juhász (1963–) *[[Hajnalka Juhász]] (1980–) *[[Péter Juhász]] (1971–) == K == *[[János Kádár]] (1912–1989) *[[Gyula Kállai]] (1910–1996) *Benjamin Kállay (1839–1903) *Miklós Kállay (1887–1967) *Károly Kamermayer (1829–1897) *[[Kálmán Kánya]] (1869–1945) *István Kapitány *[[László Kapolyi]] (1932–2014) *[[Gergely Karácsony]] (1975–) *Jenő Karafiáth (1883–1952) *[[Frigyes Karikás]] (''Bálint'', ''Fjodor'' ''Katona; Ferenc Virág'') (1891–1938, Moskva) *[[András Kármán]] (1973–) *[[Gyula Károlyi]] (1871–1947) *[[Mihály Károlyi]] de Nagykároly ([[1875|1875–]][[1955]]) *Ferenc Kárpáti (1926–2013) *Miklós Kásler (1950–2025) *Vilmos Kátai-Németh *Imre Katona * [[Kálmán Katona]] (1948–2017) *Lajos Kelemen (1923–2008) *György Keleti (1946–2020) *[[Gábor Kemény]] (1910–1946) *[[Szabolcs Kerék-Bárczy]] (1971–) * Ferenc Keresztes-Fischer (1881–1948) *László Lóránt Keresztes (1975–) *Dezső Keresztury (1904–1996) *Kálmán Kéri (1901–1994) *[[Gábor Kerpel-Fronius]] (1966–) *Jánosné Keserű (''Bérci Etelka'') (1925–2018) *[[Anna Kéthly]] (1889–1976) *[[János Kis]] (1943–) *[[Ödön Kisházi]] (1900–1975) *[[Károly Kiss]] (1903–1983) *[[Péter Kiss]] (1959–2014) *Mihály Kökény (1950–) * [[Erika Köles-Kiss]] (1961–) (Porabska Slovenka) *[[Károly Khuen-Héderváry]] ([[1849|1849–]][[1918]]) *György (Móric) Klapka (''Georg Klapka'') ''(''1820–1892) *Gábor Klauzál de Szlavovicz *[[Kuno Klebelsberg]] de Thumburg (1875–1932) *[[Máté Kocsis]] (1981–) *[[Olivio Kocsis-Cake]] (1980–) (temnopolt) *[[Imre Komjáthi]] (1968–) *[[Zoltán Komócsin]] (1923–1974) *Imre Kónya (1947–) *[[Péter Kónya]] (1969–) *[[Sándor Kopácsi]] (1922–2001) *Béla Köpeczi (1921–2010) *Frigyes Korányi de Tolcsva (1869–1935) *János Kornai (1928–2021) (ekonomist) *Gyula Kornis *Mihály Korom (1927–1993) *[[Lajos Korózs]] (1958–) *Csaba Kőrösi (1958–) *[[Matija Korvin|'''Matija Korvin''']] *[[Lajos Kósa]] (1964–) *Domokos Kosáry (1913–2007) *[[István Kossa]] (1904–1965) *Ferenc Kossuth (1841–1914) * '''[[Lajos Kossuth|Lajos]] [[Lajos Kossuth|Kossuth]]''' ([[1802|1802–]][[1894]]) *[[Béla Kovács]] (1908–1959) *Imre Kovács (1913–1980) *[[István Kovács]] (1911–2011) *[[László Kovács (politik)|László Kovács]] ([[1939|1939–]]) *József Kővágó (do 1934 ''Küronya'') (1913–1996) * [[László Kövér]] (1959–) *[[Mihael Kregar]] (1734–1803) *[[István Kristóf]] (1912–1979) *Kálmán Kulcsár (1928–2010) * [[Béla Kun|Béla]] [[Béla Kun|Kun]] ([[1886|1886–]][[1939]]?) *[[Gábor Kuncze]] (1950–) *[[Zsigmond Kunfi]] (''Zsigmond Kohn'') (1879–1929) *[[Ágnes Kunhalmi]] (1982–) *Mihály Kupa (1941–2024) == L == * [[Géza Lakatos]] (1890–1967) * László Lakos (1945–) *[[Mónika Lamperth]] (1957–) * [[Jenő Landler]] (1875–1928) * Judit Lannert * Andor László (1914–1993) * Csaba László (1962–) *[[János Latorcai]] (1944–) * [[György Lázár]] (1924–2014) *[[János Lázár]] (1975–) *[[Ildikó Lendvai]] (1946–) *[[Katalin Lévai]] (1954–) *[[Sándor Lezsák|Sándor István Lezsák]] (1949–) * Menyhért Lónyay (1822–1884) * Viktória Lőrincz * [[Géza Losonczy]] (1917–1957) * [[Pál Losonczi|Pál]] [[Pál Losonczi|Losonczi]] (''Pál Laklia'') ([[1919|1919–]][[2005]]) *[[György Lukács de Erzsébetváros]] (1865–1950) *[[György Lukács]] (1885–1971) *[[Janos Lukács]] (1935–) * László Lukács (1850–1932) == M == * [[Imre Madách|Imre]] [[Imre Madách|Madách]] ([[1823|1823–]][[1864]]) * [[Ferenc Mádl|Ferenc]] [[Ferenc Mádl|Mádl]] ([[1931|1931–]][[2011]]) *[[Bálint Magyar]] (1952–) *[[Péter Magyar]] (1981–) *György Majláth (1786–1861) *György Majláth (1818–1883) *[[Pál Maléter]] (1917–1958) *József Marjai (1923–2014) *[[Péter Márki-Zay]] (1972–) *Imre Markója (1931–2008) *[[Emília Márkus]] (1860–1949) *József Márkus (1852–1915) *[[György Marosan]] (1908–1992) *Károly Maróthy (Meizler) (1897–1964) *[[László Maróthy]] (1942–) *[[János Martonyi]] (1944–) *György Matolcsy (1955–) *[[Márta Mátrai]] (1948–) *János Mayer (1871–1955) * [[Péter Medgyessy]] ([[1942|1942–]]) * László Medve (1928–2008) * Lajos Méhes (1927–2002) * [[József Mekis]] (1910–1984) * Zoltán Meskó de Széplak (1883–1959) *[[Attila Mesterházy]] (1974–) *Lázár Mészáros (1796–1858) *[[Lőrinc Mészáros]] (1966–) *[[Erzsébet Metzker Vass]] (1915–1980) *Ernő Mihályfi (1898–1972) *[[Kelemen Mikes|Kelemen]] [[Kelemen Mikes|Mikes]] ([[1690|1690–]][[1761]]) *[[Imre Mikó]] de Hidvég (1805–1876) * Béla Miklós ''de Dálnok'' (1890–1948) * István Ferenc Mikola (1947–) * [[Kálmán Mikszáth]] ([[1847|1847–]][[1910]]) * [[József Mindszenty]] ([[1892|1892–]][[1975]]) *[[Erik Molnár]] (1894–1966) *[[Gyula Molnár]] (1961–) *[[Zsolt Molnár]] (1974–) *[[Illésné Mónus]] (1890–1951/60?) *[[Jolán Mónus]] (1901–1962) * [[Ferenc Münnich]] (1886–1967) == N == * Emil Nagy de Vámos (1871-1956) * [[Dániel Nagy]] (1910–1983) * [[Ferenc Nagy]] (1903–1979) *[[Ferenc József Nagy]] (1923–2019) *[[Frigyes Nagy]] (1939–) * [[Imre Nagy|Imre]] [[Imre Nagy|Nagy]] ([[1896|1896–]][[1958]]) *Imre Nagy (1957–) *[[István Nagy]] (1967–) *[[Józsefné Nagy]] (1921–1999); druga (1918–2000) *[[Márton Nagy]] (1976–) *Miklós Nagy (1932–1974) *Sándor Nagy (1946–2015) *László Nánási (1906–1985) * [[Tibor Navracsics]] (1966–) * [[Dezső Nemes]] (1908–1985) * [[Németh Károly|Károly Németh]] (1922–2008) * [[Miklós Németh]] ([[1948|1948–]]) *[[Zoltán Németh]] (1972–) *[[Zsuzsanna Németh]] (1953[[1952|–]]) *Ferenc Nezvál (1909[[1952|–]]1987) * [[Péter Niedermüller|Péter]] [[Péter Niedermüller|Niedermüller]] ([[1952|1952–]]) *István Nikolits (1946–) *Sándor Nógrádi (1894–1971) *[[Előd Novák]] (1980–) *[[Katalin Novák]] (1977–) *Miklós Nyárádi (1905–1976) *[[Rezső Nyers]] (1923–2018) *[[György Nyisztor]] (1869–1956) == O == * [[Péter Olajos]] (1968–) * Károly Olt (1904–1985) * [[Imre Oltványi]] (1893–1963) * [[Anita Orbán]] (1974–) * [[Balázs Orbán]] (1986–) * László Orbán (1912–1978) * [[Viktor Orbán|Viktor]] [[Viktor Orbán|Orbán]] (1963–) * István Orosz (1935–2024) *Gyula Ortutay (1910–1978) * [[Csaba Őry]] (1952–) * Péter Oszkó (1973–) * [[Miklós Óvári]] (1925–2003) == P == *László Pál (1942–2017) *Fidél Pálffy de Erdőd (1895–1946) *[[József Pálinkás]] (1952–) *[[László Palkovics]] (1965–) *[[Tivadar Pártay]] (1908–1999) *[[Etelka Barsiné Pataky]] (1941–2018) *[[Irena Pavlič]] (1934–2022) * Gyula Peidl (1873–1943) *[[Ildikó Pelczné Gáll]] (1962–) * John Pepper/József Pogány (1886–1938) * Zsigmond Perényi (1783–1849) * László Pesta (1902–1998) * Pál Pesthy (1873–1952) *[[Gábor Péter]] (prv. ''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[János Péter]] (1910–1999) *Anna Petrasovits (1954–) *József Petrétei (1958–) *Gábor Petri (1914–1985) *[[Károly Peyer]] (1881–1956) *[[Sándor Pintér]] (1948–) *Ignác Pióker (1907–1988) *[[László Piros]] (1917–2006) *[[József Pogány]]/''John Pepper'' (1886–1938) *[[Zoltán Pokorni]] (1962–) *[[Karl Polányi]] (1886–1964) *Károly Polinszky (1922–1998) *[[Kornél Polonyi]] (1927–2023) *Kálmán Pongrácz (1898–1980) *Gergely Pongrátz (1932–2005) *[[Gábor Pósfai]] (1982–) *[[Imre Pozsgay]] (1933–2016) *István Prepeliczay (1936–2002) *Ottokár Prohászka (1858–1927) *[[Frigyes Puja]] (1921–2008) * Endre Puky de Bizák (1871–1941) * [[Árpád Pullai]] (1925–2025) == R == * Ferenc Rabár (1929–1999) * Jenő Rácz (1907–1981) * [[Gedeon Ráday]] de Ráda (1841–1883) * [[László Rajk]] (1909–1949) * Ferenc Rajniss (1893–1946) *[[Mátyás Rákosi]] (1892–1971) *István Rakovszky (1858–1931) *Károly Ráth (1821/29–1868/97)? *Anna Ratkó (1903–1981) * Ádám Récsey (1775–1852) *[[Miklós Réthelyi]] (1939–) *[[Miklós Réti]] (1944–2017) * [[József Révai]] (''József Lederer'') (1898–1959) *[[Máriusz Révész]] (1967–) *Miklós Ribnyánszki (1915–1980) *[[Antal Rogán]] (1972–) *József Román (1908–1970) *[[Pál Romány]] (1929–2019) *[[Sándor Rónai]] (1892–1965) *[[László Rudas]] (Adolf Róth) (1885–1950/3) *[[Bálint Ruff]] (1981–) *[[Romulusz Ruszin-Szendi]] (1973–) == S == *András Sajó (1949–) *[[László Sándor]] (1949–) *[[Gáspár Sándor]] (1911–1980) *Jozsef Sándor (1853–1945) *[[István Sarlós]] (1921–2006) *[[András Schiffer]] (1971–) * [[Pál Schmitt]] (1942–) *[[Andor Schmuck]] (1970–) *Erzsébet Schmuck (1954–) *[[György Schöpflin]] (1939–) *Emil Schultheisz (1923–2014) * Béla Scitovszky (1878–1959) * Tibor Scitovszky (1875–1959) *[[László Sebián-Petrovszki]] (1977–) *[[Zsolt Semjén]] (1962–) *Pál Sennyey ''de Kissennye'' (1822–1888) *[[Miklós Seszták]] (1968–) * Endre Sík (1891–1978) *[[István Simicskó]] (1961–) *Pal Simon (1929–2021) * Sándor Simonyi-Semadam (1864–1946) *Jenő Sipőcz (1878–1937) *[[Margit Slachta]] (1884–1974) *[[Tamás Sneider]] (1972–) *[[János Söjtör]] (1918–1995?) * [[László Sólyom]] (1942–2023) *[[Ferenc Somogyi]] (1945–) *[[László Somogyi]] (1932–) *[[Miklós Somogyi]] (1896–1980) *[[István Stadinger]] (1927–2018) *[[Brunó Ferenc Straub]] (1914–1996) *Tamás Suchman (1954–2023) *[[Jozsef Suhajda]] (1915–1988) *[[Dezső Sulyok]] (1897–1965) *[[Tamás Sulyok]] (1956–) *[[László Surján]] (1941–) *[[György Szabad]] (1924–2015) * Árpád Szabó (1878–1948) * Gergely Szabó (1921–2000) *[[István Szabó]] de Nagyatád (1863–1924) *István Szabó de Sokorópátka *[[István Szabó]] (1906–1974) *István Szabó (1924–2017) *Iván Szabó (1934–2005) *[[János Szabó]] (1937–2021) *[[Pál Szabó]] (1893–1970) *Piroska Szabó *[[Rebeka Szabó]] (1977–) *[[Sándor Szabó]] (1985–) *[[Tímea Szabó]] (1976–) *Zoltán Szabó (1914–2007) *Imre Szacsvay (1818–1849) *[[József Szájer]] (1961–) *[[Árpád Szakasits]] (1888–1965) * [[Ferenc Szálasi]] (1897–1946) * [[Kristóf Szalay-Bobrovniczky]] (1970–) *László Szalay (1813–1864), tudi zgodovinar *[[Béla István Szalai]] (1922–2008) *Pál Szalai/-y (1915–1994) (>>''Paul Sterling'') *Zoltán Szántó (1893–1977) *Ferenc Szeder (1881–1952) *Bertalan Szemere (1812–1869) * [[Tibor Szamuely]] (1890–1919) *[[Tibor Szanyi]] (1956–) * [[Béla Szántó]] (1881–1951) * [[Zoltán Szántó]] (1893–1977) * [[István Széchenyi|István]] [[István Széchenyi|Széchenyi]] ([[1791|1791–]][[1860]]) *[[Csanád Szegedi]] (1982–) *Ferenc Székely (1842–1921) *[[Imre Szekeres]] (1950–) *[[Bernadett Szél]] (1977–) * [[Kálmán Széll]] (1843–1915) * Bertalan Szemere (1812–1869) * Béla Szende de Keresztes (1823–1882) *Károly Szendy (1885–1953) *[[István Szent-Iványi]] (1958–) *Zoltán Szépvölgyi (1921–2006) *Gyula Szapáry (1832–1905) *[[Miklós Seszták]] (1968–) *[[Péter Szijjártó]] (1978–) *(Mihály Szilágyi) *[[Katalin Szili]] (1956–) *[[István Szirmai]] (1906–1969) * [[József Szlávy]] ''de Érkenéz et Okány'' (1818–1900) * László Szőgyény-Marich (1806–1893) * Zsigmond Szőgyény (1775–1826) * Döme Sztójay (''Dimitrije Stojaković'') (1883–1946) * [[Mátyás Szűrös]] (1933–) == T == * [[József Takács]] (1884–1961) * Zoltán Tanács * Mihály Tancsics (1799–1884) *[[István Tarlós]] (1948–) *Zoltán Tarr *András Tasnádi Nagy (1882–1956) *[[Ilona Tatai]] (1935–) *[[Géza Teleki]] (1911–1983) *László Teleki IV de Szék (1811–1861) * [[Pál Teleki]] (1879–1941) *[[Gyula Thürmer]] (1953–) *[[Zoltán Tildy]] (1889–1961) *Mátyás Tímár (1923–2020) * [[István Tisza]] ([[1861|1861–]][[1918]]) *[[Kálmán Tisza]] de Borosjenő (1830–1902) *[[József Tóbiás]] (1970–) *Vilmos Pál Tomcsányi (1880–1959) *[[József Torgyán]] (1932–2017) *[[László Toroczkai]] (''László Tóth'') (1978–) *[[Bertalan Tóth]] (1975–) *[[Csaba Toth]]? *Dezső Tóth (1925–1985) *[[Rezső Trautmann]] (1907–1995) *[[László Trócsányi]] (1956–) *Béla Turi-Kovács (1935–2023) *[[István Türr]] ([[1825]]–[[1908]]) == U == * Lajos Újfalussy (1823–1899) *[[István Ujhelyi]] (1975–) *Gyula Úszta (1914–1995) == V == *[[Ágnes Vadai]] (1974–) *[[Imre Vajda]] (1900–1969) *Gábor Vajna (1891–1946) *[[Péter Vályi]] (1919–1973) *[[Béla Varga]] (1903–1995) * István Varga * [[Judit Varga]] (1980–) *[[Mihály Varga]] (1965–) *Zoltán Varga (1952–) *Eugen "Jenő" Varga (Eugen Weisz) (1879–1964) (madžarsko-judovsko-sovjetski ekonomist) *[[Olivér Várhelyi]] (1972–) *Lajos Varjassy (1852–1934) *[[Péter Várkonyi]] (1931–2008) *[[Zoltán Vas]] (1903–1983) * [[István Vásáry]] (1887–1955) * Erzsébet (Metzker) Vass (1915–1980) * [[Pál Vastagh]] (1946–) * '''Miklós Vay''' (1802–1894) * [[Béla Vég]] (1922–2004) * János Veres (1957–) *József Veres (1906–1993) *[[Péter Veres]] (1897–1970) *Miklós Vida (1927–2005) *Miklós Villányi (1931–) *Dávid Vitézy *[[Gábor Vona]] (r. Zázrivecz) (1978–) *Vince Vörös *Sebő (Sava) Vukovics (1811–1872) == W == * [[Lajos Walko]] (1880–1954) * Sándor Wekerle (1848–1921) * Béla Wenckheim (1811–1879) == Z == *Ágost Zichy *Ferenc Zichy (1811–1900) *János Zichy (1868–1944) *József Zichy (1841–1924) *Károly Zichy (1753–1826) *[[Béla Zsedényi]] de Lőcse/Lőcsei (1894–1955) *[[Dániel Zsiga-Kárpát]] (1979–) * Tibor Zsitvay (1884–1969) * [[Mihály Zsofinyecz]] (1906–1986) * Béla Zsolt (1895–1949) *Sándor Zöld (''Benjámin Eisenberger'' 1906–1993) *[[Sándor Zöld]] (1913–1951) {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Madžarov|Politiki]] [[Kategorija:Madžarski politiki|*]] qs1d3wxwp7jmnc3r5mojehc4f5f7mjz 0 49947 6752676 6744409 2026-09-18T22:30:41Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752676 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Bangladeševci|bangladeških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Bangladeševcev|Bangladeš|bangladeških}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Khondaker Mostaq Ahmad]] * [[Shahabuddin Ahmed]] * [[Tajuddin Ahmed]] == E == * [[Hussain Mohammed Ershad]] == J == * [[Mohamed Junus]] == R == * [[Khalilur Rahman]] * [[Sheikh Mujibur Rahman]] * [[Tarique Rahman]]   * [[Ziaur Rahman]] == S == * [[Abdus Sattar]] == W == * [[Sheikh Hasina|Sheikh Hasina Wajed]] == Z == * [[Begum Khaleda Zia]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Bangladeševcev|politik]] [[Kategorija:Bengalski politiki|*]] sku16oq9qepr27oh8dt6w91ph21d0xz 0 51692 6752615 6678360 2026-09-18T18:14:43Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752615 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Izraelci|izraelskih]] [[filmski režiser|filmskih režiserjev]].''' {{seznami poklicev za narode|Izraelcev|Izrael|izraelskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Yael Abecassis]] *[[Juval Abraham]] & [[Rahel Šor]] *[[Udi Aloni]] *Suha Arraf (scenaristka) *[[Yvan Attal]] *[[Mili Avital]] *[[Nurith Aviv]] == B == *[[Michal Bat-Adam]] *[[Nir Bergman]] *[[Shirly Berkovitz]] *[[Oded Binnun]] *[[Mihal Brezis]] == D == * [[Gidi Dar]] * [[Guy Davidi]] == E == * [[Nimrod Eldar]] == F == *[[Ari Folman]] *[[Eytan Fox]] == G == * [[Oren Gerner]] *[[Amos Gitai]] *Yoram Globus (producent) *Yoni Goodman (animator) *[[Menahem Golan]] *[[Tal Granit]] == K == * Eran Kolirin (scenarist) *[[Amos Kollek]] * [[Dover Kosashvili]] == L == *[[Vanessa Lapa]] (belgijsko-izraelska) *[[Nadav Lapid]] *[[Talya Lavie]] *Reshef Levi (scenarist) *[[Nadav Levitan]] (1945 - 2010) *[[Ari Libsker]] * [[Rod Lurie]] == M == *[[Yossi Madmoni]] *[[Samuel Maoz]] *Sharon Maymon (scenarist) *[[Moshe Mizrachi]] *[[Avi Mograbi]] *[[Noam Murro]] == N == * [[Farah Nabulsi]] (britansko-palestinska) * [[Avi Nesher]] == O == * [[David Ofek]] == P == *[[Noam Pinchas]] *[[Joseph Pitchhadze]] == R == * [[Eran Riklis]] * [[Uri Rozenvaks]] * [[Evgeny Ruman]] (belorusko-izraelski) == S == *[[Renen Schorr]] *Dan Shadur *[[Ori Sivan]] *[[Elia Suleiman]] == T == * [[Ran Tal]] == Y == *[[Matan Yair]] *[[Meny Yaesh]] *[[Keren Yedaya]] *Boaz Yehonatan Yaacov == Z == *[[Shemi Zarhin]] *[[Sameh Zoabi]] *[[Dina Zvi-Riklis]] {{seznami narodov po poklicu|režiserjev}} [[Kategorija:Seznami Izraelcev|Filmski režiserji]] [[Kategorija:Izraelski filmski režiserji|*]] eky93bb4vmyjc819zj7xbxl9vhjj6pe 0 52615 6752684 6742643 2026-09-18T23:16:36Z ~2026-44996-51 264415 /* E */ 6752684 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[Politik|politikov]].''' '''Vsebina''' [[Seznam iranskih politikov#A|A]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#B|B]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#C|C]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C4%8C|Č]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#D|D]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#E|E]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#F|F]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#G|G]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#H|H]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#I|I]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#J|J]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#K|K]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#L|L]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#M|M]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#N|N]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#O|O]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#P|P]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Q|Q]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#R|R]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#S|S]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%A0|Š]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#T|T]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#U|U]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#V|V]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#W|W]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#X|X]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Y|Y]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Z|Z]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%BD|Ž]] == A == *[[Mohammad Abbasi]] *Mohammad-Mehdi Abdekhodaei *[[Mohammad-Hassan Aboutorabi Fard]] *Mohammad Hossein Adeli *Aga Khan (več) [[Sadruddin Aga Khan]] *Mohammad Saeed Ahadian *[[Ahmad Ahmadi]] *[[Ali Akbar Ahmadian]] * [[Mahmud Ahmadinedžad]] * [[Mohammad Hosein Airom]] *[[Zohreh Akhyani]] *[[Mohamad Ali Ajazi]] (ajatola) * [[Asadollah Alam]] * [[Nuredin Alamuti]] * [[Mahmud Alavi]] * [[Fatemeh Alia]] (ž) *[[Mohammad Aliabadi]] *[[Muhammad Javad Haj Ali Akbari]] *[[Ibrahim Alizade]] *Mohammad Javad Ameri * [[Ali Amini]] * [[Elham Aminzadeh]] (ž) * [[Hosein Amirabdolahjdžan]] (Hossein Amir-Abdollahian) * [[Hossein-Ali Amiri]] * [[Jamshid Amouzegar]] (1923-2016) * [[Jahangir Amouzegar]] * [[Majid Ansari]] * [[Alireza Arafi]] 1959- (ajatola) * [[Abas Aragči]] * [[Mohammad Reza Aref]] * [[Abbas Araghchi]] *[[Mohammad Ardakani]] *Ali Ashfari *[[Asdolah Asgar-Oladi]] *[[Ebrahim Asgharzadeh]] *Hesamoldin Ašna *[[Hassan Ayat]] * [[Gholam Reza Azhari]] == B == *[[Hamid-Reza Haji Babaee]] *[[Asadollah Badamchian]] *[[Ali-Asghar Badi'zadegan]] *[[Ali Bagheri Kani]] *Mahmoud Bahmani *[[Mohammad Džavad Bahonar]] *[[Mohammad-Reza Bahonar]] *[[Mohammad Bahrami]] *[[Shapour Bakhtiar|Shapour Bahtiar]] /Bakhtiar *[[Teymour Bakhtiar]] /Bahtiar *[[Soraya Esfandiary Bakhtiari|Soraya Esfandiary Bahtiari]] *Gani Balurian (Kurd) * [[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) * Mustafa Barzani (Kurd) *[[Abdolali Bazargan]] * [[Mehdi Bazargan]] * [[Mehrdad Bazrpash]] * [[Mohammad Hossein Beheshti]] (ajatola) *Hossein Borujerdi 1906-86 (veliki ajatola) *[[Hashem Hosseini Bushehri]] * [[Sar Lashgar Buzarjomehri]] == C == * [[Mehdi Chamran]] == D == * [[Ali Akbar Davar]] * [[Parviz Davoodi]] * [[Abbas Duzduzani]] * [[Mohamed Ali Džafari]] * [[Ešak Džahangiri]] * [[Said Džalili]] * [[Ali Džanati]] * Dzadola Džavani == E == *[[Širin Ebadi]] (pravnica) *[[Masoumeh Ebtekar]] (ž) *[[Manouchehr Eghbal]] *[[Hassan Emami]] (1903-81) *[[Nasrollah Entezam]] *Iraj Eskandari *[[Soleiman Eskandari]] *[[Asadollah Nasr Esfahani]] == F == * [[Hossein Fardoust]] * [[Hossein Fatemi]] * [[Ghaffar Farzadi]] * [[Mohammad Ali Foroughi]] (Zoka-ol-Molk) *[[Mohammad-Taqi Bahjat Foumani]] == G == *[[Mohammad Bagher Ghalibaf]] (''Mohamad Baker Kalibaf/Mohammad Baqer Qalibaf'') *Hassan Ghafourifard *Abbas Gharabaghi *[[Rostam Ghasemi]] *[[Abdul Rahman Ghassemlou]] (Kurd) *[[Ahmad Ghavam os-Saltaneh]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *Lotfollah Safi Golpaygani (1919-2022) ajatola *Mohammad Mohammadi Golpayegani (1899-1993) ajatola *[[Sadek Gotbzadeh]] == H == *[[Hassan Habibi]] (= H. Habil?) *[[Mohammad Nabi Habibi]] *[[Gholam-Ali Haddad-Adel]] *Azam Haji-Abbasi *Mohammad Hanifnejad *[[Ebrahim Hakimi]] (1869-1959) *ajatola Halhali *Hossein Noori Hamedani *[[Modžtaba Hamenei]] (hodžatoleslam) *Mostafa Hamenei *[[Ali Hamenej|Saed Ali Hamnei]] (veliki ajatola, vrhovni vodja) *[[Kamal Harazi]] *[[Elias Hazrati]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *[[Ali Akbar Hashemi Rafsandžani|Ali Akbar Hašemi Rafsandžani]] (1934-2017) (ajatola/hodžatoleslam?) *[[Mohsen Hašemi Rafsandžani]] *[[Mohammad Hašemi Rafsandžani]] *[[Mahmud Hašemi Šahrudi]] (1948-2018) (ajatola) *[[Ahmad Hatami]] (ajatola) *[[Mohamed Hatami|Mohamed (Mohammad) Hatami]] (ajatola) *[[Mohammad-Reza Hatami]] *Abdolhossein Hazhir *[[Mohsen Hejdari Alekasir]] (ajatola) *[[Mansoor Hekmat]] *[[Reza Hekmat]] *[[Abdonnaser Hemmati]] *[[Mustafa Hijri]] *Ahmad Hoda? * [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah (Musavi) Homeini]] (ajatola, imam) * Ahmad Homeini (1946-1995) * Mostafa Homeini (1930-1977) * [[Mahmoud Hosravi-Vafa]] * [[Mohammad Hosseini]] * [[Amir Abbas Hoveida]] (1919-79) == J == *[[Saeed Jalili]] (Džalili) *[[Amanullah Jahanbani]] *[[Eshaq Jahangiri]] Kouhshahi *[[Ahmad Jannati]] (ajatola?) 1927- *[[Ali Jannati]]=Ali Džanati *Fatemeh Javadi (Džavadi) *Abdolkarim Haeri Yazdi (ajatola) *Mezbah Jazdi (ajatola) *Mohammad Yazdi *Mohamad Taki Mesbah Jazoi (ajatola) == K == * Issa Kakoui * [[Isa Kalantari]] * [[Mohamad Kalibat]] * [[Hossein Kamali]] * [[Naser Kanani]] * Hossein Kanani Moghaddam * [[Mohamad Karami]] * [[Gholamhossein Karbaschi]] * [[Mehdi Karroubi]]/Mehdi Karubi * [[Rostam Kasemi]] * Emam Kašani (ajatola) * Sayyed Abol-Ghasem Mostafavi-Kashani * [[Mostafa Kavakebian]] *[[Masoud Keshmiri]] *Hojjati Kermani (ajatola) *[[Mohammad-Ali Movahedi Kermani]] (ajatola) *[[Kamal Kharazi]] *[[Ensieh Khazali]] (ž) *Hossein Vahid Khorasani * [[Nour Addin Kianouri]] (Nuredin Kinauri) *[[Mirza Kuchik Khan]] == L == *[[Asadollah Lajevardi]] *Mohammad Fazel Lankarani *[[Ali Laridžani]] (Ali Ardeshir Larijani) (1958-2026) *[[Sadeq Laridžani]] (Amoli Larijani/Sadek Amoli Laridžani) (ajatola) == M == *[[Ali Madanizade]] *Šariat Madari (ajatola) *[[Mohammad-Reza Mahdavi Kani]] (ajatola) (1931-2014) *[[Sadegh Mahsouli]] *[[Hassan-Ali Mansour]] Ali Kan Mansur (1886-1974) *[[Azar Mansouri]] *[[Esfandiar Rahim Mashaei]] *[[Mohammadsadeh Maserrat]] *Sadegh Mahsouli *Tahmasb Mazaheri *[[Zahra Merrikhi]] Ahangarkala'i *Abdolreza Mesri *Ali Meshkini/Ali Meškini (ajatola) *[[Mohammad-Mahdi Mirbagheri]] (ajatola) *[[Mohsen Mirdamadi]] *[[Mostafa Mir-Salim]] *[[Ahmed Modai]] * [[Hassan Modarres]] * [[Nasser Moghaddam]] *[[Mohammad-Javad Mohammadizadeh]] *Kazi Mohamad (Kurd) * [[Mustafa Pur Mohamadi]] * [[Narges Mohamadi]] * Mohammad-Ali Movahedi Kermani (ajatola) * Amir Mohebbian * Saeid Mohsen *Gholam-Hossein Mohseni-Eje'i (hodžatoleslam) *[[Abdulla Mohtadi]] *[[Ali Akbar Mohtashamipur]] *[[Maryam Mojtahedzadeh]] (ž) *[[Mohammad Mokhber]] *[[Morteza Mokhtadaj]] (ajatola) *[[Shahindokht Molaverdi]] (ž) * [[Hussein-Ali Montazeri]] (veliki ajatola) * Saeed Mortazavi * [[Mohammad Mosaddegh|Mohammad Mosadek]] *[[Ali Motahari]] *[[Morteza Motahari]] 1919-79 (ajatola) *Šahid Motahari? *[[Abdolkarim Moussavi-Ardabili]] (ajatola) (1926–2016) *Mohammad Mousavi Khoeiniha * [[Mir Hossein Musavi]]/Mousavi == N == *[[Behzad Nabavi]] *[[Mohammad-Ali Najafi]] *[[Mohammad Reza Naqdi]] *[[Nematollah Nassiri]] *[[Mohammad Bagher Nobakht|Mohammad Bager Nobaht]] *Mohsen Nourbahsh *[[Ali Akbar Nategh-Nouri]] *Jahya Nouri *[[Abdulah Nuri]]/Abdollah Nuri *Fadl Allah Nuri == P == * [[Mohamed Reza Pahlavi]] * [[Hassan Pakravan]] * [[Habibollah Peyman]] *[[Masoud Pezeshkian]] /[[Masud Pezeškjan]] *[[Ja'far Pishevari]] *[[Mostafa Pourmohammadi]] == Q == * [[Ahmad Shah Qajar]] * Ahmad Qavam (os-Saltaneh) == R == *[[Mohammed Ali Radžaj]] [[Mohammad Ali Režaj]] (''Mohammad-Ali Rajai'') (ajatola) (1933-1981) *[[Maryam Radžavi]] *[[Massud Radžavi]] *[[Mohammad Reza Rahimi]] *[[Abdul-Reza Rahmani Fazli]] *[[Mohammad-Reza Rahchamani]] *[[Ebrahim Raisi]] Sayyed Ebrahim Rais al-Sadati (1960-2024) *[[Ebrahim Raisolsadati]] *[[Hamid Rasai]] *Haj Ali Razmara *Ahmad Rezaei *[[Mohsen Rezaee]] (Režaj?) *[[Abdollah Riazi]] *[[Hasan Rohani]] (ajatola) *Mohammad Sadeq Ro(u)hani (ajatola) (1926–2022) *[[Abdolhossein Rouhalamini]] == S == *[[Fazlollah Sadr]] *Hossein Saffar Harandi *[[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) *Hosein Salami? *Yousef Saanei *[[Mohammad Sa'ed]] (1881-1973) *[[Javad Saeed]] *[[Ali Saeedlou]] *Ali Said *Kamal Sajjadi *[[Ali Salajegheh]] *[[Ali Akbar Salehi]] *[[Reza Salehi Amiri]] *Lotfollah Safi Golpaygani *Hadijeh Saqafi (1915/16–2009) (Homeinijeva žena) *[[Abdol Hossein Sardari]] *Kazem Seddiqi/Sedighi (ajatola) *Valiollah Seif *Hossein Ali Shahriari *Mohammad Kazem Shariatmadari (veliki ajatola) *[[Ali Shakouri-Rad]] *[[Jafar Sharif-Emami]] *Ebrahim Sheibani *[[Abdolreza Sheykholeslami]] *Mohammad al-Shirazi (veliki ajatola iraškega rodu) *Naser Makarem Shirazi (1927-) (veliki ajatola) *[[Navid Shomali]] *[[Ali Soheili]] *[[Nasrin Soltankhah]] (ž) *[[Ali Soufi]] *Kasam Sulejmani? *[[Avetis Sultan-Zade]] == Š == *[[Ali Šariati]] *[[Jafar Šarif-Emami]] *Mahmoud Hashemi Shahroudi (1948–2018) *[[Ali Shamkhani]] / [[Ali Šamhani]] *[[Sayed Mohammad Shirazi]] == T == * [[Seyyed Zia'eddin Tabatabaee]] * Seyyed Hossein Ali Tabatabaei Borujerdi (1875–1961) (veliki ajatola) * [[Mohammad Reza Tabesh]] * [[Zohreh Tabibzadeh-Nouri]] (ž) * [[Amir Taheri]] * [[Džalalol-Din Taheri]] (ajatola) * [[Amir Abdollah Tahmasebi]] * Reza Talaei-Nik *[[Mahmoud Taleghani]]/Talekani 1911-79 (ajatola) * [[Hassan Taqizadeh]]/Hassan Taqizadeh (1878-1970) * [[Teymour Tash]] * [[Ahmad Tavakkoli]] * [[Mohammad Tavasoli]]     *[[Ali Abbaspour Tehrani-Fard]] * [[Hasan Toufanian]] == V == *[[Ahmad Vahidi]] *Mehdi Vakilpour *[[Ali Akbar Velayati]] == Y == * Mohammad Yazdi (1934–2020) ajatola * Taqi Yazdi (1935–2021) == Z == * [[Fazlollah Zahedi]]/Fazlollah Zahedi *[[Mohammad Mehdi Zahedi]] *[[Alireza Zakani]] *Mousa Shubairi Zanjani *Seyed Ahmad Zanjani *Mohammad [[Džavad Zarif]] *[[Mojtaba Zonnour]] {{CompactTOC2}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Irancev|Politiki]] [[Kategorija:Iranski politiki|*]] pls019k675a25kvtf4q0lx3fp4zvjyd 0 63199 6752640 6751223 2026-09-18T19:39:11Z ~2026-50655-55 265979 /* Zgodovina */ 6752640 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med rdečim terorjem v letih 1918–1922 je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} 7jsrvvf0osf1xid9zwdih87unu1kie8 6752641 6752640 2026-09-18T19:39:49Z ~2026-50655-55 265979 /* Narodna noša */ 6752641 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|rdečim terorjem v letih 1918–1922]] je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} kf0w52n9j7rbn9s87rqo5v3q7hfg95e 6752642 6752641 2026-09-18T19:41:50Z ~2026-50655-55 265979 /* Književnost */ 6752642 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|rdečim terorjem v letih 1918–1922]] je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. Tako [[Rdeča armada|rdeča]] kot [[Bela garda (Rusija)|Bela garda]] usmrtili številne ukrajinske pisatelje in javne osebnosti; med njimi je bil najvidnejši Hnat Mihajličenko <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Denikina_rezhym_v_Ukra ДЕНІКІНА РЕЖИМ В УКРАЇНІ 1919–1920]</ref> <ref>[https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CM%5CY%5CMykhailychenkoHnat.htm Mykhailychenko, Hnat]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) ter "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref> == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} nbewx4a6jeucbhznoqyasgsagqivm7t 6752671 6752642 2026-09-18T22:15:40Z ~2026-50474-66 265985 /* Film */ 6752671 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37,541,700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1,864,000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1,651,918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1,359,655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1,125,000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1,028,492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600,000–1,500,000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636,282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347,183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387,000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305,000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264,528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251,923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228,637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181,035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159,656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124,602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106,697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98,010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95,000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50,699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45,051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38,791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32,000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30,000–90,000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23,414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23,183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22,263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21,509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12,691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12,248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12,144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12,000–40,000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12,000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11,145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11,069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10,996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10,000–15,000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6,681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5,000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5,000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|rdečim terorjem v letih 1918–1922]] je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. Tako [[Rdeča armada|rdeča]] kot [[Bela garda (Rusija)|Bela garda]] usmrtili številne ukrajinske pisatelje in javne osebnosti; med njimi je bil najvidnejši Hnat Mihajličenko <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Denikina_rezhym_v_Ukra ДЕНІКІНА РЕЖИМ В УКРАЇНІ 1919–1920]</ref> <ref>[https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CM%5CY%5CMykhailychenkoHnat.htm Mykhailychenko, Hnat]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. V času Sovjetske zveze je bila filmska umetnost pod strogim državnim nadzorom in je služila kot orodje propagande; v nekaterih primerih so sovjetski filmi podajali ponižujočo podobo ukrajinske kulture in jezika ter ukrajinsko identiteto prikazovali kot drugotno in manjvredno v primerjavi z rusko <ref>[https://telegraf.com.ua/ukr/lifestyle/2022-02-05/5695543-tovsti-zhadibni-ta-durni-yakimi-ukraintsiv-vistavlyali-u-radyanskikh-filmakh/amp Товсті, жадібні та дурні: якими українців виставляли у радянських фільмах]</ref>. Hkrati so bili filmi, ki so Ukrajince prikazovali v pozitivni luči – denimo priljubljeni film "Izgubljeno pismo" (Пропала грамота) iz leta 1972 – cenzurirani ali prepovedani <ref>[https://radiotrek.rv.ua/amp/cih-ukrayinskih-filmiv-vlada-srsr-boyalasya-yak-vognyu-perelik-zaboronenih-strichok-foto_367084.html Цих українських фільмів влада СРСР боялася, як вогню: перелік заборонених стрічок (ФОТО)]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Lakota-33" (Голод-33, 1991) <ref>[https://gazeta.ua/articles/culture/_golosuvati-za-nezalezhnist-lyudej-pidshtovhnuv-film-pro-golodomor-zgaduyemo-ukrayinske-kino-1990h/1046698 Голосувати за незалежність людей підштовхнув фільм про Голодомор. Згадуємо українське кіно 1990-х]</ref> <ref>[https://sil.media/p/golod-33-film-iakii-vplinuv-na-golosuvannia-za-nezalezhnist-ukrayini-843257-5244 Голод-33: фільм, який вплинув на голосування за незалежність України]</ref>, "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) <ref>[https://usfa.gov.ua/movie-catalog/doroga-na-sich-i9301 Дорога на Січ]</ref>, Klicni znak Banderas <ref>[https://ukrpohliad.org/blogs/pozyvnyj-banderas-drugyj-vitchyznyanyj-film-pro-rosijsko-ukrayinsku-vijnu.html «Позивний «Бандерас» Другий вітчизняний фільм про російсько-українську війну]</ref>, "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref>, Kruti, 1918 (Крути 1918, 2019) <ref>[https://itc.ua/articles/retsenziya-na-film-kruti-1918/amp/ Рецензія на фільм «Крути 1918»]</ref> <ref>[https://independentview.net/2019/02/09/ohliad-fil-mu-kruty-1918/ Драма напівпорожньої склянки. Огляд фільму “Крути 1918”]</ref>, Črni krokar <ref>[https://marieclaire.ua/life/chornyj-voron-ukrayinskyj-film-nagaduvannya/ «Чорний ворон» — важливий, але не ідеальний український фільм-нагадування]</ref> <ref>[https://spadok.org.ua/kinematograf/retsenziya-na-film-chornyy-voron-2019 Рецензія на фільм «Чорний Ворон» (2019)]</ref> ter Ščedrik (Щедрик, 2023) <ref>[https://english.nv.ua/amp/drama-carol-of-the-bells-has-real-life-stories-from-30s-and-40s-says-director-olesia-morhunets-is-50373659.html Ukrainian-Polish historical drama ‘Carol of the Bells’ set to premier on Netflix]</ref>. == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} 1faosnmyts6wnrsvphee3xoic8u6l8o 6752764 6752671 2026-09-19T08:52:46Z A09 188929 dec pike, -podvojena slika 6752764 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37.541.700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1.864.000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1.651.918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1.359.655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1.125.000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1.028.492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600.000–1.500.000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636.282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347.183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387.000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305.000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264.528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251.923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228.637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181.035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159.656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124.602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106.697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98.010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95.000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50.699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45.051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38.791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32.000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30.000–90.000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23.414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23.183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22.263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21.509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12.691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12.248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12.144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12.000–40.000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12.000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11.145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11.069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10.996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10.000–15.000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|rdečim terorjem v letih 1918–1922]] je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. Tako [[Rdeča armada|rdeča]] kot [[Bela garda (Rusija)|Bela garda]] usmrtili številne ukrajinske pisatelje in javne osebnosti; med njimi je bil najvidnejši Hnat Mihajličenko <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Denikina_rezhym_v_Ukra ДЕНІКІНА РЕЖИМ В УКРАЇНІ 1919–1920]</ref> <ref>[https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CM%5CY%5CMykhailychenkoHnat.htm Mykhailychenko, Hnat]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/art-amp/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. V času Sovjetske zveze je bila filmska umetnost pod strogim državnim nadzorom in je služila kot orodje propagande; v nekaterih primerih so sovjetski filmi podajali ponižujočo podobo ukrajinske kulture in jezika ter ukrajinsko identiteto prikazovali kot drugotno in manjvredno v primerjavi z rusko <ref>[https://telegraf.com.ua/ukr/lifestyle/2022-02-05/5695543-tovsti-zhadibni-ta-durni-yakimi-ukraintsiv-vistavlyali-u-radyanskikh-filmakh/amp Товсті, жадібні та дурні: якими українців виставляли у радянських фільмах]</ref>. Hkrati so bili filmi, ki so Ukrajince prikazovali v pozitivni luči – denimo priljubljeni film "Izgubljeno pismo" (Пропала грамота) iz leta 1972 – cenzurirani ali prepovedani <ref>[https://radiotrek.rv.ua/amp/cih-ukrayinskih-filmiv-vlada-srsr-boyalasya-yak-vognyu-perelik-zaboronenih-strichok-foto_367084.html Цих українських фільмів влада СРСР боялася, як вогню: перелік заборонених стрічок (ФОТО)]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Lakota-33" (Голод-33, 1991) <ref>[https://gazeta.ua/articles/culture/_golosuvati-za-nezalezhnist-lyudej-pidshtovhnuv-film-pro-golodomor-zgaduyemo-ukrayinske-kino-1990h/1046698 Голосувати за незалежність людей підштовхнув фільм про Голодомор. Згадуємо українське кіно 1990-х]</ref> <ref>[https://sil.media/p/golod-33-film-iakii-vplinuv-na-golosuvannia-za-nezalezhnist-ukrayini-843257-5244 Голод-33: фільм, який вплинув на голосування за незалежність України]</ref>, "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) <ref>[https://usfa.gov.ua/movie-catalog/doroga-na-sich-i9301 Дорога на Січ]</ref>, Klicni znak Banderas <ref>[https://ukrpohliad.org/blogs/pozyvnyj-banderas-drugyj-vitchyznyanyj-film-pro-rosijsko-ukrayinsku-vijnu.html «Позивний «Бандерас» Другий вітчизняний фільм про російсько-українську війну]</ref>, "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref>, Kruti, 1918 (Крути 1918, 2019) <ref>[https://itc.ua/articles/retsenziya-na-film-kruti-1918/amp/ Рецензія на фільм «Крути 1918»]</ref> <ref>[https://independentview.net/2019/02/09/ohliad-fil-mu-kruty-1918/ Драма напівпорожньої склянки. Огляд фільму “Крути 1918”]</ref>, Črni krokar <ref>[https://marieclaire.ua/life/chornyj-voron-ukrayinskyj-film-nagaduvannya/ «Чорний ворон» — важливий, але не ідеальний український фільм-нагадування]</ref> <ref>[https://spadok.org.ua/kinematograf/retsenziya-na-film-chornyy-voron-2019 Рецензія на фільм «Чорний Ворон» (2019)]</ref> ter Ščedrik (Щедрик, 2023) <ref>[https://english.nv.ua/amp/drama-carol-of-the-bells-has-real-life-stories-from-30s-and-40s-says-director-olesia-morhunets-is-50373659.html Ukrainian-Polish historical drama ‘Carol of the Bells’ set to premier on Netflix]</ref>. == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} 8pxep3yg17sudxv17wjv68fqgullu5y 6752769 6752764 2026-09-19T09:13:33Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v3.1.1-current 6752769 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37.541.700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1.864.000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1.651.918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1.359.655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1.125.000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1.028.492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600.000–1.500.000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636.282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347.183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387.000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305.000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264.528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251.923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228.637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181.035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159.656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124.602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106.697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98.010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95.000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50.699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45.051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38.791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32.000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30.000–90.000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23.414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23.183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22.263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21.509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12.691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12.248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12.144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12.000–40.000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12.000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11.145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11.069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10.996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10.000–15.000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933]</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|rdečim terorjem v letih 1918–1922]] je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. Tako [[Rdeča armada|rdeča]] kot [[Bela garda (Rusija)|Bela garda]] usmrtili številne ukrajinske pisatelje in javne osebnosti; med njimi je bil najvidnejši Hnat Mihajličenko <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Denikina_rezhym_v_Ukra ДЕНІКІНА РЕЖИМ В УКРАЇНІ 1919–1920]</ref> <ref>[https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CM%5CY%5CMykhailychenkoHnat.htm Mykhailychenko, Hnat]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/culture/art/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. V času Sovjetske zveze je bila filmska umetnost pod strogim državnim nadzorom in je služila kot orodje propagande; v nekaterih primerih so sovjetski filmi podajali ponižujočo podobo ukrajinske kulture in jezika ter ukrajinsko identiteto prikazovali kot drugotno in manjvredno v primerjavi z rusko <ref>[https://telegraf.com.ua/ukr/lifestyle/2022-02-05/5695543-tovsti-zhadibni-ta-durni-yakimi-ukraintsiv-vistavlyali-u-radyanskikh-filmakh/amp Товсті, жадібні та дурні: якими українців виставляли у радянських фільмах]</ref>. Hkrati so bili filmi, ki so Ukrajince prikazovali v pozitivni luči – denimo priljubljeni film "Izgubljeno pismo" (Пропала грамота) iz leta 1972 – cenzurirani ali prepovedani <ref>[https://radiotrek.rv.ua/amp/cih-ukrayinskih-filmiv-vlada-srsr-boyalasya-yak-vognyu-perelik-zaboronenih-strichok-foto_367084.html Цих українських фільмів влада СРСР боялася, як вогню: перелік заборонених стрічок (ФОТО)]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Lakota-33" (Голод-33, 1991) <ref>[https://gazeta.ua/articles/culture/_golosuvati-za-nezalezhnist-lyudej-pidshtovhnuv-film-pro-golodomor-zgaduyemo-ukrayinske-kino-1990h/1046698 Голосувати за незалежність людей підштовхнув фільм про Голодомор. Згадуємо українське кіно 1990-х]</ref> <ref>[https://sil.media/p/golod-33-film-iakii-vplinuv-na-golosuvannia-za-nezalezhnist-ukrayini-843257-5244 Голод-33: фільм, який вплинув на голосування за незалежність України]</ref>, "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) <ref>[https://usfa.gov.ua/movie-catalog/doroga-na-sich-i9301 Дорога на Січ]</ref>, Klicni znak Banderas <ref>[https://ukrpohliad.org/blogs/pozyvnyj-banderas-drugyj-vitchyznyanyj-film-pro-rosijsko-ukrayinsku-vijnu.html «Позивний «Бандерас» Другий вітчизняний фільм про російсько-українську війну]</ref>, "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref>, Kruti, 1918 (Крути 1918, 2019) <ref>[https://itc.ua/articles/retsenziya-na-film-kruti-1918/amp/ Рецензія на фільм «Крути 1918»]</ref> <ref>[https://independentview.net/2019/02/09/ohliad-fil-mu-kruty-1918/ Драма напівпорожньої склянки. Огляд фільму “Крути 1918”]</ref>, Črni krokar <ref>[https://marieclaire.ua/life/chornyj-voron-ukrayinskyj-film-nagaduvannya/ «Чорний ворон» — важливий, але не ідеальний український фільм-нагадування]</ref> <ref>[https://spadok.org.ua/kinematograf/retsenziya-na-film-chornyy-voron-2019 Рецензія на фільм «Чорний Ворон» (2019)]</ref> ter Ščedrik (Щедрик, 2023) <ref>[https://english.nv.ua/amp/drama-carol-of-the-bells-has-real-life-stories-from-30s-and-40s-says-director-olesia-morhunets-is-50373659.html Ukrainian-Polish historical drama ‘Carol of the Bells’ set to premier on Netflix]</ref>. == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} 1delilr5op7ypw4bhh7y83i8u9y6uz5 0 67366 6752679 6751685 2026-09-18T22:35:40Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6752679 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] - == B == Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] - == C == [[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]] == Č == [[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] - == D == [[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jacek Dominik]] - [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]] == E == [[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] - == F == [[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]] == G == [[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] - [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] - == H == [[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] - == I == [[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]] == J == [[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] == K == [[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] - [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] - [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] == L == [[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] - == M == [[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław "Cat" Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Ludwik Mycielski]] - == N == [[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]] == O == [[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]] == P == [[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]] == R == [[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]] == S == [[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] '''-''' [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] - [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] - == Š == [[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] - [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] - == Ś == [[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]] == T == [[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Rafał Trzaskowski]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] - == U == [[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] == W == [[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]] == Z == [[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]] == Ž == [[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]] [[Kategorija:Poljski politiki|*]] 7c4506103fenntvvqvzvroiyks3w1wd 6752680 6752679 2026-09-18T22:36:05Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6752680 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] - == B == Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] - == C == [[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]] == Č == [[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] - == D == [[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jacek Dominik]] - [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]] == E == [[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] - == F == [[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]] == G == [[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] - [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] - == H == [[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] - == I == [[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]] == J == [[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] == K == [[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] - [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] - [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] == L == [[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] - == M == [[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław "Cat" Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Ludwik Mycielski]] - == N == [[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]] == O == [[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]] == P == [[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]] == R == [[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]] == S == [[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] '''-''' [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] - [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] - == Š == [[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] - [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] - == Ś == [[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]] == T == [[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] - == U == [[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] == W == [[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]] == Z == [[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]] == Ž == [[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]] [[Kategorija:Poljski politiki|*]] epboi46ftcy8lspkehhw3zaeg0hi5er 0 67369 6752682 6618156 2026-09-18T23:14:57Z ~2026-44996-51 264415 /* M */ 6752682 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Libanonci|libanonskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Libanoncev|Libanon|libanonskih}} {{CompactTOC2}} ==A== [[Auguste Adib Pacha]] - [[Mustafa Adib]] - [[Khayreddin al-Ahdab]] - [[Joseph Aoun]] - [[Michel Aoun]] - [[Nazim Akkari]] - [[Abdullah Aref Yafi]] - [[Pierre Georges Arlabosse]] ==B== [[Abdullah Bayhum]] - [[Nabih Berri]] - [[Abdala Buhabib]] ==C== [[Dany Chamoun]] - [[Dory Chamoun]] - [[Camille Nimer Chamoun]] - [[Tracy Chamoun]] - [[Fouad Abdallah Chehab]] - [[Khaled Chehab]] - == D == [[Ahmed Daouk]] - [[Charles Debbas]] (Dabbas) - [[Hassan Diab]] - [[Jasin Džaber]] - [[Sami Džemajel]] - [[Kamal Džumblat]] - [[Valid Džumblat]] - ==E== [[Émile Eddé]] - [[Raymond Edde]] - [[Béchara Khalil El-Khoury]] - [[Habib Pacha Es-Saad]] ==F== [[Issam Fares]] - [[Bassel Fleihan]] - [[Suleiman Kabalan Franjieh]] - [[Tony Frangieh]] - == G == [[Samir Geagea]] - [[Sitrida Geagea]] - [[Amine Gemayel|Amine Pierre Gemayel]] - [[Bachir Gemayel]] - [[Pierre Gemayel]] - [[Solange Gemayel]] - == H == [[Amin Hafez]] - [[Mahmoud Hammoud]] - [[Boutros Harb]] - [[Ragheb Harb]] - [[Bahia Hariri]] - [[Rafik Hariri]] - [[Saad Hariri]] - [[George Hawi]] - [[Charles Alexandre Hélou]] - [[Khalil al-Hibri]] - [[Elie Hobeika]] - [[Selim al-Hoss]] - [[Elias Hrawi]] - [[Hussein Husseini]] - ==J== [[Kamal Jumblatt]] (Džumblat) - == K == [[Abdul Hamid Karami]] - [[Faisal Karami]] - [[Omar Karami]] - [[Rashid Karami]] - [[Naim Kasem]] ==L== [[Emile Lahoud]] - == M == [[Nasri Maalouf]] - [[Charles Malik|Charles (Habib) Malik]] (Malek) - [[Nadžib Mikati]] - [[Nayla Moawad]] - [[René Anis Moawad]] - [[Mohammad Hussein Fadlallah]] - [[Saadi al-Munla]] - [[Elias Murr]] - [[Abbas al-Musawi]] == N == [[Alfred Georges Naccache]] - [[Hassan Nasrallah]] == O == [[Abdel Karim Obeid]] - [[Hussein al-Oweini]] ==P== [[Karim Pakradouni]] - [[Henri Philippe Pharaoun]] - [[Antoine Privat-Aubouard]] == Q == [[Assem Qanso]] - Naim Qassem - [[Hussein al-Oweini]] == R == Mohamed Raad - [[Nureddin Rifai]] - [[Ashraf Rifi]] - == S == [[Navaf Salam]] - [[Saeb Salam]] - [[Tammam Salam]] - Édouard Saouma - [[Etienne Saqr]] - Hashim Safi Al Din - [[Élias Sarkis]] - [[Fouad Siniora]] - [[Rashid al-Solh]] - [[Sami al-Solh|Sami bey al-Solh]] - [[Michel Suleiman]] == T == [[Ayoub Tabet]] - [[Petro Iskandar Trad]] - [[Subhi al-Tufayli]] == W == [[Shafiq Wazzan]] <br />{{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Libanoncev|Politiki]] [[Kategorija:Libanonski politiki|*]] 9xk8iqfhn1hulwve50tphcwd32ibxun 0 68654 6752677 6520668 2026-09-18T22:31:15Z ~2026-44996-51 264415 /* T */ 6752677 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Luksemburžani|luksemburških]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Luksemburžanov|Luksemburg|luksemburških}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jean Asselborn]] == B == [[Joseph Bech]] - [[Xavier Bettel]] - [[François Biltgen]] - Félix baron de Blochausen - Friedrich Georg Prosper Freiherr von Blochausen - [[Fernand Boden]] - [[Alex Bodry]] - [[Albert Borschette]] == D == [[Mady Delvaux-Stehres]] - [[Mars Di Bartolomeo]] - [[Pierre Dupong]] == E == [[Lydie Err]] - [[Fernand Etgen]] - [[Paul Eyschen]] ==F== [[Colette Flesch]] - [[Luc Frieden]] - [[Pierre Frieden]] ==G== [[Jean-Baptiste Gellé]] - [[Robert Goebbels]] - [[Charles Goerens]] - [[Henri Grethen]] - veliki vojvoda Guillaume (V.) ==H== [[Jean-Marie Halsdorf]] - [[Christophe Hansen]] - [[Martine Hansen]] - [[André Hoffmann]] ==J== veliki vojvoda Jean - [[Jean-Claude Juncker]] - ==K== [[Jean-Bernard Knepper]] - [[Damian Kratzenberg]] - ==L== [[Gaspar Théodore-Ignace de La Fontaine]] - [[Hubert Loutsch]] - [[Veliki vojvoda Henri Luksemburški]] - [[Astrid Lulling]] ==M== [[Charles Marx]] - [[Octavie Modert]] - [[Mathias Mongenast]] ==P== [[Lydie Polfer]] - [[Jacques Poos]] - [[Pierre Prüm]] - [[René Putzeys]] ==R== [[Viviane Reding]] - [[Émile Reuter]] == S == [[Jacques Santer]] - [[Joseph Schaack]] - [[François Schammel]] - [[Jean-Louis Schiltz]] - [[Nicolas Schmit]] - [[Etienne Schneider]] - Jean-Baptiste Nicolas Robert Schuman (luks.-francoski) - [[Emile Servais]] - [[Lambert Joseph Emmanuel Servais]] - [[Charles Mathias Simons]] - [[Christian Ernst Stifft]] == T == [[Jules Georges Édouard Thilges]] - [[Gaston Thorn|Gaston (Egmond) Thorn]] - [[Victor Thorn]] - Baron Victor de Tornaco ==W== [[Pierre Werner]] - [[Jean-Jacques Madelaine Willmar]] - [[Claude Wiseler]] - {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Luksemburžanov|Politiki]] [[Kategorija:Luksemburški politiki|*]] tdo9ehqhk3zl1lhhyf1qfluqo18ju93 0 70783 6752681 6749586 2026-09-18T22:42:57Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6752681 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Makedonci|makedonskih]] [[politik]]ov''' (danes v državi z imenom [[Severna Makedonija]])'''.''' (Glej tudi: [[Seznam bolgarskih politikov]], [[Seznam albanskih politikov]], [[Seznam grških politikov]], [[Seznam srbskih politikov]] in [[Seznam kosovskih politikov]]). {{seznami poklicev za narode|Makedoncev|Makedonija|makedonskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Gjorgji Abadžiev]] *Faik Abdi *[[Mirče Acev]] * [[Vera Aceva-Dosta|Vera Aceva - Dosta]] *[[Ljubica Acevska]] *Abdilaqim Ademi *Arbër Ademi *Kemal Agoli *Nexhat Agoli * Ali Ahmeti *[[Petre Alčev]] *[[Todor Aleksandrov Poporušev]] *[[Dimitar Aleksievski]] *[[Boris Aleksovski]]-Karče *[[Vasil Aleksovski]] * [[Jovan Andonov]] *[[Ilija Andonov -Čento|Ilija Andonov-Čento]] * [[Metodi Andonov-Čento]] * Epominonda pop Andonov * [[Stojan Andov]] * [[Bane Andreev]] *[[Ivan Angelov]] *[[Todor Angelovski]] - Daskalot *[[Ilija Antevski - Smok|Ilija Antevski]] - Smok *[[Vasil Antevski - Dren|Vasil Antevski]] - Dren *[[Metodi Antov]] *[[Dimitar Apasiev]] * [[Mihajlo Apostolski]] * [[Vančo Apostolski]] * Šahin Arif (Turek) * [[Ljupčo Arsov]] - Goce * [[Todor Arsov]] * [[Lenče Arsova-Stojanova]] *[[Danela Arsovska]] *[[Kiro Atanasovski]] == B == *[[Risto Bajalski]] *Amdi Bajram *[[Hristo Batandžiev]] *Kreshnik Bekteshi *[[Trajan Belev]] - Goce *[[Dimče Belovski]] *[[Dimitar Berovski]] Pop-Georgiev *Fatmir Besimi *Blerim Bexheti * [[Zlatko Biljanovski|Zlatko (Zlate) Biljanovski]] *Fatmir Bitiki (''Bitiqi'') *Kočo Bitoljanu (''Koç''<nowiki/>''o Bitolanu'') *[[Dragan Bogdanovski]] * [[Jezdimir Bogdanski]] * [[Ksente Bogoev]] * [[Dimitar Bogoevski]] *[[Dime Bojanovski]] - Dize *[[Jani Bojčevski]] *[[Nikola Bošale]] *[[Trajko Boškovski|Trajko-Tarcan Boškovski]] *[[Sterjo Bozdov]] * [[Petar Božinovski]] *[[Filip Brajkovski]] *[[Živko Brajkovski]] * [[Panko Brašnarov]] (1883-1951, [[Goli otok]]) * [[Vlado Bučkovski]] * [[Tome Bukleski]] - Maćuli * ([[Mara Buneva]]) *[[Vančo Burzevski]] == C == *[[Fijat Canoski]] *[[Mila Carovska]] *[[Dušan Cekić]] *[[Todor Cipovski]] *Vera Ciriviri - Trena * [[Mihail Cokov]] * [[Branko Crvenkovski]] * [[Krste Crvenkovski]] *[[Stevo Crvenkovski]] == Č == *[[Vasil Čakalarov]] *[[Ljiljana Čalovska]] - Ahil *[[Kole Čašule]] * [[Slobodan Čašule]] *[[Petar Čaulev]] *[[Boro Čaušev]] *[[Mitko Čavkov]] *[[Angel Čemerski]] - Januš *[[Andreja Čipov]] (Andreas Tsipas) *[[Jordan Čopela]] *[[Efrem Čučkov]] * [[Emanuel Čučkov|Emanuel (Mane) Čučkov]] *[[Dimitar Čupovski]] *[[Boro Čuškar]] == D == *[[Đore Damevski]] - Bokser *[[Risto Damjanovski]] *[[Mihail Danev]] *[[Dobri Daskalov]] *[[Pavle Davkov]] * [[Goce Delčev]] ("Ahil") *[[Galip Dema]] *Firuz Demir *[[Bonka Demireva]] *[[Boro Denkov]] *Mehmet Pashë Deralla (Kallkandeleni) * [[Emil Dimitriev]] *[[Mito Dimitrievski]] *[[Aleksandar Dimitrov]] *[[Andon Dimitrov]] *[[Dimitar Dimitrov]] *[[Evgeni Dimitrov]] (1919-2010) bolg.?/pravnik *[[Lazar Dimitrov]] * [[Nikola Dimitrov]] *[[Cvetan Dimov]] *[[Ilija Dimovski]] - Goče *[[Stojan Dimovski]] *[[Vasil Dimovski]] *Vangel Dinu * [[Stojan Divlev]] * [[Ivan Dojčinov]]-Španec *[[Mire Donovski]] *([[Pančo Dorev]]) *[[Vaska Duganova]] *[[Božidar Džambaz|Božidar "Dare" Džambaz]] *[[Ivan Džinovski]] * [[Risto Džunov]] *Todor Džunov? == E == * [[Georgi Efremov|Georgi/Gjorgji Efremov]] *[[Lazar Elenovski]] == F == *Suhejl Fazliu *Muča Femi *[[Venko Filipče]] *[[Čede Filipovski - Dame|Čede Filipovski]] - Dame *[[Ilija Filipovski]] *Cveta & Olga Filipovska * [[Bogoja Fotev|Bogoja (Naumov) Fotev]] (Blagoja? Fotev) (1900-1993) *[[Ljubomir Frčkoski]] == G == *([[Stevan Gaber]]) *[[Kiro Gavriloski]] *[[Mladen Georgiev]] *[[Pero Georgiev]] - Čičo *[[Petar Georgiev]] * [[Ljubčo Georgievski|Ljupčo/Ljubčo Georgievski]] *[[Kiro Georgievski]] - Dejan * [[Ljubiša Georgievski]] *(Mihail Gerdžikov) * [[Strahil Gigov]] *[[Gjore Gjoreski]] *[[Stevan Gjorgievski]]? *[[Vasil Gjorgov]] * [[Vasil Glavinov]] * [[Kiro Gligorov]] * [[Gligorije Gogovski]] * [[Jovan Gorgov]] * [[Petar Gošev]] *[[Tuše Gošev]] *[[Trajan Gocevski]] *[[Milka Grigorijević-Takeva]] *[[Vasil Grivčev]] * [[Aleksandar Grličkov]] *[[Cvetan Grozdanov]] *Artan Grubi * [[Dame Gruev]] * [[Nikola Gruevski]] *[[Trajče Grujoski]] *[[Asen Grupče]] *Pitu Guli == H == * [[Dimo Hadži-Dimov]] /[[Hadžidimov]] * [[Jordan Hadžikonstantinov]]-Džinot * [[Blagoj Hadži Panzov|Blagoj Hadži-Panzov]] *[[Ivan Hadžinikolov]] * [[Kiro Hadži-Vasilev|Kiro Hadživasilev]] * [[Mito Hadži-Vasilev|Mito Hadživasilev]] *[[Blagoja Handžiski]] *[[Nikola Harlakov]] * Kamber Hasan * Dervish Hima (''Ibrahim Mehmet Naxhi'') *Arianit Hoxha *[[Aleksandar Hristov]] == I == * [[Aleksandar Icev]] *[[Gjorge Ivanov]] == J == *[[Gojko Jakovlevski]] *[[Goran Jakovlevski]] *[[Trpe Jakovlevski]] *Kadri Jakupi * [[Blagoj Jankov - Muceto|Blagoj Jankov]] - Mučeto * [[Hristo Jankov]] * [[Gordana Jankuloska]] *Adnan Jashari *[[Vera Jocić]] * [[Zoran Jolevski]] * [[Ljupčo Jordanovski]] *[[Jovan Jorgov]] * [[Josif Josifovski - Sveštarot|Josif Josifovski]] - Sveštarot * [[Kuzman Josifovski - Pitu|Kuzman Josifovski]] - Pitu * [[Ilija Jovanovski - Cvetan|Ilija Jovanovski]] - Cvetan * [[Rade Jovčevski]] * [[Jovo Jovkovski]] == K == *Tahir Kadriu *Fahri Kaja *[[Vlado Kambovski]] *Dimo Kantardžiski *Asparuh Kanevče *([[Ivan Karaivanov]]) *[[Elpida Karamandi]] *[[Vasko Karangeleski]] *[[Mara Karbeva]] *[[Nikola Karev]] *[[Menča (Melpomena) Karničeva]] *Bilall Kasami *[[Ivan Katardžiev]] *[[Saško Kedev]] * [[Srgjan Kerim]] * [[Lazar Kitanovski]] * [[Savo Klimovski]] * [[Nikola Kljusev]] * [[Fana Kočovska]] - [[Cvetković]] * [[Dimitar Kolemiševski]] *[[Lazo Kolevski]] * [[Lazar Koliševski]] (Kolišev)  *[[Žamila Kolonomos]] *[[Blaže Koneski]] *[[Zoran Konjanovski]] *[[Bisera Kostadinovska Stojčevska]] * [[Hari Kostov]] * ([[Trajčo Kostov]] - v Bolgariji) *[[Dimitar Kovačevski]] *[[Dimče Kozarov]] *Meti Krliu *([[Menča Krničeva]]) *[[Ljiljana Kuculovska]] *[[Boge Kuzmanovski]] == L == *[[Kata Lahtova]] *[[Jakov Lazaroski]] *([[Aleksandar Lepavcov]]) *[[Genadie Leškov]] *[[Blagoj Levkov]] *[[Dimče Levkov]] *[[Rampo Levkov]] - Levkata *Kaba Limani *Krenar Loga == M == *[[Denko Maleski]] *[[Vlado Maleski]] *[[Veselinka Malinska]] *[[Liljana Maneva]] *[[Mihajlo Manevski]] *[[Stefan Manevski]] * [[Branko Manoillovski]] (''Manojli, Manojlovski'') * OvadiJa EstreJa Mara ? * [[Krste Markovski]] * [[Venko Markovski]] (Veniamin Tošev) *[[Aleksandar Stipe Martinovski]] *[[Živko Martinovski]] *Manču Matak * ([[Mateja Matevski]]) * [[Hristo Matov]] * Abduraim Mehmed *Ixhet Memeti *[[Boro Menkov]] *[[Mito Micajkov]] *[[Hristijan Mickoski]] *Osman Miftari *[[Kiro Mihailovski]] *[[Ivan (Vančo) Mihajlov]] *[[Georgi Mihajlovski]] * [[Kiril Mihajlovski]]-Grujica * [[Ljubomir Mihajlovski]] * [[Miho Mihajlovski]] *[[Zlate Mihajlovski]] *[[Jordan Mijalkov]] *[[Goran Milevski]] *[[Mirko Milevski]] *[[Jane Miljovski]] *[[Kiril Miljovski]] *[[Slavko Milosavlevski]] *[[Tihomir Miloševski|Tihomir "'''Tićo"''' Miloševski]] * [[Antonio Milošoski]] *[[Mara Minaveva]] * [[Nikola Minčev]] *[[Kiril Minovski]] * [[Dimitar Mirčev]] (Dimče Mirčev) *[[Dimče Mirčevski]] *[[Vlado Misajlovski]] * [[Krste Misirkov]] * [[Goran Misovski]] *[[Trajko Miškovski]] *[[Nikola Mitevski]] - Žuži * [[Vladimir Mitkov]]  * [[Ilinka Mitreva]] *[[Meri Mladenovska-Gjorgjievska]] * [[Lazar Mojsov]] *[[Maja Moračanin]] *[[Timčo Mucunski]] == N == *[[Kiro Nacev]] * [[Mara Naceva]] *Dževdet/Xhevdet Nasufi *[[Gjorgji Naumov]] * [[Stevan Naumov]] - Stiv * [[Naum Naumovski]] - Borče * [[Vasko Naumovski]] *[[Vangel Nečevski]] - Tunel * [[Dimitar Nestorov]] *[[Jordan Nikolov]] - Orce *[[Blagoja Nikolovski]] * [[Gogo Nikolovski]] *[[Ljubčo Nikolovski]] *[[Tode Nošpal]] == O == * Bujar M. Osmani == P == * [[Milan Pančevski]] * [[Ljuben Paunovski]] *[[Naum Pejov]] * [[Stevo Pendarovski]] * [[Petar Pepeljugovski]] * [[Svetozar Pepovski]] *[[Goce Petreski]] * [[Gjorče Petrov]] *[[Boro Petkovski]] *[[Dane Petkovski]] * [[Tito Petkovski]] * [[Aco Petrovski|Aco (Aleksandar) Petrovski]] *[[Risto Petrovski]] * [[Kiril Petrušev]] - Čikoto *[[Olga Petruševa]] - Babata *[[Boro Petruševski]] * [[Strašo (Stahil) Pindžur]] * [[Petre Piruze]] – Majski *[[Vladimir Poležinoski]] - Vlado Poležina (dr.) *Azis Polozhani *Vukašin Popadić *[[Epaminonda Pop Andonov]] * [[Malina Popivanova]] * [[Petar Pop-Arsov]] (1868-1941) * [[Nikola Poposki]] * [[Blagoj Popov]] * [[Blaga Popovska]] * [[Liljana Popovska]] * [[Dušan Popovski]] *[[Elisije Popovski]] *[[Nikola Popovski]] *[[Kiro Popovski]] *[[Vlado Popovski]] *[[Panče Popovski]] * [[Zoran T. Popovski]] * [[Vladimir Poptomov]] *[[Vančo Prkev]] *[[Gjorgjija Pulevski]] == R == * [[Kočo Racin]] * [[Vera Rafajlovska]] * Hixhet Ramadani * Hisen Ramadani *Shukri Ramo *Blerim Reka * [[Blaže Ristovski]] * [[Rizo Rizov]] *Moric Romano == S == *Il(ij)az Sabiru *Nadži (Naxhi?) Salih *[[Borče in Ljupčo Samonikov|Borče (in) Ljupčo Samonikov]] *[[Jane Sandanski]] *[[Boris Sarafov]] *Kemal Sejfula (Turek) * Zijadin Sela *Aslan Selmani *Reis Shaqiri *Resul Shaqiri *[[Blagoja Siljanovski]] *[[Gordana Siljanovska Davkova]] *[[Asen Simitčiev]] *Isak Sion *[[Trajko Slaveski]] * [[Vidoe Smilevski]] * [[Lazar Sokolov]] * [[Oliver Spasovski]] * [[Boris Spirov]] * [[Boško Stankovski]] * Vulnet Starova * [[Zoran Stavreski]] * [[Dragoljub Stavrev]] * [[Irena Steposka]] *[[Dimitar Stojanov]] ([[Dimče Stojanov]] - Mire) * [[Goce Stojčevski]] * [[Stojan Stojčevski]] *Jovan Stojković Babunski *[[Trajko Stojkovski]] *[[Boris Stojmenov]] *[[Slavčo Stojmenski]] *[[Blagoja Stračkovski|Blagoj(a) Stračkovski]] * ([[Vlado Strugar]] : Črnogorec) * == Š == * Bajram Šabani * [[Kosta S. Šahov]] * [[Pavel Šatev]] * [[Metodi Šatorov - Šarlo|Metodi(ja) Šatorov]] - Šarlo * [[Radmila Šekerinska Jankovska]] *[[Petre Šilegov]] *Ramo Šukri (Turek) == T == * [[Blagoja Taleski]] * [[Borko Taleski|Borko(a) Taleski]] * [[Todor Taleski]]? * [[Hristo Tatarčev]] * [[Borko Temelkovski]] - Liljak * [[Mito Temenugov]] - Železni *Menduh Thaçi *[[Pero Tikvarov]] *[[Blažo Todorovski]] *[[Hristijan Todorovski]] - Karpoš *[[Mile Todorovski]]? *[[Vangel Todorovski]] * [[Ilija Topalovski]] *Alaetin Toska * [[Pere Tošev]] *[[Metodija Toševski]] *[[Panče Toškovski]] *[[Stojan Trajanovski]] * [[Nedelko Trajkovski]] * [[Boris Trajkovski]] *[[Trajko Trajkovski]]* *[[Vasil Tudžarov]] * [[Vasil Tupurkovski]] == U == * [[Aleksandar Urdarevski]] * [[Hristo Uzunov]] *[[Nikola Uzunov]]? * [[Cvetko Uzunovski]] - Abas == V == * [[Ljubomir Varošlija]] * [[Georgi Vasilev]] * Džemail (Xhemail?) Vejseli *[[Borko Velevski]] * [[Trajko Veljanovski]] * [[Dimitar Vlahov]] (1878-1953) * [[Gustav Vlahov]] *[[Krume Volnarovski]] *[[Nikola Vražalski]] == X == * Arbën Xhaferi * Talat Xhaferi == Z == *[[Atanas Zabaznovski]] *[[Zoran Zaev]] *[[Georgi Zankov]] *[[Arsim Zekolli]] *Abedin Zenku *[[Boris Zmejkovski]] *Adem Zulfiqari *Beqir Zhuta (''Bek´ir Žuta'') {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Makedoncev|Politiki]] [[Kategorija:Makedonski politiki|*]] cnxqvnomklwqlesa3oskj02li7bp117 0 72610 6752497 6751843 2026-09-18T13:57:25Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752497 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Straža}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Dušan Krštinc]] |grb=Grb Občine Straža.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Straza.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F203_T1257_vF_b4_x507255.25_y70059.25_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina= 28,5 |prebivalstvo=4000 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2076 |ženske=1924 |splet=https://www.obcina-straza.si/|sedež=[[Straža, Straža|Straža]]}} '''Občina Straža''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.000 prebivalci. Občina je nastala 1. januarja 2007 po izločitvi iz [[Občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]]. Leži ob reki [[Krka|Krki]] in meji na naslednje občine: [[občina Dolenjske Toplice]], [[občina Mirna Peč]], [[Mestna občina Novo mesto]], [[občina Žužemberk]]. Občinski praznik je 22. april, ko je bila leta 1878 v Vavti vasi ustanovljena prva [[osnovna šola]].<ref name="vodnik">{{navedi splet |url=http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |title=Turistični vodnik občine Straža |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Občina Straža, zanjo Marjan Žiberna, Andreja Kren |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304023832/http://www.obcina-straza.si/wp-content/uploads/2016/01/turisticni-vodnik-STRAZA-2016_prew5.pdf |url-status=dead }}</ref> Območje občine spada pod [[Župnija Vavta vas|župniji Vavta vas]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.vavta-vas.si/zupnija/ |title=O župniji Vavta vas |accessdate=25.2.2015 |date= |format= |work=Župnija Vavta vas |archive-date=2015-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904081457/http://www.vavta-vas.si/zupnija/ |url-status=dead }}</ref> in [[Župnija Prečna|Prečna]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji |title=O župniji Prečna |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Župnija Prečna |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304225400/http://www.zupnijaprecna.net/index.php/o-zupniji |url-status=dead }}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2002 je imela občina (takrat še v okviru [[Mestna občina Novo mesto|novomeške občine]]) 3.661 prebivalcev, stanje leta 2015 pa izkazuje 3.810 prebivalcev.<ref name="stat2015">{{navedi splet |url=http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp |title=Podatkovni portal SI-STAT |accessdate= 25.2.2015|date= |format= |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] }}</ref> Najvišja vzpetina v občini je Straška gora z najvišjim vrhom Srobotnik z nadmorsko višino 593 m. == Zgodovina == Arheološke najdbe (med njimi 5.000 let stara kamnita sekira) kažejo na poselitev že v [[Paleolitik|starejši kameni dobi]]. Iz obdobja [[Halštatska doba|starejše železne dobe]], ki je na [[Dolenjska|Dolenjskem]] zapustilo številne najdbe, je eno redkih ostankov ravninskega naselja iz tega obdobja; ta del Straže se še danes imenuje Gradišče. Našli so preko 100 peči za taljenje železove rude in številna grobišča. Iz obdobja antike so številni žgani grobovi iz [[2. stoletje|2.]] in [[3. stoletje|3. stoletja]], nekaj verjetnih naselbinskih ostankov ter verjetna trasa današnje pešpoti Rimska pot. Najstarejše ime, ki priča o poselitvi [[Slovani|Slovanov]], je naselbinsko ime za Sela. Samo naselje Straža se prvič omenja leta 1290. Kraj naj bi dobil ime po stražarjenju prebivalcev, ki so vinograde nad naseljem varovali pred medvedi, pticami in drugimi nepovabljenimi. Kmalu po tem je omenjen tudi [[dvorec Zalog (Breitenau)]] (Brajtenau), ki danes sicer ne stoji več. V [[19. stoletje|19. stoletju]] sta se naselji [[Vavta vas]] in [[Straža, Straža|Straža]] pričeli modernizirati in industrializirati. Aurespergi so v bližini začeli izkoriščati lesena bogastva, tako je kraj leta 1894 dobil [[Železniški prevoz|železnico]] in [[Parna žaga|parno žago]]. Vinogradništvo je v letih 1900-1901 zelo prizadela trtna uš, vendar je preživelo. leta 1940 sta Straža in Vavta vas dobili električno napeljavo. == Naselja == [[Slika:Straža, Slovenia.jpg|thumb|right|250px|Straža leži ob Krki pod Straško goro]] Občino sestavljajo naselja: [[Dolnje Mraševo]], [[Drganja sela]], [[Jurka vas]], [[Loke, Straža|Loke]], [[Podgora, Straža|Podgora]], [[Potok, Straža|Potok]], [[Prapreče pri Straži]], [[Rumanja vas]], '''[[Straža, Straža|Straža]]''', [[Vavta vas]] in [[Zalog, Straža|Zalog]]. Ozemlje se nahaja na območju katastrskih občin Prečna, Gornja Straža, Jurka vas, Mali Podljuben in Gornje Polje. == Gospodarstvo == [[Slika:2016-2-Straža (5).JPG|thumb|right|250px|Les čaka na predelavo v Novolesovem obratu v Straži]] Poleg vinogradništva in gozdarstva so bili za naselje včasih značilni tudi mlini na Krki; ohranjeni so le trije, ki pa ne obratujejo več. V občini so razviti gozdarstvo in lesna industrija, kmetijstvo, storitvene dejavnosti. V kraju so tudi skladišča državnih blagovnih rezerv. == Infrastruktura == [[Slika:2016-2-Straža wooden bridge Loke.JPG|thumb|right|250px|Leseni most v Lokah]] V občini je 80&nbsp;km večinoma [[asfalt]]iranih cest. [[Železniška proga|Železnica]] do Novega mesta služi tovornemu prometu. Na območju občine so osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, zobozdravstvena ambulanta, lekarna, knjižnica, pošta, banka, župnišče, več cerkva, kulturni dom, bencinska črpalka. Na območju občine deluje tudi [[Letališče Novo mesto-Prečna|letališče Straža/Prečna]] s travnato vzletno-pristajalno stezo za motorna in jadralna letala, eno večjih v Sloveniji (dolžina steze je 2.000 m). Čez reko Krko je zgrajenih več mostov, med njimi v celoti lesen in pred leti obnovljen v Lokah, ki je vpisan v seznam kulturne dediščine.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=21978|title=Potok pri Straži - Leseni most |accessdate=25.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> Prebivalcem, zlasti šoloobveznim otrokom pa veliko pomeni nov most za pešce in kolesarje pri osnovni šoli Vavta vas (lokacija: {{Coord|45|47|4.74|N|15|4|57.74|E|display=inline}}).<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html |title=Nov most v Straži za pešce in kolesarje povezuje OŠ v Vavti vasi s Stražo na levem bregu Krke |accessdate=28.2.2016 |date=15.4.2015 |format= |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304103124/http://www.delo.si/novice/slovenija/nov-most-v-strazi-za-pesce-in-kolesarje.html |url-status=dead }}</ref> == Turizem == [[Slika:2016-2-Izvidnica v Stražo (39).JPG|thumb|right|250px|Straža je dolgo naselje, ki večinoma leži ob južnem pobočju Straške gore. Zaradi ugodne lege za vinogradništvo številne zdanice.]] V občini deluje nekaj gostišč ter turističnih kmetij. Poleg [[Letalstvo|letalstva]] in [[Padalstvo|padalstva]] je možno [[jadralno padalstvo]] z bližnje Straške gore. Na Krki je na voljo tudi rafting oz. veslanje po v Straži že mirni reki Krki (ali z začetkom višje ob toku po bolj razgibanem delu) ali športni ribolov. Iz naselja Straže (z avtobusne postaje) je speljanih več označenih pešpoti: Gozdarska (mimo vzletišča za [[Jadralno padalstvo|jadralna padala]] ter [[kraške jame]] ''Velika prepadna''), Rimska (po trasi domnevne rimske ceste) in Vinogradniška. V občini organizirajo: * aprila ''Salamijada'' z ocenjevanjem salam; * julija ''Dan na Krki'' (veslanje po Krki, tekmovanja v med skupinami v Zalogu); * septembra ''Straška jesen'', namenjena prenosu ljudskih navad in [[Šega|šeg]] med generacijami; * novembra ''Martinov pohod''. Na poti iz Vavte vasi proti Drganjim selom je ''Jelovškov boršt'', eden najhitreje rastočih gozdov v Sloveniji, zlasti [[Jelka (rod)|jelke]]. V podzemlju nekaterih kraških izvirov ob reki Krki domuje [[človeška ribica]]. V Zalogu v opuščenem glinokopu v in ob ribiku nastaja vedno bolj pester biotop. V bližini letališča stoji Marof, ohranjena pristava sicer precej porušenega [[Grad Luknja|gradu Luknja]] nad izvirom [[Temenica (reka)|reke Temenice]] (tudi [[Prečna|Prečne]]). [[Kapnik|Kapniško]] jamo Veliko prepadno je možno obiskati dvakrat letno, 1. maja in v času Straške jeseni. Vinogradniki (okoli 150 jih je organiziranih v Vinogradniškem društvu) se vedno bolj vključujejo v t. i. zidaniški turizem (najem zidanice, pogostitev, pokušina vina - zlasti [[Cviček|cvička]], ...).<ref name="vodnik" /> V bližini so turistično znane [[Dolenjske Toplice|Dolenjske toplice]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Knafelj]] | rowspan=2|[[Slika:SLS logotip.png|42px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Dušan Krštinc]] | rowspan=3|'''{{Abbr|SV|Martin Krštinc in skupina volivcev RIOS - Razvojna iniciativa občine Straža}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Sakralna dediščina == V občini je pet rimokatoliških [[Cerkev (zgradba)|cerkva]]: {|class="sortable wikitable" align=center ! Št. !! Cerkev !! Slika |- | 1. || ''[[župnijska cerkev]] sv. Jakoba v Vavti vasi'' (lokacija: {{Coord|45|46|49.19|N|15|4|40.51|E|display=inline}}) Sezidana v obliki križa konec 18. in v začetku 19. stoletja, verjetno na mestu predhodne cerve vsaj iz 1462. Križev pot iz 1862 italijanskega mojstra Davida Bertolda. Poslikave [[oltar]]jev in kapel največ Franz Kurz Thurno Goldenstein Salisburgensis (1807-1878).<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2629|title=Vavta vas - Cerkev sv. Jakoba |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža sv. Jakob Vavta vas.JPG|100px|]] |- | 2. || ''podružnična cerkev sv. Tomaža v Straži (nekdanji Gornji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|10.82|N|15|4|28.27|E|display=inline}}) Skromna zunanjost skriva ostanke romanske cerkve, ki so se pokazali ob prenovi 1987 (polkrožna [[Romanska arhitektura|romanska]] [[apsida]], zahodna vogala [[Cerkvena ladja|cerkvene ladje]], zunanja [[Slavolok|slavoločna]] stena). Na nagrobni plošči pred oltarjem letnica 1681. Zlati oltarji iz 17. in 18. stoletja. Deli starih poslikav, ki izpričujejo starost izvorne cerkve. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev sv. Tomaža.JPG|100px|]] |- | 3. || ''podružnična cerkev Marije Tolažnice žalostnih v Drganjih selih'' (lokacija: {{Coord|45|44|51.64|N|15|5|28.48|E|display=inline}}) Prenovljena 2009, iz prve polovice 18. stoletja. || [[Slika:2016-2-Straža cerkev Marije Tolažnice žalostnih Drganja sela.JPG|100px|]] |- | 4. || [[Župnija Prečna]] ima na območju občine Straža dve podružnični cerkvi: ''Cerkev Vnebovzetja Matere božje v Straži (nekdanji Dolenji Straži)'' (lokacija: {{Coord|45|47|55.93|N|15|5|10.48|E|display=inline}}) Dograjena 1690, zvonik 1720. Poslikana po naročilu rodbine Brenner iz gradu Luknja. Kupola ladje poslikana v 1. polovici 18. stoletja s kakovostno iluzionistično figuralno poslikavo (Janez Jurij Remp). Baročna oltarna oprema s preloma 17. in 18. stoletja. Kot spomenik baročne umetnosti ima status kulturnega spomenika.<ref>{{navedi splet |url=http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2162 |title=Straža pri Novem mestu - Cerkev Marijinega vnebovzetja |accessdate=26.2.2015 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine}}</ref> || [[Slika:2016-2-Straža Cerkev Vnebovzetja Matere božje (2).JPG|100px|]] |- | 5. || ''Cerkev sv. Martina v Zalogu'' (lokacija: {{Coord|45|47|38.31|N|15|7|17.44|E|display=inline}}) Pisna omemba iz 1581, čas izgradnje neznan. Oltar iz prve polovice 17. stoletja. Zanimiva kipa sv. Jurija in sv. Ane Samotretje.<ref>{{navedi splet |url= http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=2163|title= Zalog pri Prečni - Cerkev sv. Martina |accessdate=26.2.2016 |date= |format= |work=Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Register kulturne dediščine }}</ref> || [[Slika:2016-2-sv.Martin Zalog Straža.JPG|100px|]] |} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://www.straza.si/ Občinska in turistična stran Straže] * [http://www.aknm.si/ Aeroklub Novo mesto] * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Straža municipality|Občina Straža}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Straža]] [[Kategorija:Občina Straža| ]] 3xx4ruilltvx6nzsflunjf4uoidwici 0 72618 6752493 6751783 2026-09-18T13:55:25Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752493 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{reklama}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |grb=Šmarješke Toplice.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,2 |prebivalstvo=3606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1831 |ženske=1775 |splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}} '''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]]. Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]<ref name="smarjeske-toplice.si">{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}</ref>. == Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice == Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. == O občini Šmarješke Toplice == Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]]. Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke<ref name="smarjeske-toplice.si"/>. Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.<ref name="smarjeske-toplice.si"/> V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra. V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom. Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]]. == Naravne znamenitosti == [[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]] Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]]. Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki. Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem<ref>{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah. V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]] Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]<nowiki/>ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike. V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot. Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan. Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole. Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«. == Hiša žive dediščine "''Iz narave in preteklosti za prihodnost''" == V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970. Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti. V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke. Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana. == Tematska pot »Vir življenjske energije« == Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja.  Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]] Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&nbsp;°C skozi celo leto. Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«). == Znane zgodovinske osebnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}} [[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]] ==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ==== [[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika. Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. ==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ==== [[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931. Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška. ==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ==== [[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]] [[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti. Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva. [[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]] ==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ==== [[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice. == Gospodarstvo == [[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]] Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci. Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]]. == Turizem<ref>{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}</ref> == [[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]] Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih. Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev. V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih. == Lokalna društva == [[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]] V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov. Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bernardka Krnc]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] bua48cna4ex1365548ovf1xzro57vi3 6752507 6752493 2026-09-18T14:30:40Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752507 wikitext text/x-wiki {{primarni viri}} {{reklama}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] |grb=Šmarješke Toplice.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smarjeske Toplice.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F206_T1257_vF_b4_x519742.5_y82611.48000000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34,2 |prebivalstvo=3606 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1831 |ženske=1775 |splet=https://www.smarjeske-toplice.si/|sedež=[[Šmarjeta]]}} '''Občina Šmarješke Toplice''' je ena mlajših in manjših občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Šmarjeta|Šmarjeti]]. ima okoli 3.600 prebivalcev (2025). Svojo samostojno pot je pričela 1. januarja 2007 z odcepitvijo od [[Mestna občina Novo mesto|Mestne občine Novo mesto]]. V novonastali občini sta se združili dve krajevni skupnosti - Krajevna skupnost [[Bela Cerkev]] in Krajevna skupnost [[Šmarjeta]]. Območje Občine Šmarješke Toplice leži v jugovzhodnem delu Slovenije. Površina obsega 34,2&nbsp;km² in meji na občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]], [[Občina Škocjan|Škocjan]], [[Občina Šentjernej|Šentjernej]] in omenjeno [[Mestna občina Novo mesto|Mestno občino Novo mesto]]<ref name="smarjeske-toplice.si">{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|title=Občina Šmarješke Toplice|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice|publisher=|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827200556/http://www.smarjeske-toplice.si/vizitka-obcine.html|url-status=dead}}</ref>. == Simbolika grba Občine Šmarješke Toplice == Osrednji simbol grba je okrogel vrč (za vodo ali vino) z dvema ročajema, ki simbolizira združitev dveh krajevnih skupnosti (Krajevna skupnost Šmarjeta in Krajevna skupnost Bela Cerkev) v skupno občino Šmarješke Toplice v letu 2007. Vrč kot tak je tudi simbol gostoljubja prebivalcev in zavzema pomembno mesto v vsaki zidanici. Krog v vrču predstavlja sonce (vrtec Sonček) ali zrelo grozdno jagodo iz katere se na področju Šmarjeških Toplic prideluje kakovostno vino. Polje grba se deli na štiri enote: dve zeleni enoti predstavljata dve vinorodni področji – Koglo in Vinji vrh in dve modri enoti najpomembnejša vodotoka na območju občine- reko Krko in potok Raduljo. Deljeno modro polje simbolizira tudi dve, za to področje najpomembnejši obliki naravnega vira, termalno in pitno vodo. == O občini Šmarješke Toplice == Južno območje občine je strateško pomembno, saj se navezuje na pomembno avtocestno povezavo med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Zagreb]]om ter reko [[Krka|Krko]]. Pokrajina je zelo raznolika, razgibana in pestra. Razprostira se med dvema vinorodnima gričema Koglo (417 m) in Vinji vrh (392 m), ki sta na prisojni legi porasla z vinsko trto, na osojni pa predvsem z bukovimi gozdovi. Obe vinski gorici sta tudi odlični izletniški izhodišči in razgledni točki. Občina Šmarješke Toplice ima dve pobrateni občini: prekmursko [[Občina Cankova|Občino Cankova]] in Občino Teplice nad Bečvou iz Češke<ref name="smarjeske-toplice.si"/>. Občino Šmarješke Toplice vse od njenega nastanka vodi županja [[Bernardka Krnc]].[[Slika:Hiša žive dediščine, Bala Cerkev.jpg|221x221px|Hiša žive dediščine, Bela Cerkev|sličica]]Občina je reliefno razgibana in sestavljena iz 24 vasi, za katere je značilna razpršena poselitev. Ima tri večja središča. Eno od teh je naselje Šmarješke Toplice, kjer se nahaja osrednji turistični objekt ‒ zdravilišče Terme Šmarješke Toplice. Šmarješke Toplice, ki so v preteklosti nosile ime Jezerske toplice, so največje naselje v občini. Šmarjeta, ki je bila pred ustanovitvijo samostojne občine sedež Krajevne skupnosti Šmarjeta, je sedaj upravno, administrativno in izobraževalno središče z občinsko stavbo, zdravstvenim domom ter lekarno, Osnovno šolo Šmarjeta in vrtcem Sonček, domom za ostarele, župnijskim uradom in vaškim jedrom, ki se je oblikovalo okoli župnijske cerkve svete Marjete. Tretje središče predstavlja vas Bela Cerkev, ki je bila pred ustanovitvijo občine središče Krajevne skupnosti Bela Cerkev in ima v občini sedaj predvsem pomembno vlogo družabnega središča. Družabno vaško življenje se odvija predvsem v Hiši žive dediščine, ki nosi slogan »''Iz narave in preteklosti za prihodnost''« in stoji v centru vaškega trga na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata, po 110 letih delovanja, zaprla leta 1970. Aktivno delovanje lokalnih društev, prireditve in organizirana vaška druženja, ki se odvijajo v Hiši žive dediščine, privabijo v Belo Cerkev veliko obiskovalcev. Prva omemba kraja v pisnih virih, je bila leta 1074 omemba področja Vinjega vrha v listini, ki sta jo sestavila freisinški škof in oglejski patriarh. Listina je določala, da mora škof patriarhu prepustiti 10 kmetij na Vinjem vrhu. Sestavljena je bila 15. junija in občina Šmarješke Toplice na ta datum vsako leto praznuje svoj občinski praznik.<ref name="smarjeske-toplice.si"/> V železni dobi je stalo na Velikem Vinjem vrhu mogočno utrjeno naselje oz. gradišče. Zgrajeno je bilo v 8. stoletju pr. n. št. in opuščeno po rimski zasedbi konec 1. stoletja pr. n. št. Pomemben vir za raziskovanje takratnega življenja so še zdaj vidna grobišča in ostanki obzidja na bližnjih grebenih in pobočjih.[[Slika:Cerkev sv. marjete, Šmarjeta.jpg|233x233px|Cerkev sv. Marjete, Šmarjeta|sličica]]Sprva so umrle pokopavali v rodovnih gomilah, pozneje pa na planih grobiščih. Arheološke najdbe pričajo, da je območje Šmarjete v starejši železni dobi doživelo velik razcvet. Središče na Velikem Vinjem vrhu je obvladovalo dolino ob spodnjem toku Krke in dolenjsko gričevje vse do doline Mirne. Blagostanje prebivalstva je temeljilo na železarstvu, kovaštvu in tovorništvu. Tedanjo družbo na širšem dolenjskem ozemlju prikazujejo upodobitve na situlah, kovinskih posodah v obliki vedra. V širšem slovenskem prostoru je občina poznana predvsem po zdraviliškem turizmu, ki se razvija v enem od najsodobnejših slovenskih termalnih središč. Naravne danosti nudijo pestro ponudbo športnih aktivnosti in doživetij v neposrednem stiku z naravo. Bogata kulturna in zgodovinska dediščina se razkriva v arheoloških najdbah ter v raznovrstni sakralni in etnološki dediščini. Vse omenjene znamenitosti so povezane v dveh tematskih poteh: tematski in vodni poti »Vir življenjske energije«. Pod sakralno dediščino štejemo številne lokalne cerkve, ki jih je na območju občine kar 14 in so posvečene različnim svetnikom. Občino Šmarješke Toplice sestavlja 24 vasi in zaselkov. Naselja v občini so: [[Bela Cerkev]], [[Brezovica, Šmarješke Toplice|Brezovica]], [[Čelevec]], [[Dol pri Šmarjeti]], [[Dolenje Kronovo]], [[Draga, Šmarješke Toplice|Draga]], [[Družinska vas]], [[Gorenja vas pri Šmarjeti]], [[Gradenje]], [[Grič pri Klevevžu]], [[Hrib, Šmarješke Toplice|Hrib]], [[Koglo]], [[Mala Strmica]], [[Orešje, Šmarješke Toplice|Orešje]], [[Radovlja]], [[Sela pri Zburah]], [[Sela, Šmarješke Toplice|Sela]], [[Strelac]], [[Šmarješke Toplice]], '''[[Šmarjeta]]''', [[Vinica pri Šmarjeti]], [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji Vrh]], [[Zbure]], [[Žaloviče]]. == Naravne znamenitosti == [[Slika:Indijski lotos.jpg|176x176px|Indijski lotos, park Šmarješke Toplice|sličica]] Območje občine Šmarješke Toplice je bogato z naravnimi danostmi. Pokrajino sestavljajo nižinske poplavne ravnice, naključni izviri tople termalne vode, z gozdovi porasla pobočja in z vinogradi obrasli vinski gorici [[Koglo]] in [[Vinji Vrh, Šmarješke Toplice|Vinji vrh]]. Najpomembnejša naravna vrednota na območju je voda, ki je skozi stoletja odločilno vplivala na oblikovanje tukajšnje pokrajine. Območje je prepleteno s številnimi manjšimi potoki in izviri termalne vode, za prebivalce tega območja pa je predvsem pomembna bogata zaloga podtalnice. Voda je z nanosi materiala ustvarila obsežne ravnice, ki jih zaradi rodovitnosti obdajajo polja, njive ter travniki. Območje [[Soteska|soteske]] potoka [[Radulja|Radulje]] z brzicami in Spodnjo ter Zgornjo Klevevško jamo v predelu imenovanem [[Klevevž]] je vključeno v varovano okolje Nature 2000 in predstavlja eno od pomembnejših naravnih znamenitosti. Jami sta bili v preteklosti sicer raziskani, vendar za obiskovalce nista odprti. V Klevevž domačini poleti prihajajo predvsem zaradi izvira tople vode, ki je ograjen z manjšim betonskim bazenom in kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežijo v vodi, ki ima stalno temperaturo od 21 do 25&nbsp;°C. Potok Radulja v svojem srednjem toku ni več tako živahen in se v celoti umiri, kar je privedlo do nastanka [[Mokrišče|mokrišča]] [[Zdravci]], ki je eno največjih mokrišč na Dolenjskem<ref>{{Navedi knjigo|title=Klevevž: Biser narave z bogato zgodovino|last=Pungerčar|first=Majda, ur.|publisher=Založba Goga, Novo mesto|year=2009|isbn=978-961-6421-81-2|location=|page=|cobiss=}}</ref>. V parku zdravilišča [[Terme Šmarješke Toplice]] v jezercu, ki ga napaja topla termalna voda, uspeva redka vodna rastlina imenovana [[indijski lotos]]. Poleti se nad gladino jezerca dvignejo rožnati cvetovi rastline, katere domovina so predeli Azije in Avstralije. Prav topla termalna voda je zaslužna, da občutljivi lotos, ki v naravi uspeva v toplejših predelih sveta, preživi tudi ostre zime v Šmarjeških Toplicah. V bližini vasi [[Bela Cerkev]] se nahaja manjši kraški rov, ki so jo domačini poimenovali Škratova luknja. Ime naj bi dobila po nekdanjih majhnih in mističnih prebivalcih, ki so nekdaj prebivali v njenem zavetju. == Kulturne znamenitosti == [[Slika:Vodnjak v zdraviliškem parku.jpg|233x233px|sličica|Vodnjak s kipom žene z vrčem v parku Term Šmarješke Toplice]] Kulturno dediščino kraja predstavljata za oglede turistov urejeni in odprti rojstni hiši dveh pomembnih zgodovinskih osebnosti: v [[Vinica pri Šmarjeti|Vinici]] rojstna hiša duhovnika [[Janez Zalokar|Janeza Zalokar]]<nowiki/>ja in v [[Šmarjeta|Šmarjeti]] rojstna hiša [[Jože Karlovšek|Jožeta Karlovška]], raziskovalca ljudske ornamentike. V parku Term Šmarješke Toplice si lahko ogledamo star litoželezni vodnjak s kipom žene, skozi katerega je bila speljana prva pitna voda in razvaline gradu Štrlek do katerih vodi gozdna sprehajalna pot. Pod kulturne znamenitosti sodijo tudi razvaline [[Grad Klevevž|gradu Klevevž]], nekdaj pomembnega gospodarsko-upravnega središča freisinških škofov na Dolenjskem, ki pa je bil leta 1942 popolnoma požgan. Med pomembne kulturne znamenitosti kraja sodi tudi Hiša žive dediščine s sloganom »Iz narave in preteklost za prihodnost«. Gre za objekt, ki je nastal na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, v kateri je pouk potekal kar 110 let. Prostori stavbe so namenjeni delovanju društev in stalnima razstavama arheološke zbirke replik najdb na področju občine in razstavo šolskega inventarja in učnih pripomočkov učencev stare šole. Naravne in kulturne znamenitosti občine Šmarješke Toplice si je mogoče ogledati v sklopu dveh urejenih tematskih poteh – vodni in tematski poti imenovani »Vir življenjske energije«. Občinske znamenitosti pa lahko spoznate tudi ob vožnji s kolesom v kolesarski poti imenovani »Šmarješka kolesnica«. == Hiša žive dediščine "''Iz narave in preteklosti za prihodnost''" == V Hiši žive dediščine s sloganom ''»Iz narave in preteklost za prihodnost«'' je 15. junija 2015 zaživel medgeneracijski interpretativni center dediščine. Projekt na področju turizma, ohranjanja ter interpretacije naravne in kulturne dediščine, je bil realiziran s pomočjo nepovratnih sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Ministrstva za kulturo. Hiša žive dediščine stoji na mestu nekdanje Osnovne šole Bela Cerkev, ki je svoja šolska vrata zaprla v letu 1970. Vsebina hiše ponuja vpogled v življenje lokalnih prebivalcev skozi različne zorne kote in zgodovinska obdobja. Sprehod po posameznih tematskih sobah nas popelje od daljne preteklosti vse do živahnega utripa sedanjosti. V Zwittrovi dvorani, ki nosi ime po zgodovinarju dr. Franu Zwittru, rojenem v Beli Cerkvi, si je mogoče ogledati predstavitveni film občine Šmarješke Toplice. V enološkem laboratoriju se obiskovalci lahko seznanijo z lokalnim vinogradništvom in vinarstvom, najbolj razširjenima dejavnostima na področju Šmarješki Toplic, kulinarično dediščino kraja pa je moč spoznati v Sobi žive dediščine. V Sobi ustvarjalnosti je na ogled začasna razstava inventarja stare šole in učnih pripomočkov bivših učencev. V daljno preteklost obiskovalce popelje Dežela arheologije. V njej se sprehodimo skozi obdobje prazgodovine, antike, preseljevanja narodov in preko razstavljenih replik, najdenih na širšem območju Vinjega vrha, spoznamo način življenja tukajšnjih prebivalcev. V Sobi naših prednikov spoznamo življenje in delo pomembnih lokalnih osebnosti. V Škratovi soba najmlajši obiskovalci spoznajo zgodbo o belocerkovškem škratu Viniju in druge lokalne pripovedke. Simbol Hiše žive dediščine je Orant ali molivec, bronast obesek v podobni človeške figure, najden na pobočjih Vinjega vrha. Obesek upodablja človeško postavo, ki prestopa krog in s tem simbolizira podiranje meja in stopanje iz okov vsakdana. == Tematska pot »Vir življenjske energije« == Občina Šmarješke Toplice je v letu 2012 s pomočjo evropskih sredstev LEADER uredila tematsko pot »Vir življenjske energije«. V tematski poti je povezala štiri tematske točke, ki reprezentirajo pomembno kulturno in naravno dediščino kraja in se prepletajo z zgodovinsko, etnološko, romarsko, športno-rekreativno in kulinarično vsebino. Možen je obisk posameznih točk tematske poti, ki so organizirane kot samostojne enote ali krožen ogled vseh štirih točk z izhodiščem v Šmarjeških Toplicah in končno postajo v Beli Cerkvi. Za urejenost točk na tematski poti skrbi Občina in domačini, ki s čistilnimi akcijami poskrbijo, da so točke privlačne in dostopne za obiskovalce in turiste. Točke združujejo pomembne elemente nepremične, predvsem stavbne dediščine in nesnovne kulturne dediščine kraja.  Prvo točko na tematski poti predstavljajo ostaline in ruševine nekdanjega gradu Štrlek, ki se nahajajo v gozdu ob kompleksu Term Šmarješke Toplice, pomembnega nosilca zdraviliškega turizma v Sloveniji. V Šmarješke Toplice Terme vsako leto privabijo več kot 93.000 turistov in izletnikov. Do razvalin iz zdraviliškega parka vodi urejena sprehajalna pot, ki se zaključi tik ob ruševinah na opazovalnem podestu, kjer je nameščena tudi informativna tabla. Na območju občine Šmarješke Toplice je v preteklost stalo pet gradov zato se je področje imenovalo »dolina gradov« in edini danes še vidni ostanek nekdanjih gradov so prav razvaline gradu Štrlek, ki je bil v pisnih virih prvič omenjen že leta 1247. Zgradila sta ga viteza Friderik in Rudolf iz Mokronoga brez dovoljenja tedanjih lastnikov posesti zato je bil grad eden redkih primerkov »črne gradnje« tistega časa. Grad je bil prav iz teh razlogov zelo kmalu porušen. Razvaline gradu so vključene v register spomenikov nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena. Druga točka tematske poti je vinska gorica Koglo s cerkvijo svetega Lenarta na najvišji točki občine, na nadmorski višini 417m. Na Koglem je nekdaj stal gradič Kozjak, ki je bil prva utrdba proti Ogrom. Cerkev sv. Lenarta je bila v pisnih virih prvič omenjena v 17. stoletju. Najprej je bila grajena v gotskem slogu in kasneje barokizirana. Ob cerkvi je postavljena razgledna ploščad, ki odpira pogled na dolino reke Krke, Gorjance, Kočevski gozd, Novomeško kotlino in Šentjernejsko polje. Pot iz Šmarjeških Toplic do Koglega vodi med vinogradi in zidanicami, ki so značilne za vinske gorice. Na Koglem stoji tudi zidanica Bregač, prva zidanica, ki je odprla svoja vrata turistom v inovativne projektu imenovanem Zidaniški turizem. [[Slika:3. Cerkev Karmelske matere božje, Slape.jpg|sličica|304x304px|Cerkev Karmelske matere božje, Slape]] Tretja točka tematske poti je pri cerkvi Karmelske matere božje v Slapah. Grajska cerkev je bila sezidana v letih 1622 - 1628. Sedanja zgradba je nasledila starejšo srednjeveško stavbo. Nastanek cerkve je povezan z lastniki gradu Klevevž, družino Moscon, ki so cerkev postavili kot njihovo družinsko grobno cerkev. Na pokopališču, ki obkroža cerkev je večje število nagrobnih spomenikov med katerimi izstopa grobno polje družine Ulm, zadnjih lastnikov gradu Klevevž. Cerkev in pripadajoče pokopališče je pomemben zgodovinski spomenik kulturne dediščine. Mogoč je ogled notranjosti cerkve z grobnico lastnikov gradu Klevevž in grobnega polja plemiške družine na pokopališču. V neposredni bližini Slap je pomembna lokalna naravna znamenitost Klevevž, ki združuje sotesko potoka Radulje s slapovi in brzicami ter dvema kraškima jamama ter naraven termalni izvir ujet v kamnit bazen, kjer ima voda konstantno temperaturo 23&nbsp;°C skozi celo leto. Zadnja točka tematske poti je Škratova luknja v vasi Bela Cerkev. Škratovo luknjo imenujejo domačini manjšo jamo z rovom, ki leži pod vasjo Bela Cerkev in v kateri naj bi po ljudskem izročilu v preteklosti živeli škratje. Ti so bili prijazne narave in so domačinom pomagali. Mir v vasi naj bi skalil nadut mladenič, ki se je nekega dne preselil v vas. Škratov ni maral in jih je preganja. Ti se z njim niso želeli prerekati in so se po svojem rovu umaknili na bližnji Vinji vrh. Ljudje, ki so ostali brez pomoči škratov, so mladeniča izgnali iz vasi, vendar se škratje kljub temu niso vrnili. Najstarejši škrat pa se je odločil, da bo ljudem vseeno pomagal, vendar se jim ni nikoli prikazal ob belem dnevu. Do Škratove luknje vodi urejena sprehajalna pot, urejen je tudi dostop do jame v kateri obiskovalce pozdravi kip škrata. Točko Škratova luknja zavzeto promovirajo domačini sami z razširjanjem zgodbe o belocerkovških škratih med obiskovalce vasi ter promociji z iznajdbo posebnih jedi, ki nosijo ime po škratih in jih vključujejo v gostinsko in kulinarično ponudbo kraja (škratova klobasa, škratova »moč«). == Znane zgodovinske osebnosti<ref>{{Navedi knjigo|title=Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice|last=Cvelbar, France in Stane Granda|first=|publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta in Založba Goga Novo mesto|year=2007|isbn=|location=|page=|cobiss=}}</ref> == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Šmarješke Toplice}} [[Slika:Grob družine Majzelj in Zwitter.jpg|175x175px|Grob družine Majzelj in Zwitter, Bela Cerkev|sličica]] ==== Fran Zwitter (24.10.1905 – 14.4.1988) ==== [[Fran Zwitter]] je bil rojen v Beli Cerkvi v hiši svojega deda Frana Majzlja. Po študiju zgodovine in geografije v Ljubljani in na Dunaju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1928 diplomiral in naslednje leto doktoriral. V letih 1930–32 se je izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka. Leta 1938 je postal prvi učitelj za zgodovino novega veka na ljubljanski univerzi. Med letoma 1952 in 1954 je bil rektor Univerze v Ljubljani, sicer pa je bil redni profesor do upokojitve leta 1975. Od leta 1958 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Poleg zgodovine mest in socialne zgodovine ga je vseskozi zanimala nacionalno politična problematika. Zwittrova bibliografija šteje več kot 300 enot, od tega 11 knjig in 100 pomembnejših razprav. Ker je bil zelo navezan na rodno Belo Cerkev, je bila njegova zadnja želja, da je v svoji rojstni vasi tudi pokopan. ==== Jože Karlovšek (12.2.1900 – 22.10.1963) ==== [[Slika:Karlovškova rojstna hiša, Šmarjeta.jpg|197x197px|Rojstna hiša Jožeta Kalovška, Šmarjeta|sličica]][[Jože Karlovšek]] je bil rojen v Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je nadaljeval šolanje na gradbeni šoli v Ljubljani. Delal je kot gradbeni tehnik, nadzornik, projektant in na koncu kot učitelj tehničnih predmetov na Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Bil je eden od ustanoviteljev Tovarne fine keramike Dekor v Ljubljani leta 1931. Njegova velika ljubezen so bili stara podeželska arhitektura, slovenski ornamenti in slovanska mitologija. Ornamente je najprej zbiral, nato pa tudi sam ustvarjal. Z lastno tehniko, ki jo je tudi patentiral, je slikal na les najrazličnejše motive, večinoma prevzete iz slovanske mitologije. Karlovšek je gradivo, ki ga je zbral ob svojih raziskavah, objavil v več knjigah, od katerih so pomembnejše: Slovenska hiša, Umetnostna obrt – splošen razvoj in naš slog, Slovenski domovi in zbirka razglednic Dekorativna umetnost. V različnih revijah je redno objavljal članke in razprave s področja ljudske umetnosti. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Rojstna hiša Jožeta Karlovška stoji nasproti cerkve sv. Marjete v Šmarjeti. Današnjo veliko sodobno hišo v baročnem stilu je sezidal Karlovškov oče. V hiši sta nekdaj delovali tudi gostilna in trgovina ter prenočišča za goste. Pred vhodom v hišo stoji doprsni kip Jožeta Karlovška. ==== Janez Zalokar (26.6.1792 – 7.9.1872) ==== [[Slika:Rojstna hiša Janeza Zalokarja.jpg|132x132px|sličica|Rojstna hiša Janeza Zalokarja, Vinica pri Šmarjeti]] [[Janez Zalokar]] je bil rojen na Vinici pri Šmarjeti. Po končani gimnaziji v Novem mestu je študiral teologijo v Ljubljani in bil leta 1815 posvečen v duhovnika. Duhovniška služba ga je kot kaplana popeljala najprej v Metliko in nato kot župnika najprej v Tržič in nazadnje v Škocjan. Ko je nastopil službo v Škocjanu, je bil njegov cilj čim bolj pomagati svojim župljanom in nanje prenesti čim več svojega vsestranskega znanja. Zanimala ga je zdravstvena problematika, bil je podpornik homeopatije, spodbujal je sadjarstvo, dobro je poznal kmetovanje, ljudi je učil, kako iz kmetovanja živeti in z njim tudi zaslužiti. Leta 1854 je napisal knjigo Umno kmetovanje in gospodarstvo. Gre za prvo knjigo v slovenščini, ki opisuje vse kmetijske panoge skupaj. Ukvarjal se je tudi z jezikoslovjem. Tako je M. Cigaletu pomagal sestaviti slovensko-nemški slovar, ki je zajemal 14.000 gesel. V Bleiweisovih Novicah je objavil svoj model pisanja rodovnika, še danes znan kot Zalokarjev rodovnik. V Zalokarjevi rojstni hiši na Vinici je danes na ogled muzejska zbirka predmetov in pohištva. [[Slika:Janez Volčič, Zgodovina šmarješke fare.jpg|132x132px|Janez Volčič, Zgodovina Šmarješke fare, foto: M. Fekonja|sličica]] ==== Janez Volčič (27.4.1825 – 14.12.1887) ==== [[Janez Volčič]] je bil rojen v Gabrovem v župniji Škofja Loka. Po zaključeni gimnaziji v Novem mestu in Ljubljani je študiral teologijo in bil leta 1849 posvečen v duhovnika. Duhovniški poklic je opravljal kot kaplan v Horjulu in Semiču, kot župnik v Dragatušu in Podgradu, leta 1875 pa je prišel v Šmarjeto. V času službovanja v Horjulu je začel prvi na Slovenskem z majniško pobožnostjo v čast Mariji in jo poimenoval šmarnice. Kjerkoli je služboval, je skrbel za ureditev notranjosti in zunanjosti cerkva. Leta 1887, tik pred smrtjo, je Volčič dokončal rokopis knjige z naslovom Zgodovina šmarješke fare. V njej je podrobno opisal življenje in navade tukajšnjih prebivalcev. Knjiga še danes predstavlja pomemben vir za raziskovanje preteklosti območja občine Šmarješke Toplice. == Gospodarstvo == [[Slika:Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti.jpg|133x133px|Kozolci v vasi Vinica pri Šmarjeti|sličica]] Področje občine Šmarješke Toplice se nahaja na podeželju in pred pol stoletja je tu močno prevladovala kmetijska dejavnost. Danes je na območju občine registriranih 147 kmetijskih gospodarstev, čistih kmečkih gospodinjstev, katerih edini prihodek predstavlja kmečka dejavnost, pa je le 7. Ostali lastniki kmetij so zaposleni, kmetijstvo jim predstavlja le dopolnilno dejavnost. Kmetijske površine v občini so manjše, večina kmetij obsega do 10 hektarjev kmetijskih površin. Med pomembnejše kmetijske panoge sodita živinoreja in poljedelstvo. V živinorejski panogi sta izraziti govedoreja in prašičereja, v poljedelstvu pa gojenje žit in krmnih rastlin. Danes je še vedno ohranjenih 37% kmetijskih obdelovanih površin, vendar med najmočnejšo gospodarsko panogo sodi turizem.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|title=STRATEGIJA RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI ŠMARJEŠKE TOPLICE ZA OBDOBJE 2010–2015|date=|accessdate=11.7.2016|website=Občina Šmarješke Toplice, Kmetijstvo|publisher=Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto|last=|first=|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827210937/http://www.smarjeske-toplice.si/kmetijstvo.html|url-status=dead}}</ref>[[Slika:Pokrajina in polja, Šmarješke Toplice.jpg|135x135px|sličica|Pokrajina, Šmarjeta]]V občini imata večstoletno tradicijo čebelarstvo in mlinarstvo. Edini še delujoči mlin na območju občine, je mlin družine Košak z več kot dvestoletno tradicijo, katerega proces proizvodnje moke si lahko ogledajo tudi obiskovalci. Čebelarstvo Gorenc ima urejeno muzejsko zbirko čebelarstva in manjšo trgovino z različnimi vrstami medu in medenimi izdelki. Prebivalci občine Šmarješke Toplice so zaposleni v sekundarnih (gradbeništvo, proizvodnja) in terciarnih (promet, trgovina, turizem) gospodarskih dejavnostih v Šmarjeških Toplicah, Novem mestu, Šentjerneju in Šmarjeti. V Šmarjeških Toplicah so glavni zaposlovalec zdravilišče [[Terme Krka]], v Šmarjeti tovarna Plastoform, ki izdeluje plastične elemente, zaposluje pa približno 190 delavcev, v Novem mestu pa sta največja zaposlovalca [[Krka (podjetje)|tovarna zdravil Krka]] in tovarna vozil [[Industrija motornih vozil|Revoz]]. Ena pomembnejših gospodarskih dejavnosti v občini je prav zdraviliški turizem, ki se odvija v zdravilišču [[Terme Krka|Term Krka]]. == Turizem<ref>{{Navedi knjigo|title=Strategija razvoja turizma v občini Šmarješke Toplice|last=|first=|publisher=Občina Šmarješke Toplice in Konvikt, d.o.o.|year=2008|isbn=|url=http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|page=|cobiss=|access-date=2016-07-12|archive-date=2016-08-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20160827222626/http://www.smarjeske-toplice.si/tl_files/Informacije%20javnega%20znacaja/Obcinski%20predpisi/Strategija%20razvoja%20turizma.pdf|url-status=dead}}</ref> == [[Slika:Terme Šmarješke Toplice.jpg|134x134px|sličica|Kompleks Term Šmarješke Toplice]] Šmarješke Toplice imajo vse potrebne pogoje tako za izvedbo dnevnih izletov kot za stacionarni turizem. Gostje imajo neštete možnosti za športne aktivnosti (nordijska hoja, tek, pohodništvo, kolesarjenje, rolanje, plavanje, padalstvo, kajakaštvo, jahanje), k čemur jih še bolj pritegne razgibana in zelena pokrajina. V tematsko vodeni poti imajo gostje možnost, da spoznajo bogato naravno in kulturno dediščino. Ob nekaterih že urejenih turističnih točkah so na voljo sprostitvene ploščadi ter ostala urbana oprema. Šmarješke Toplice na letni ravni obišče veliko tujih turistov iz različnih držav zato so informacijske table opremljene z opisi v šestih jezikih. Zdraviliški kompleks, v katerem je tudi znameniti leseni bazen, zgrajen nad vrelcem termalne vode, obkrožajo številne sprehajalne, pohodniške in kolesarske poti. V parku, ki se razprostira na približno treh hektarjih, raste devetdeset različnih drevesnih in grmovnih vrst, tu živi tudi 25 vrst ptic. Posebnost šmarješke okolice je devet urejenih poti za nordijsko hojo, v športnem parku so tudi igrišča za tenis, nogomet, košarko, odbojko in mini golf ter balinišče in prostor za piknik. [[Slika:Turistični vlak.jpg|135x135px|sličica|Turistični vlak]]Poleg namestitev v hotelih [[Terme Šmarješke Toplice|Term Šmarješke Toplice]], je razvita tudi sobodajalska dejavnost. Inovativen turistični produkt predstavlja prenočevanje gostov v zidanicah, pristni stavbni dediščini značilni za vinorodna območja. V sklopu projekta Turizem v zidanicah je bila za turistični namen odprta prva zidanica v Sloveniji, v kateri je možno prenočevati, se predajati užitkom narave sredi vinskih goric ter okušati izvrstna vina in dolenjsko kulinariko. Skozi leto se v kraju zvrstijo številne turistične in tradicionalne prireditve, v sodelovanju in organizaciji občine, lokalnih društev in turističnih ponudnikov. Na letni ravni v Šmarjeških Toplicah prenoči okoli 95.000 gostov. Za potrebe informiranja turistov in obiskovalcev deluje Turistično informacijski center (TIC Šmarješke Toplice), kjer gostje pridobijo informacije o kraju ter usmeritve za številne aktivnosti. Ponudba kraja je predstavljena tudi na svetovnem spletu in se promovira preko družabnih omrežij in preko lokalnih medijev. V turistični ponudbi kraja je tudi vožnja s cestnim turističnim vlakom, ki sprejme do 42 potnikov. Vozi po različnih trasah po Občini Šmarješke Toplice in vključuje ogled lokalnih znamenitosti in vodenje preko ozvočenja v več jezikih. == Lokalna društva == [[Slika:Lokalne kulinarične dobrote.jpg|131x131px|Lokalne kulinarične dobrote|sličica]] V Občini Šmarješke Toplice aktivno deluje 30 društev. Posamezna društva združujejo skupine ljudi s podobnimi interesi, ki se trudijo, da je družabno življenje in okolje v katerem živijo kvalitetno in pestro z dogajanji. Prostovoljna društva delujejo na področju turizma, kulinarike, vinogradništva in vinarstva, športa, kulture, glasbe, zgodovine, ekologije in gasilstva. Vsa omenjena društva imajo na območju občine že dolgoletno tradicijo in so aktivno vključena v soustvarjanje družabnega življenja v kraju. Pripravljajo vrsto tradicionalnih prireditev (Sožitje kruha in vina, sekanje pirhov, Martinov pohod, srečanje pevskih zborov »Šmarješke pojejo«, Cvičkarija in salamijada, gasilske veselice, prvomajska budnica, Šmarješki tek), izvajajo pa tudi izobraževalne in ustvarjalne delavnice. Člani društev aktivno sodelujejo tudi v okviru delovanja lokalne »Kmečke tržnice«, v obliki prodaje svojih unikatnih izdelkov in pridelkov. Društva delujejo kot neprofitna in v večji meri svojo redno dejavnost opravljajo na podlagi financiranja iz naslova članarin članov društva. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Bernardka Krnc]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisna kandidatka s podporo volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Marjan Hribar (politik)|Marjan Hribar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Gašper Gregorčič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici == {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmarješke toplice]] [[Kategorija:Občina Šmarješke Toplice|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Šmarješke Toplice]] o02u03mz08ve81w7mkeeitn6hwfg9lx 0 72793 6752479 6691045 2026-09-18T13:45:50Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6752479 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Franc Majcen]] |grb=Grb Občine Makole.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Makole.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=2052 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1057 |ženske=995 |splet=https://www.obcina-makole.si/|sedež=[[Makole]]}} '''Makole''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci. Občina je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine [[občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med regijema [[Podravje]] in [[Celje]]. Meji še na občini [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] in [[Občina Majšperk|Majšperk]]. [[Makole]] so bile prvič kot [[vas]] omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice [[Trg (naselje)|trga]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta [[Cerkev sv. Andreja, Makole|cerkev sv. Andreja]] in poznogotska [[Cerkev sv. Lenarta, Makole|cerkev sv. Lenarta]]. Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Makole so turistično zanimiva občina z velikim potencialom in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: [[dvorec Štatenberg]], številni vodni izviri, kraške jame, vinogradi, ... Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost.{{Kdaj|date=december 2022}} [[Slika:Dravinjska.svg|sličica|Občina Makole in okoliške občine]] == Naselja v občini == [[Slika:Občina Makole - naselja.jpg|200px|sličica|levo|Občinska naselja]] [[Dežno pri Makolah]], [[Jelovec pri Makolah]], [[Ložnica, Makole|Ložnica]], '''[[Makole]]''', [[Mostečno]], [[Pečke]], [[Savinsko]], [[Stari Grad, Makole|Stari Grad]], [[Stopno, Makole|Stopno]], [[Stranske Makole]], [[Strug]], [[Štatenberg]], [[Varoš]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Gorčenko]] | '''{{Abbr|SV|Srečko Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Nada Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Franc Majcen]] | '''{{Abbr|SV|Katarina Doberšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Petra Novak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Petra Majcen in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-makole.si Uradna spletna stran občine Makole] * [http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] * [http://www.gostinstvo-statenberg.si Dvorec Štatenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210202650/http://www.gostinstvo-statenberg.si/ |date=2011-02-10 }} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Makole]] [[Kategorija:Občina Makole|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} s3ahc5ekea1kstj8ei9lspb8u2bb246 6752482 6752479 2026-09-18T13:48:38Z Sportomanokin 14776 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6752479|6752479]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Sportomanokin|Sportomanokin]] ([[User talk:Sportomanokin|pogovor]]) 6752482 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Franc Majcen]] |grb=Grb Občine Makole.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Makole.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=2052 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1057 |ženske=995 |splet=https://www.obcina-makole.si/|sedež=[[Makole]]}} '''Makole''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci. Občina je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine [[občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med regijema [[Podravje]] in [[Celje]]. Meji še na občini [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] in [[Občina Majšperk|Majšperk]]. [[Makole]] so bile prvič kot [[vas]] omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice [[Trg (naselje)|trga]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta [[Cerkev sv. Andreja, Makole|cerkev sv. Andreja]] in poznogotska [[Cerkev sv. Lenarta, Makole|cerkev sv. Lenarta]]. Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Makole so turistično zanimiva občina z velikim potencialom in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: [[dvorec Štatenberg]], številni vodni izviri, kraške jame, vinogradi, ... Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost.{{Kdaj|date=december 2022}} [[Slika:Dravinjska.svg|sličica|120px|Občina Makole in okoliške občine]] [[Slika:Občina Makole - naselja.jpg|120px|sličica|desno|Občinska naselja]] == Naselja v občini == [[Dežno pri Makolah]], [[Jelovec pri Makolah]], [[Ložnica, Makole|Ložnica]], '''[[Makole]]''', [[Mostečno]], [[Pečke]], [[Savinsko]], [[Stari Grad, Makole|Stari Grad]], [[Stopno, Makole|Stopno]], [[Stranske Makole]], [[Strug]], [[Štatenberg]], [[Varoš]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Gorčenko]] | '''{{Abbr|SV|Srečko Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Nada Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Franc Majcen]] | '''{{Abbr|SV|Katarina Doberšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Petra Novak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Petra Majcen in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-makole.si Uradna spletna stran občine Makole] * [http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] * [http://www.gostinstvo-statenberg.si Dvorec Štatenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210202650/http://www.gostinstvo-statenberg.si/ |date=2011-02-10 }} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Makole]] [[Kategorija:Občina Makole|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} 48ccrgauz35sc1kc9anjaf3cuclk5z0 6752483 6752482 2026-09-18T13:49:55Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6752483 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Franc Majcen]] |grb=Grb Občine Makole.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Makole.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=2052 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1057 |ženske=995 |splet=https://www.obcina-makole.si/|sedež=[[Makole]]}} '''Makole''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci. Občina je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine [[občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med regijema [[Podravje]] in [[Celje]]. Meji še na občini [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] in [[Občina Majšperk|Majšperk]]. [[Makole]] so bile prvič kot [[vas]] omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice [[Trg (naselje)|trga]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta [[Cerkev sv. Andreja, Makole|cerkev sv. Andreja]] in poznogotska [[Cerkev sv. Lenarta, Makole|cerkev sv. Lenarta]]. Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Makole so turistično zanimiva občina z velikim potencialom in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: [[dvorec Štatenberg]], številni vodni izviri, kraške jame, vinogradi, ... Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost.{{Kdaj|date=december 2022}} [[Slika:Dravinjska.svg|sličica|120px|Občina Makole in okoliške občine]] [[Slika:Občina Makole - naselja.jpg|120px|sličica|desno|Občinska naselja]] == Naselja v občini == *[[Dežno pri Makolah]] *[[Jelovec pri Makolah]] *[[Ložnica, Makole|Ložnica]] *'''[[Makole]]''' *[[Mostečno]] *[[Pečke]] *[[Savinsko]] *[[Stari Grad, Makole|Stari Grad]] *[[Stopno, Makole|Stopno]] *[[Stranske Makole]] *[[Strug]] *[[Štatenberg]] *[[Varoš]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Gorčenko]] | '''{{Abbr|SV|Srečko Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Nada Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Franc Majcen]] | '''{{Abbr|SV|Katarina Doberšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Petra Novak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Petra Majcen in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-makole.si Uradna spletna stran občine Makole] * [http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] * [http://www.gostinstvo-statenberg.si Dvorec Štatenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210202650/http://www.gostinstvo-statenberg.si/ |date=2011-02-10 }} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Makole]] [[Kategorija:Občina Makole|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} 0kieojesqu2aq9k1aeac2iv8z70f705 6752486 6752483 2026-09-18T13:51:58Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752486 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Franc Majcen]] |grb=Grb Občine Makole.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Makole.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=2052 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1057 |ženske=995 |splet=https://www.obcina-makole.si/|sedež=[[Makole]]}} '''Makole''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci. Občina je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine [[občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med regijema [[Podravje]] in [[Celje]]. Meji še na občini [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] in [[Občina Majšperk|Majšperk]]. [[Makole]] so bile prvič kot [[vas]] omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice [[Trg (naselje)|trga]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta [[Cerkev sv. Andreja, Makole|cerkev sv. Andreja]] in poznogotska [[Cerkev sv. Lenarta, Makole|cerkev sv. Lenarta]]. Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Makole so turistično zanimiva občina z velikim potencialom in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: [[dvorec Štatenberg]], številni vodni izviri, kraške jame, vinogradi, ... Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost.{{Kdaj|date=december 2022}} [[Slika:Dravinjska.svg|sličica|120px|Občina Makole in okoliške občine]] [[Slika:Občina Makole - naselja.jpg|120px|sličica|desno|Občinska naselja]] == Naselja v občini == *[[Dežno pri Makolah]] *[[Jelovec pri Makolah]] *[[Ložnica, Makole|Ložnica]] *'''[[Makole]]''' *[[Mostečno]] *[[Pečke]] *[[Savinsko]] *[[Stari Grad, Makole|Stari Grad]] *[[Stopno, Makole|Stopno]] *[[Stranske Makole]] *[[Strug]] *[[Štatenberg]] *[[Varoš]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Gorčenko]] | '''{{Abbr|SV|Srečko Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Nada Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Franc Majcen]] | '''{{Abbr|SV|Katarina Doberšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Petra Novak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Petra Majcen in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-makole.si Uradna spletna stran občine Makole] * [http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] * [http://www.gostinstvo-statenberg.si Dvorec Štatenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210202650/http://www.gostinstvo-statenberg.si/ |date=2011-02-10 }} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Makole]] [[Kategorija:Občina Makole|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} 0lmpmdp6da6thoutpknyyy98bo8resd 6752512 6752486 2026-09-18T14:32:17Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Franc Majcen]] |grb=Grb Občine Makole.jpg |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Makole.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F198_T1257_vF_b4_x552363.5_y130048_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=2052 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1057 |ženske=995 |splet=https://www.obcina-makole.si/|sedež=[[Makole]]}} '''Makole''' so ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 2000 prebivalci. Občina je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz občine [[občina Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku Jelovškega potoka. Območje občine je statistično uvrščeno na mejo med regijema [[Podravje]] in [[Celje]]. Meji še na občini [[Občina Rogaška Slatina|Rogaška Slatina]] in [[Občina Majšperk|Majšperk]]. [[Makole]] so bile prvič kot [[vas]] omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice [[Trg (naselje)|trga]]. Kulturni znamenitosti v naselju sta [[Cerkev sv. Andreja, Makole|cerkev sv. Andreja]] in poznogotska [[Cerkev sv. Lenarta, Makole|cerkev sv. Lenarta]]. Skozi naselje teče [[Jelovški potok]], ki se nedaleč stran izliva v Dravinjo. Makole so turistično zanimiva občina z velikim potencialom in se ponašajo z bogato kulturno in naravno dediščino: [[dvorec Štatenberg]], številni vodni izviri, kraške jame, vinogradi, ... Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem času se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost.{{Kdaj|date=december 2022}} [[Slika:Dravinjska.svg|sličica|120px|Občina Makole in okoliške občine]] [[Slika:Občina Makole - naselja.jpg|120px|sličica|desno|Občinska naselja]] == Naselja v občini == *[[Dežno pri Makolah]] *[[Jelovec pri Makolah]] *[[Ložnica, Makole|Ložnica]] *'''[[Makole]]''' *[[Mostečno]] *[[Pečke]] *[[Savinsko]] *[[Stari Grad, Makole|Stari Grad]] *[[Stopno, Makole|Stopno]] *[[Stranske Makole]] *[[Strug]] *[[Štatenberg]] *[[Varoš]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Alojz Gorčenko]] | '''{{Abbr|SV|Srečko Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Nada Šket in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Franc Majcen]] | '''{{Abbr|SV|Katarina Doberšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Petra Novak in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Petra Majcen in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.obcina-makole.si Uradna spletna stran občine Makole] * [http://www.tic-sb.si Turistično-informacijski center] * [http://www.gostinstvo-statenberg.si Dvorec Štatenberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110210202650/http://www.gostinstvo-statenberg.si/ |date=2011-02-10 }} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Makole]] [[Kategorija:Občina Makole|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} frwsgqcl20lxa0xdnmteojz4gfg27fl 0 72796 6752477 6717413 2026-09-18T13:32:40Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6752477 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Glušič]] |grb=Grb Občine Mokronog-Trebelno.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mokronog - Trebelno.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F199_T1257_vF_b4_x512977.25_y86600.20300000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F199_T1257_vF_b4_x512977.25_y86600.20300000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71 |prebivalstvo=3320 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1701 |ženske=1619 |splet=https://www.mokronog-trebelno.si/|sedež=[[Mokronog]]}} '''Občina Mokronog - Trebelno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 3.300 prebivalci. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]] (obenem s sosednjo [[Občina Šentrupert|Občino Šentrupert]]). Sedež občine je v [[Mokronog|Mokronogu]]. == Naselja v občini == [[Beli Grič]], [[Bitnja vas]], [[Bogneča vas]], [[Brezje pri Trebelnem]], [[Brezovica pri Trebelnem]], [[Bruna vas]], [[Cerovec pri Trebelnem]], [[Cikava, Mokronog - Trebelno|Cikava]], [[Dolenje Laknice]], [[Dolenje Zabukovje]], [[Drečji Vrh]], [[Češnjice pri Trebelnem]], [[Čilpah]], [[Čužnja vas]], [[Gorenja vas pri Mokronogu]], [[Gorenje Laknice]], [[Gorenje Zabukovje]], [[Gorenji Mokronog]], [[Hrastovica]], [[Jagodnik]], [[Jelševec, Mokronog - Trebelno|Jelševec]], [[Križni Vrh, Mokronog - Trebelno|Križni Vrh]], [[Log, Mokronog - Trebelno|Log]], [[Maline, Mokronog - Trebelno|Maline]], [[Martinja vas pri Mokronogu]], [[Mirna vas]], '''[[Mokronog]]''', [[Most, Mokronog - Trebelno|Most]], [[Ornuška vas]], [[Ostrožnik]], [[Podturn, Mokronog - Trebelno|Podturn]], [[Pugled pri Mokronogu]], [[Puščava, Mokronog - Trebelno|Puščava]], [[Radna vas]], [[Ribjek, Mokronog - Trebelno|Ribjek]], [[Roje pri Trebelnem]], [[Slepšek]], [[Srednje Laknice]], [[Sveti Vrh]], [[Štatenberk]], [[Trebelno]], [[Velika Strmica]], [[Vrh pri Trebelnem]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Maver]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Irena Florjančič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Hrovat Miroslav in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Franc Glušič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Franc Glušič]] | '''{{Abbr|SV|Franc Glušič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mokronog-trebelno.si/ Občina Mokronog - Trebelno], uradna spletna stran * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mokronog–Trebelno|Občina Mokronog - Trebelno}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Mokronog - Trebelno| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Mokronog - Trebelno]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} gkc914t7rih23dyf42qkgnadu48mc3c 6752487 6752477 2026-09-18T13:52:18Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752487 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Glušič]] |grb=Grb Občine Mokronog-Trebelno.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mokronog - Trebelno.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F199_T1257_vF_b4_x512977.25_y86600.20300000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F199_T1257_vF_b4_x512977.25_y86600.20300000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71 |prebivalstvo=3320 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1701 |ženske=1619 |splet=https://www.mokronog-trebelno.si/|sedež=[[Mokronog]]}} '''Občina Mokronog - Trebelno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 3.300 prebivalci. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]] (obenem s sosednjo [[Občina Šentrupert|Občino Šentrupert]]). Sedež občine je v [[Mokronog|Mokronogu]]. == Naselja v občini == [[Beli Grič]], [[Bitnja vas]], [[Bogneča vas]], [[Brezje pri Trebelnem]], [[Brezovica pri Trebelnem]], [[Bruna vas]], [[Cerovec pri Trebelnem]], [[Cikava, Mokronog - Trebelno|Cikava]], [[Dolenje Laknice]], [[Dolenje Zabukovje]], [[Drečji Vrh]], [[Češnjice pri Trebelnem]], [[Čilpah]], [[Čužnja vas]], [[Gorenja vas pri Mokronogu]], [[Gorenje Laknice]], [[Gorenje Zabukovje]], [[Gorenji Mokronog]], [[Hrastovica]], [[Jagodnik]], [[Jelševec, Mokronog - Trebelno|Jelševec]], [[Križni Vrh, Mokronog - Trebelno|Križni Vrh]], [[Log, Mokronog - Trebelno|Log]], [[Maline, Mokronog - Trebelno|Maline]], [[Martinja vas pri Mokronogu]], [[Mirna vas]], '''[[Mokronog]]''', [[Most, Mokronog - Trebelno|Most]], [[Ornuška vas]], [[Ostrožnik]], [[Podturn, Mokronog - Trebelno|Podturn]], [[Pugled pri Mokronogu]], [[Puščava, Mokronog - Trebelno|Puščava]], [[Radna vas]], [[Ribjek, Mokronog - Trebelno|Ribjek]], [[Roje pri Trebelnem]], [[Slepšek]], [[Srednje Laknice]], [[Sveti Vrh]], [[Štatenberk]], [[Trebelno]], [[Velika Strmica]], [[Vrh pri Trebelnem]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Maver]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Irena Florjančič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Hrovat Miroslav in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Franc Glušič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Franc Glušič]] | '''{{Abbr|SV|Franc Glušič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mokronog-trebelno.si/ Občina Mokronog - Trebelno], uradna spletna stran * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mokronog–Trebelno|Občina Mokronog - Trebelno}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Mokronog - Trebelno| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Mokronog - Trebelno]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} fzn6udwhr1d1mx3wu04w198kmbtnlh0 6752511 6752487 2026-09-18T14:32:00Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752511 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Franc Glušič]] |grb=Grb Občine Mokronog-Trebelno.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Mokronog - Trebelno.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F199_T1257_vF_b4_x512977.25_y86600.20300000001_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F199_T1257_vF_b4_x512977.25_y86600.20300000001_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=71 |prebivalstvo=3320 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1701 |ženske=1619 |splet=https://www.mokronog-trebelno.si/|sedež=[[Mokronog]]}} '''Občina Mokronog - Trebelno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 3.300 prebivalci. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]] (obenem s sosednjo [[Občina Šentrupert|Občino Šentrupert]]). Sedež občine je v [[Mokronog|Mokronogu]]. == Naselja v občini == [[Beli Grič]], [[Bitnja vas]], [[Bogneča vas]], [[Brezje pri Trebelnem]], [[Brezovica pri Trebelnem]], [[Bruna vas]], [[Cerovec pri Trebelnem]], [[Cikava, Mokronog - Trebelno|Cikava]], [[Dolenje Laknice]], [[Dolenje Zabukovje]], [[Drečji Vrh]], [[Češnjice pri Trebelnem]], [[Čilpah]], [[Čužnja vas]], [[Gorenja vas pri Mokronogu]], [[Gorenje Laknice]], [[Gorenje Zabukovje]], [[Gorenji Mokronog]], [[Hrastovica]], [[Jagodnik]], [[Jelševec, Mokronog - Trebelno|Jelševec]], [[Križni Vrh, Mokronog - Trebelno|Križni Vrh]], [[Log, Mokronog - Trebelno|Log]], [[Maline, Mokronog - Trebelno|Maline]], [[Martinja vas pri Mokronogu]], [[Mirna vas]], '''[[Mokronog]]''', [[Most, Mokronog - Trebelno|Most]], [[Ornuška vas]], [[Ostrožnik]], [[Podturn, Mokronog - Trebelno|Podturn]], [[Pugled pri Mokronogu]], [[Puščava, Mokronog - Trebelno|Puščava]], [[Radna vas]], [[Ribjek, Mokronog - Trebelno|Ribjek]], [[Roje pri Trebelnem]], [[Slepšek]], [[Srednje Laknice]], [[Sveti Vrh]], [[Štatenberk]], [[Trebelno]], [[Velika Strmica]], [[Vrh pri Trebelnem]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Anton Maver]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Irena Florjančič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Hrovat Miroslav in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Franc Glušič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Franc Glušič]] | '''{{Abbr|SV|Franc Glušič in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mokronog-trebelno.si/ Občina Mokronog - Trebelno], uradna spletna stran * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mokronog–Trebelno|Občina Mokronog - Trebelno}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občina Mokronog - Trebelno| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Mokronog - Trebelno]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{si-geo-stub}} {{normativna kontrola}} nm3i712qjzbw832sua3217ewhh6rja5 0 72798 6752473 6691047 2026-09-18T13:24:18Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6752473 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan_naziv=Županja |župan=[[Petra Vrhovnik]] |grb=Coat of arms of Poljčane.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Poljcane.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |splet=http://www.poljcane.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=37,5 |prebivalstvo=4327 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2142 |ženske=2185 |sedež=[[Poljčane]]}} '''Občina Poljčane''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.400 prebivaci (2024) s središčem v [[Poljčane|Poljčanah]] (1.100 prebivalcev). Leta 1952 so bile iz krajevnih odborov ustanovljene [[Občine v Sloveniji|občine]], tudi Občina Poljčane, ki pa je bila leta 1958 priključena Slovenski Bistrici in bila ponovno ustanovljena [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[Občina Slovenska Bistrica|občine Slovenska Bistrica]]. Središče je v [[Poljčane|Poljčanah]]. Občina Poljčane leži v severovzhodni Sloveniji, med [[Boč]]em na jugu in Dravinjskimi goricami na zahodu. Središče občine je istoimensko urbano [[naselje]] v Dravinjski dolini, nastalo že v antiki. Sredi 19. stoletja je skozi kraj stekla [[železniški prevoz|železnica]] Dunaj-Trst, s čimer so bili dani pogoji za gospodarski razvoj [[naselje|kraja]]. Sedež občine je na Bistriški cesti 65. Neoklasicistični enonadstropni občinski stavbi dajeta poudarek trikotni strešni čeli. V centru kraja je vredna ogleda Zimetova hiša iz konca 19. stoletja. Krasi jo bogata neobaročna [[fasada]] in [[stolpna ura|urni stolp]] na strehi. Zaradi značilnega tlorisa je dobila ime »peglezn«. == Naselja v občini == [[Brezje pri Poljčanah]], [[Čadramska vas]], [[Globoko ob Dravinji]], [[Hrastovec pod Bočem]], [[Krasna]], [[Križeča vas]], [[Ljubično]], [[Lovnik]], [[Lušečka vas]], [[Modraže]], [[Novake, Poljčane|Novake]], [[Podboč]], '''[[Poljčane]]''', [[Spodnja Brežnica]], [[Spodnje Poljčane]], [[Stanovsko]], [[Studenice]], [[Zgornje Poljčane]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Kovačič]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Stanislav Kovačič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Golob Marjan in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Petra Vrhovnik]] | '''{{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Municipality of Poljčane}} * [http://www.poljcane.si Občina Poljčane] {{Slovenske občine}} {{Poljčane}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Poljčane]] [[Kategorija:Občina Poljčane|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} io9zbjmthq7cc8eh79e8zaa2rtblirw 6752488 6752473 2026-09-18T13:52:38Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan_naziv=Županja |župan=[[Petra Vrhovnik]] |grb=Coat of arms of Poljčane.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Poljcane.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |splet=http://www.poljcane.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=37,5 |prebivalstvo=4327 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2142 |ženske=2185 |sedež=[[Poljčane]]}} '''Občina Poljčane''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.400 prebivaci (2024) s središčem v [[Poljčane|Poljčanah]] (1.100 prebivalcev). Leta 1952 so bile iz krajevnih odborov ustanovljene [[Občine v Sloveniji|občine]], tudi Občina Poljčane, ki pa je bila leta 1958 priključena Slovenski Bistrici in bila ponovno ustanovljena [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[Občina Slovenska Bistrica|občine Slovenska Bistrica]]. Središče je v [[Poljčane|Poljčanah]]. Občina Poljčane leži v severovzhodni Sloveniji, med [[Boč]]em na jugu in Dravinjskimi goricami na zahodu. Središče občine je istoimensko urbano [[naselje]] v Dravinjski dolini, nastalo že v antiki. Sredi 19. stoletja je skozi kraj stekla [[železniški prevoz|železnica]] Dunaj-Trst, s čimer so bili dani pogoji za gospodarski razvoj [[naselje|kraja]]. Sedež občine je na Bistriški cesti 65. Neoklasicistični enonadstropni občinski stavbi dajeta poudarek trikotni strešni čeli. V centru kraja je vredna ogleda Zimetova hiša iz konca 19. stoletja. Krasi jo bogata neobaročna [[fasada]] in [[stolpna ura|urni stolp]] na strehi. Zaradi značilnega tlorisa je dobila ime »peglezn«. == Naselja v občini == [[Brezje pri Poljčanah]], [[Čadramska vas]], [[Globoko ob Dravinji]], [[Hrastovec pod Bočem]], [[Krasna]], [[Križeča vas]], [[Ljubično]], [[Lovnik]], [[Lušečka vas]], [[Modraže]], [[Novake, Poljčane|Novake]], [[Podboč]], '''[[Poljčane]]''', [[Spodnja Brežnica]], [[Spodnje Poljčane]], [[Stanovsko]], [[Studenice]], [[Zgornje Poljčane]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Kovačič]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Stanislav Kovačič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Golob Marjan in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Petra Vrhovnik]] | '''{{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Municipality of Poljčane}} * [http://www.poljcane.si Občina Poljčane] {{Slovenske občine}} {{Poljčane}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Poljčane]] [[Kategorija:Občina Poljčane|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} pxmg3wlpkhko68c2eulnegsmliwdhaj 6752510 6752488 2026-09-18T14:31:45Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752510 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan_naziv=Županja |župan=[[Petra Vrhovnik]] |grb=Coat of arms of Poljčane.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Poljcane.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji |splet=http://www.poljcane.si/ |koordinate=<!-- WD --> |površina=37,5 |prebivalstvo=4327 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2142 |ženske=2185 |sedež=[[Poljčane]]}} '''Občina Poljčane''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.400 prebivaci (2024) s središčem v [[Poljčane|Poljčanah]] (1.100 prebivalcev). Leta 1952 so bile iz krajevnih odborov ustanovljene [[Občine v Sloveniji|občine]], tudi Občina Poljčane, ki pa je bila leta 1958 priključena Slovenski Bistrici in bila ponovno ustanovljena [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[Občina Slovenska Bistrica|občine Slovenska Bistrica]]. Središče je v [[Poljčane|Poljčanah]]. Občina Poljčane leži v severovzhodni Sloveniji, med [[Boč]]em na jugu in Dravinjskimi goricami na zahodu. Središče občine je istoimensko urbano [[naselje]] v Dravinjski dolini, nastalo že v antiki. Sredi 19. stoletja je skozi kraj stekla [[železniški prevoz|železnica]] Dunaj-Trst, s čimer so bili dani pogoji za gospodarski razvoj [[naselje|kraja]]. Sedež občine je na Bistriški cesti 65. Neoklasicistični enonadstropni občinski stavbi dajeta poudarek trikotni strešni čeli. V centru kraja je vredna ogleda Zimetova hiša iz konca 19. stoletja. Krasi jo bogata neobaročna [[fasada]] in [[stolpna ura|urni stolp]] na strehi. Zaradi značilnega tlorisa je dobila ime »peglezn«. == Naselja v občini == [[Brezje pri Poljčanah]], [[Čadramska vas]], [[Globoko ob Dravinji]], [[Hrastovec pod Bočem]], [[Krasna]], [[Križeča vas]], [[Ljubično]], [[Lovnik]], [[Lušečka vas]], [[Modraže]], [[Novake, Poljčane|Novake]], [[Podboč]], '''[[Poljčane]]''', [[Spodnja Brežnica]], [[Spodnje Poljčane]], [[Stanovsko]], [[Studenice]], [[Zgornje Poljčane]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Kovačič]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Stanislav Kovačič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Golob Marjan in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Petra Vrhovnik]] | '''{{Abbr|SV|Janez Vodušek in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v zbirki|Municipality of Poljčane}} * [http://www.poljcane.si Občina Poljčane] {{Slovenske občine}} {{Poljčane}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Poljčane]] [[Kategorija:Občina Poljčane|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] {{normativna kontrola}} hwq3txm58k6ymkh2e5vbodfj19lqqb4 0 72803 6752495 6748634 2026-09-18T13:56:28Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752495 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Mirko Cvetko]] |grb=Grb Občine Sveti Tomaž.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sveti Tomaz.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F205_T1257_vF_b_x580299.562_y149936.56650000002_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F205_T1257_vF_b_x580299.562_y149936.56650000002_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=1966 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=983 |ženske=983 |splet=https://sv-tomaz.si/ |sedež=[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]}} '''Občina Sveti Tomaž''' je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz [[Občina Ormož|Občine Ormož]]. Središče občine je [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]. V občini so naselja [[Bratonečice]], [[Gornji Ključarovci]], [[Gradišče pri Ormožu]], [[Hranjigovci]], [[Koračice]], [[Mala vas pri Ormožu]], [[Mezgovci, Sveti Tomaž|Mezgovci]], [[Pršetinci]], [[Rakovci]], [[Rucmanci]], [[Savci]], [[Sejanci]], [[Senčak, Sveti Tomaž|Senčak]], [[Senik, Sveti Tomaž|Senik]], '''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''', [[Trnovci]] in [[Zagorje, Sveti Tomaž|Zagorje]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Mirko Cvetko]] | rowspan=5|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Tomaž]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} {{škrbina-geo-sl}} {{Sveti Tomaž}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Tomaž]] [[Kategorija:Občina Sveti Tomaž| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] igs9zyhcg9azo4yg9man2gn14zpwcci 6752505 6752495 2026-09-18T14:29:49Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752505 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Mirko Cvetko]] |grb=Grb Občine Sveti Tomaž.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sveti Tomaz.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F205_T1257_vF_b_x580299.562_y149936.56650000002_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F205_T1257_vF_b_x580299.562_y149936.56650000002_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |površina= |prebivalstvo=1966 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=983 |ženske=983 |splet=https://sv-tomaz.si/ |sedež=[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]}} '''Občina Sveti Tomaž''' je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je nastala 1. marca 2006 z izločitvijo iz [[Občina Ormož|Občine Ormož]]. Središče občine je [[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]. V občini so naselja [[Bratonečice]], [[Gornji Ključarovci]], [[Gradišče pri Ormožu]], [[Hranjigovci]], [[Koračice]], [[Mala vas pri Ormožu]], [[Mezgovci, Sveti Tomaž|Mezgovci]], [[Pršetinci]], [[Rakovci]], [[Rucmanci]], [[Savci]], [[Sejanci]], [[Senčak, Sveti Tomaž|Senčak]], [[Senik, Sveti Tomaž|Senik]], '''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''', [[Trnovci]] in [[Zagorje, Sveti Tomaž|Zagorje]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Mirko Cvetko]] | rowspan=5|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|45px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== * [[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Tomaž]] ==Sklici == {{sklici}} {{škrbina-geo-sl}} {{Sveti Tomaž}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Tomaž]] [[Kategorija:Občina Sveti Tomaž| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] 86qdx882u20ki1bw59u6uoqupeid3k5 0 73565 6752654 6751232 2026-09-18T21:04:44Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6752654 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Timotej Adamič]] * [[Gregor Aljančič]] == B == * [[Aljaž Bedene]] * [[Andraž Bedene]] * [[Evgen Bergant]] * [[Miron Bleiweis]] * [[Grega Boh]] * [[Iztok Božič]] * [[Svetla Božičnik]] *[[Boris Breskvar]] == C == * [[Miran Cedilnik]] == Č == * [[Maša Čemažar]] * [[Pia Čuk]] == D == * [[Tom Kočevar Dešman]] * [[Sebastian Dominko]] == E == * [[Veronika Erjavec]] == F == * [[Živa Falkner]] *[[Aleš Filipčič]] *[[Tadeja Florjančič]] == G == * [[Anja Gal]] * [[Kristina Godec]] * [[Aleš Golja]] (trener) * [[Luka Gregorc]] * [[Alenka Grmovšek]] * [[Leo Grmovšek]] == H == * [[Polona Hercog]] *[[Tina Hergold]] == J == * [[Dalila Jakupović]] * [[Joško Janša]] * [[Nina Janžekovič]] * [[Rok Jarc]] * [[Mima Jaušovec]] *[[Tjaša Jezernik]] *[[Andraž Jovanovič]] * [[Noka Jurič]] * [[Blaž Jurjec]] * [[Matjaž Jurman]] * [[Kaja Juvan]] * [[Aljaž Jeran]] == K == * [[Kim Kambič]] * [[Jaka Kaplja]] * [[Jasmina Kajtazovič]] * [[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]] * [[Marino Kegl]] (gluh) * [[Saša Klaneček]] *[[Metod Klemenc]] [[Metod Klemenc]] (1934-2023) *[[Andreja Klepač]] *[[Aleš Kobav]] (trener) *[[Tom Kočevar Dešman]] *[[Nastja Kolar]] *[[Igor Košak (tenisač)|Igor Košak]] (*1958) *[[Milan Košnik]] (trener) *[[Neno Košorok]] (trener, prof. FŠ) *[[Katja Kovač (tenisačica)|Katja Kovač]] * [[Andrej Kračman]] *[[Andrej Kraševec]] - trener * [[Tina Križan]] *[[Simon Krumpak]] *[[Gregor Krušič]] == L == * [[Sven Lah]] *[[Pia Lovrič]] * [[Karin Lušnic]] == M == * [[Tadeja Majerič]] * [[Mojca Manfreda]] (trenerka) * [[Maja Matevžič]] * [[Ela Nala Milić]] * [[Miha Mlakar]] (trener, raziskovalec) * [[Barbara Mulej]] * [[Matjaž Mulej]] == N == * [[Kristina Novak]] == O == * [[Boštjan Ošabnik]] == P == * [[Erazem B. Pintar]] (trener) * [[Stane Pintar]] – Pinč * [[Alenka Pipan]] * [[Špela Pipan]] * [[Manca Pislak]] * [[Tina Pisnik]] * [[Filip Jeff Planinšek]] * [[Tjaša Planinšek]] * [[Marko Por]] * [[Nina Potočnik]] * [[Moni Potrč]] * [[Maša Požar]] * [[Tomas Lipovšek Puches]] == R == * [[Aljaž Radinski]] * [[Nika Radišić]] *[[Špela Rajh]] * [[Petra Rampre]] *[[Zora Ravnik]] 1892 - ? *[[Ivo Razboršek]] (1923-96) * [[Nik Razboršek]] * [[Polona Reberšak]] * ([[Ciril Ribičič]]) * [[Blaž Rola]] == S == * [[Eza Sernec Maire]] * [[Janez Semrajc]] * [[Alja Senica]] * [[Uroš Sever]] * [[Gregor Sok]] (trener) * [[Katarina Srebotnik]] * [[Maks Svenšek]] == Š == * [[Žiga Šeško]] * [[Natalija Šipek]] *[[Ana Škafar]] *[[Aleksander Škulj]] *[[Irena Škulj]] *[[Karmen Škulj]] *[[Tjaša Šrimpf]] == T == * [[Zmago Tajnšek]] *[[Tomislav Ternar]] * [[Marko Tkalec]] * [[Andraž Tome]] (trener) * Stojan Tomovič * [[Blaž Trupej]] == U == * [[Mike Urbanija]] * [[Borut Urh]] == V == * [[Leon Vidic]] ? *[[Ljuban Vodeb]] - Dado * [[Srečko Voglar]] - Tedi == Z == * [[Eva Zagorac]] *[[Maša Zec Peškirič]] * [[Matija Zgaga]] * [[Tamara Zidanšek]] == Ž == * [[Grega Žemlja]] * [[Marsel Žnuderl]] *[[Aljoša Žvirc]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Tenisači]] [[Kategorija:Slovenski tenisači|*]] 6007aqlcs77pp6j9a2keq0bsxnyhl3a 6752664 6752654 2026-09-18T21:52:53Z ~2026-44996-51 264415 /* A */ 6752664 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Timotej Adamič]] * [[Gregor Aljančič]] * [[Bor Artnak]] == B == * [[Aljaž Bedene]] * [[Andraž Bedene]] * [[Evgen Bergant]] * [[Miron Bleiweis]] * [[Grega Boh]] * [[Iztok Božič]] * [[Svetla Božičnik]] *[[Boris Breskvar]] == C == * [[Miran Cedilnik]] == Č == * [[Maša Čemažar]] * [[Pia Čuk]] == D == * [[Tom Kočevar Dešman]] * [[Sebastian Dominko]] == E == * [[Veronika Erjavec]] == F == * [[Živa Falkner]] *[[Aleš Filipčič]] *[[Tadeja Florjančič]] == G == * [[Anja Gal]] * [[Kristina Godec]] * [[Aleš Golja]] (trener) * [[Luka Gregorc]] * [[Alenka Grmovšek]] * [[Leo Grmovšek]] == H == * [[Polona Hercog]] *[[Tina Hergold]] == J == * [[Dalila Jakupović]] * [[Joško Janša]] * [[Nina Janžekovič]] * [[Rok Jarc]] * [[Mima Jaušovec]] *[[Tjaša Jezernik]] *[[Andraž Jovanovič]] * [[Noka Jurič]] * [[Blaž Jurjec]] * [[Matjaž Jurman]] * [[Kaja Juvan]] * [[Aljaž Jeran]] == K == * [[Kim Kambič]] * [[Jaka Kaplja]] * [[Jasmina Kajtazovič]] * [[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]] * [[Marino Kegl]] (gluh) * [[Saša Klaneček]] *[[Metod Klemenc]] [[Metod Klemenc]] (1934-2023) *[[Andreja Klepač]] *[[Tjaša Klevišar]] *[[Aleš Kobav]] (trener) *[[Tom Kočevar Dešman]] *[[Nastja Kolar]] *[[Igor Košak (tenisač)|Igor Košak]] (*1958) *[[Milan Košnik]] (trener) *[[Neno Košorok]] (trener, prof. FŠ) *[[Katja Kovač (tenisačica)|Katja Kovač]] * [[Andrej Kračman]] *[[Andrej Kraševec]] - trener * [[Tina Križan]] *[[Simon Krumpak]] *[[Gregor Krušič]] == L == * [[Sven Lah]] *[[Pia Lovrič]] * [[Karin Lušnic]] == M == * [[Tadeja Majerič]] * [[Mojca Manfreda]] (trenerka) * [[Maja Matevžič]] * [[Ela Nala Milić]] * [[Miha Mlakar]] (trener, raziskovalec) * [[Barbara Mulej]] * [[Matjaž Mulej]] == N == * [[Kristina Novak]] == O == * [[Boštjan Ošabnik]] == P == * [[Erazem B. Pintar]] (trener) * [[Stane Pintar]] – Pinč * [[Alenka Pipan]] * [[Špela Pipan]] * [[Manca Pislak]] * [[Tina Pisnik]] * [[Annika Planinšek]] * [[Filip Jeff Planinšek]] * [[Tjaša Planinšek]] * [[Marko Por]] * [[Nina Potočnik]] * [[Moni Potrč]] * [[Maša Požar]] * [[Tomas Lipovšek Puches]] == R == * [[Aljaž Radinski]] * [[Nika Radišić]] *[[Špela Rajh]] * [[Petra Rampre]] *[[Zora Ravnik]] 1892 - ? *[[Ivo Razboršek]] (1923-96) * [[Nik Razboršek]] * [[Polona Reberšak]] * ([[Ciril Ribičič]]) * [[Blaž Rola]] == S == * [[Eza Sernec Maire]] * [[Janez Semrajc]] * [[Alja Senica]] * [[Uroš Sever]] * [[Gregor Sok]] (trener) * [[Katarina Srebotnik]] * [[Maks Svenšek]] == Š == * [[Žiga Šeško]] * [[Natalija Šipek]] *[[Ana Škafar]] *[[Aleksander Škulj]] *[[Irena Škulj]] *[[Karmen Škulj]] *[[Tjaša Šrimpf]] == T == * [[Zmago Tajnšek]] *[[Tomislav Ternar]] * [[Marko Tkalec]] * [[Andraž Tome]] (trener) * Stojan Tomovič * [[Blaž Trupej]] == U == * [[Mike Urbanija]] * [[Borut Urh]] == V == * [[Leon Vidic]] ? *[[Ljuban Vodeb]] - Dado * [[Srečko Voglar]] - Tedi == Z == * [[Eva Zagorac]] *[[Maša Zec Peškirič]] * [[Matija Zgaga]] * [[Tamara Zidanšek]] == Ž == * [[Grega Žemlja]] * [[Marsel Žnuderl]] *[[Aljoša Žvirc]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Tenisači]] [[Kategorija:Slovenski tenisači|*]] es4wxtilnw8e1w5dz2admgmtuae1aer 0 74278 6752635 6720601 2026-09-18T19:13:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752635 wikitext text/x-wiki {{Location map+ | Tajska |float = right |width = 400 |caption = {{center| Metne občine (''Nakhon'') na Tajskem}}<br/>Mestna občina v ''Metropolitanski regiji Bangkok – BMR'': [[Bangkok]], [[Nonthaburi (city)|Nonthaburi]], [[Pak Kret]], [[Samut Prakan]] in [[Rangsit, Tajska|Rangsit]]<br> Metne občine v provinci Chonburi: Chaophraya Surasak in Laem Chabang<br>Metne občine v provinci Samut Sakhon: Samut Sakhon and Om Noi |places = {{Location map~ | Tajska |label=<small>'''''BMR'''''</small> |position=right |background=yellow |mark=City locator 11.svg |marksize=15 |lat_deg= 13 | lat_min= 45 |lon_deg= 100 | lon_min= 28 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Buriram]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 14 | lat_min= 59 |lon_deg= 103 | lon_min= 6 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Nakhon Ratchasima]]</small> |position=bottom |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 14 | lat_min= 58 |lon_deg= 102 | lon_min= 6 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Chiang Mai]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 18 | lat_min= 47 |lon_deg= 98 | lon_min= 59 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Lampang]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 18 | lat_min= 18 |lon_deg= 99 | lon_min= 30 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Hat Yai]]</small> |position=left |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 7 | lat_min= 1 |lon_deg= 100 | lon_min= 28 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Udon Thani]]</small> |position=left |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 17 | lat_min= 25 |lon_deg= 102 | lon_min= 45 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Khon Kaen]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 16 | lat_min= 26 |lon_deg= 102 | lon_min= 50 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Ubon Ratchathani]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 15 | lat_min= 13 |lon_deg= 104 | lon_min= 51 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Nakhon Si Thammarat]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 8 | lat_min= 26 |lon_deg= 99 | lon_min= 57 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Nakhon Sawan]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 15 | lat_min= 42 |lon_deg= 100 | lon_min= 08 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Nakhon Pathom]]</small> |position=top |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 13 | lat_min= 49 |lon_deg= 100 | lon_min= 03 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Phitsanulok]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 16 | lat_min= 48 |lon_deg= 100 | lon_min= 15 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Pattaya]]</small> |position=left |background=yellow |mark=City locator 11.svg |marksize=8 |lat_deg= 12 | lat_min= 55 |lon_deg= 100 | lon_min= 52 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Songkhla]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 7 | lat_min= 12 |lon_deg= 100 | lon_min= 35 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Surat Thani]]</small> |position=left |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 9 | lat_min= 14 |lon_deg= 99 | lon_min= 33 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Yala, Thailand|Yala]]</small> |position=bottom |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 6 | lat_min= 32 |lon_deg= 101 | lon_min= 16 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Chiang Rai]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 19 | lat_min= 54 |lon_deg= 99 | lon_min= 49 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Trang, Thailand|Trang]]</small> |position=left |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 7 | lat_min= 33 |lon_deg= 99 | lon_min= 36 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Sakon Nakhon]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 17 | lat_min= 9 |lon_deg= 104 | lon_min= 8 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Phuket City|Phuket]]</small> |position=top |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 7 | lat_min= 53 |lon_deg= 98 | lon_min= 23 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Mae Sot]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 16 | lat_min= 43 |lon_deg= 98 | lon_min= 34 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Ko Samui]]</small> |position=right |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 9 | lat_min= 30 |lon_deg= 100 | lon_min= 0 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Rayong]]</small> |position=bottom |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 12 | lat_min= 40 |lon_deg= 101 | lon_min= 20 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Phra Nakhon Si Ayutthaya District|Phra Nakhon Si Ayutthaya]]</small> |position=top |background= |mark=Red pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 14 | lat_min= 25 |lon_deg= 100 | lon_min= 30 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Chonburi province]]</small> |position=right |background= |mark=Green pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 13 | lat_min= 6 |lon_deg= 100 | lon_min= 56 }} {{Location map~ | Tajska |label=<small>[[Samut Sakhon province]]</small> |position=left |background= |mark=Green pog.svg |marksize=8 |lat_deg= 13 | lat_min= 37 |lon_deg= 100 | lon_min= 17 }} }} '''Tajska''' deli svoja naselja (''thesaban'') v tri kategorije glede na velikost: mestne občine (thesaban nakhon), mesta (thesaban mueang) in okrožja (ali podokrožne občine) (thesaban tambon).<ref>{{navedi knjigo |last1=Friend |first1=Richard|display-authors=etal |title=Urbanising Thailand; Implications for climate vulnerability assessments |date=March 2016 |publisher=International Institute for Environment and Development (IIED) |location=London |isbn=978-1-78431-294-7 |page=19 |url=https://pubs.iied.org/pdfs/10770IIED.pdf |access-date=15 January 2020}}</ref> Od novembra 2024 je 33 mestnih občin. Glavno mesto [[Bangkok]] in mesto s posebnim upravljanjem [[Pattaya]] ne spadata v te delitve. To sta ''samoupravno okrožje''. Zaradi zastarele narave sistema ''thesaban'' rast mestne občine po njeni razglasitvi za naselje ni vključena niti v površino niti v število prebivalcev. Zaradi tega Oddelek za javna dela in urbanistično načrtovanje<ref>{{navedi splet |title=กรมโยธาธิการและผังเมืองระบบปิดประกาศผังเมือง |trans-title=Department of Public Works and Town & Country Planning Town Planning Announcement System |url=https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ |website=onedptgis.dpt.go.th |language=th |accessdate=2025-09-14 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328213040/https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ |url-status=dead }}</ref> ter upravna organizacija posamezne province redno revidirajo in objavljajo posodobljene meje mest ({{langx|th|เขตเมือง}}), da odražajo rast prebivalstva. Te revizije so kraljevo odločene in objavljene v Uradnem listu kraljeve tajske vlade. Izraz เขตเมือง/''khet mueang'' se lahko prevede tudi kot izraz 'urbano območje', ki se pogosto uporablja za opis in označevanje velikih mest. Večina revidiranih meja tajskih mest je v glavnem okrožju province, znanem kot ''Amphoe Mueang''. [[Chiang Mai]] je edino mesto zunaj Bangkoka, ki v svojem urbanem območju pokriva več okrožij. Bangkok in Chiang Mai sta skupaj edini mesti na Tajskem z več kot milijonom prebivalcev. Tajska ima stopnjo urbanizacije 52 % (2021), kar pomeni 36.217.020 ljudi celotnega prebivalstva.<ref>{{navedi splet |title=Thailand - urbanization 2011-2021 |url=https://www.statista.com/statistics/455942/urbanization-in-thailand/ |access-date=2023-09-29 |website=Statista }}</ref><ref>{{navedi splet |title=World Urbanization Prospects – Population Division – United Nations |url=https://population.un.org/wup/Country-Profiles/ |access-date=2023-09-29 |website=population.un.org |archive-date=2023-09-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230929123237/https://population.un.org/Wup/Country-Profiles/ |url-status=dead }}</ref> Ta stopnja temelji na sistemu ''thesaban'', kar pomeni, da 8.442.107 ljudi živi v mestnih občinah, 4.437.112 ljudi živi v mestih in 23.337.801 ljudi živi v okrožjih (podokrožnih občinah). Po sistemu ''khet mueang'' živi 21.838.418 ljudi (31,35 % celotnega prebivalstva) v urbanih območjih z več kot 150.000 prebivalci. Podatke o prebivalstvu objavlja več agencij. Lokalno registrirano tajsko prebivalstvo zbira Oddelek za lokalno upravo (DLA). Te številke so označene kot ''Lokalno registrirano tajsko prebivalstvo'' in odražajo migrantsko, notranjost države in sezonsko naravo tajskih delovnih tokov v prestolnico in turistične točke, vendar ohranjajo registracijo v notranjosti države. Številke se zelo razlikujejo od številk Nacionalnega statističnega urada (NSO), ki izvaja desetletni popis prebivalstva tako, da poskuša prešteti celotno tajsko prebivalstvo in manj kot 1000 tujcev s stalnim prebivališčem. Rezultat NSO je označen kot ''Skupno tajsko prebivalstvo''. Nobeden od obeh uradov ne objavlja podatkov na občinski ravni, ki bi vključevali nestalne prebivalce, izseljence z dolgotrajnim bivanjem in podatke o pogodbenih tujih migrantih iz držav ASEAN (pomemben segment delovne sile v mestih, kot so Bangkok, Pattaya, Chiang Mai in [[Phuket]], ki skupaj šteje od dva do tri milijone delavcev), čeprav se ta vključitev od leta 2014 vse bolj regulirana. NSO je objavil predvidene podatke, ki vključujejo regulirane migrante iz držav ASEAN, tj. "skupno število stalnih prebivalcev" do ravni provinc za leto 2017.<ref>{{navedi splet |title=Thailand: Planning Regions and Provinces |url=http://citypopulation.de/php/thailand-prov-admin.php |website=City Population |access-date=15 January 2020}}</ref> == Mestne občine == Spodnja tabela prikazuje podatke Oddelka za lokalno upravo (DLA) (lokalno registrirani Tajci) za leto 2020. Za skupno desetletno popisno štetje prebivalcev Tajske, ki ga je zbral NSO, si oglejte tukaj. V večini primerov število prebivalcev občin ne predstavlja trenutne velikosti posameznega mesta, temveč le upravno jedro. Izjema so geografsko omejene mestne občine, kot so Koh Samui in primestne mestne občine Bangkoka, in sicer Nonthaburi, Pak Kret, Samut Prakan, Nakhon Pathom in Samut Sakhon. Predmestna območja Bangkoka so znotraj metropolitanske regije Bangkok in zato nimajo lastnega mestnega ali metropolitanskega območja. {|class="wikitable sortable" ! No. ! Name ! Thai ! District, Province ! Area<br>{{small|(km2)}} ! Population<br>{{small|(Dec 2020)<ref name="TDD20">{{navedi splet |url=https://stat.bora.dopa.go.th/new_stat/file/63/stat_a63.txt |title=รายงานสถิติจำนวนประชากรและบ้านประจำปี พ.ศ.2563 |date=31 December 2020 |department=Registration Office Department of the Interior, Ministry of the Interior |language=th |trans-title=Statistics, population and house statistics for the year 2020 |access-date=27 May 2021 |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526193538/https://stat.bora.dopa.go.th/new_stat/file/63/stat_a63.txt |url-status=dead }}</ref>}} ! Date, city designation |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>1</span>||Krung Thep Maha Nakhon ([[Bangkok]])||กรุงเทพมหานคร||bgcolor="AAAAAA"| || 1568,74 || 5.588.222 || 1972-12-14 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>2</span>||[[Nonthaburi (city)|Nonthaburi]]||นนทบุรี||[[Mueang Nonthaburi district|Mueang Nonthaburi]], [[Nonthaburi province|Nonthaburi]]|| 38,90 || 251.026 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>3</span>||[[Pak Kret]]||ปากเกร็ด||[[Pak Kret district|Pak Kret]], [[Nonthaburi province|Nonthaburi]]||36,04 || 189.458 || 2000-02-16 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>4</span>||[[Hat Yai]]||หาดใหญ่||[[Hat Yai district|Hat Yai]], [[Songkhla province|Songkhla]]|| 21,00 || 149.459 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>5</span>||[[Chaophraya Surasak]]||เจ้าพระยาสุรศักดิ์||[[Si Racha district|Si Racha]], [[Chonburi province|Chonburi]]|| 276,98 || 146.474 || 2013-05-01 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>6</span>||[[Surat Thani]]||สุราษฎร์ธานี||[[Mueang Surat Thani district|Mueang Surat Thani]], [[Surat Thani province|Surat Thani]]|| 68,97 || 131.599 || 2007-05-04 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>7</span>||[[Nakhon Ratchasima]]||นครราชสีมา||[[Mueang Nakhon Ratchasima district|Mueang Nakhon Ratchasima]], [[Nakhon Ratchasima province|Nakhon Ratchasima]]|| 37,50 || 122.730 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>8</span>||[[Chiang Mai]]||เชียงใหม่||[[Mueang Chiang Mai district|Mueang Chiang Mai]], [[Chiang Mai province|Chiang Mai]]|| 40,22 || 122.627 || 1936-03-28 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>9</span>||[[Udon Thani]]||อุดรธานี||[[Mueang Udon Thani district|Mueang Udon Thani]], [[Udon Thani province|Udon Thani]]||47,70 || 120.202 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>10</span>||[[Pattaya]]||พัทยา||[[Bang Lamung district|Bang Lamung]], [[Chonburi province|Chonburi]]|| 53,44 || 117.606 || 1978-11-29 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>11</span>||[[Khon Kaen]]||ขอนแก่น||[[Mueang Khon Kaen district|Mueang Khon Kaen]], [[Khon Kaen province|Khon Kaen]]|| 46,00 || 110.615 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>12</span>||[[Nakhon Si Thammarat]]||นครศรีธรรมราช||[[Mueang Nakhon Si Thammarat district|Mueang Nakhon Si Thammarat]], [[Nakhon Si Thammarat province|Nakhon Si Thammarat]]|| 22,56 || 100.416 || 1994-08-15 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>13</span>||[[Laem Chabang]]||แหลมฉบัง||[[Si Racha district|Si Racha]], [[Chonburi province|Chonburi]]|| 88,59 || 89.457 || 2010-05-24 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>14</span>||[[Rangsit, Thailand|Rangsit]]||รังสิต||[[Thanyaburi district|Thanyaburi]], [[Pathum Thani province|Pathum Thani]]|| 20,80 || 84.268 || 2011-04-29 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>15</span>||[[Nakhon Sawan]]||นครสวรรค์||[[Mueang Nakhon Sawan district|Mueang Nakhon Sawan]], [[Nakhon Sawan province|Nakhon Sawan]]|| 27,87 || 81.239 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>16</span>||[[Phuket City|Phuket]]||ภูเก็ต||[[Mueang Phuket district|Mueang Phuket]], [[Phuket province|Phuket]]|| 12,00 || 77.778 || 2004-02-13 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>17</span>||[[Chiang Rai]]||เชียงราย||[[Mueang Chiang Rai district|Mueang Chiang Rai]], [[Chiang Rai province|Chiang Rai]]|| 60,85 || 77.545 || 2004-02-13 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>18</span>||[[Ubon Ratchathani]]||อุบลราชธานี||[[Mueang Ubon Ratchathani district|Mueang Ubon Ratchathani]], [[Ubon Ratchathani province|Ubon Ratchathani]]|| 29,04 || 72.855 || 1999-03-06 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>19</span>||[[Nakhon Pathom]]||นครปฐม||[[Mueang Nakhon Pathom district|Mueang Nakhon Pathom]], [[Nakhon Pathom province|Nakhon Pathom]]|| 19,85 || 72.753 || 1999-11-07 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>20</span>||[[Ko Samui]]||เกาะสมุย||{{ill|Ko Samui district|th|อำเภอเกาะสมุย}}, [[Surat Thani province|Surat Thani]]|| 252,00 || 68.994 || 2012-09-14 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>21</span>||[[Samut Sakhon]]||สมุทรสาคร||[[Mueang Samut Sakhon district|Mueang Samut Sakhon]], [[Samut Sakhon province|Samut Sakhon]]|| 10,33 || 65.409 || 1999-11-07 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>22</span>||[[Phitsanulok]]||พิษณุโลก||[[Mueang Phitsanulok district|Mueang Phitsanulok]], [[Phitsanulok province|Phitsanulok]]|| 18,26 || 64.068 || 1999-03-06 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>23</span>||[[Rayong]]||ระยอง||[[Mueang Rayong district|Mueang Rayong]], [[Rayong province|Rayong]]|| 16,95 || 62.384 || 1999-11-07 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>24</span>||[[Songkhla]]||สงขลา||[[Mueang Songkhla district|Mueang Songkhla]], [[Songkhla province|Songkhla]]|| 9,27 || 60.021 || 1999-11-07 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>25</span>||[[Yala, Thailand|Yala]]||ยะลา||[[Mueang Yala district|Mueang Yala]], [[Yala province|Yala]]|| 19,00 || 59.983 || 1995-09-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>26</span>||[[Trang, Thailand|Trang]]||ตรัง||[[Mueang Trang district|Mueang Trang]], [[Trang province|Trang]]|| 14,77 || 56.893 ||1999-11-07 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>27</span>||[[Om Noi]]||อ้อมน้อย||[[Krathum Baen district|Krathum Baen]], [[Samut Sakhon province|Samut Sakhon]]|| 30,40 || 53.822 || 2010-11-11 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>28</span>||[[Sakon Nakhon]]||สกลนคร||[[Mueang Sakon Nakhon district|Mueang Sakon Nakhon]], [[Sakon Nakhon province|Sakon Nakhon]]|| 54,54 || 51.331 || 2012-03-08 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>29</span>||[[Lampang]]||ลำปาง||[[Mueang Lampang district|Mueang Lampang]], [[Lampang province|Lampang]]|| 22,17 || 50.697 || 1999-11-07 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>30</span>||[[Samut Prakan]]||สมุทรปราการ||[[Mueang Samut Prakan district|Mueang Samut Prakan]], [[Samut Prakan province|Samut Prakan]]|| 7,33 || 49.604 || 1999-03-23 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>31</span>||[[Phra Nakhon Si Ayutthaya (city)|Phra Nakhon Si Ayutthaya]]||พระนครศรีอยุธยา||[[Phra Nakhon Si Ayutthaya district|Phra Nakhon Si Ayutthaya]], [[Phra Nakhon Si Ayutthaya province|Phra Nakhon Si Ayutthaya]]|| 14,84 || 49.208 || 1999-12-14 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>32</span>||[[Mae Sot]]||แม่สอด||[[Mae Sot district|Mae Sot]], [[Tak province|Tak]]|| 27,20 || 41.581 || 2010-01-28 |- | align=center bgcolor="6A5ACD"|<span style=color:white>33</span>||[[Buriram]]||บุรีรัมย์||[[Mueang Buriram district|Mueang Buriram]], [[Buriram province|Buriram]]|| 75.44 || 25,087 || 2024-10-31 <ref>{{cite journal |date=2024-09-06 |title=ประกาศกระทรวงมหาดไทย เรื่อง เปลี่ยนแปลงฐานะเทศบาลเมืองบุรีรัมย์ อำเภอเมืองบุรีรัมย์ จังหวัดบุรีรัมย์ เป็นเทศบาลนครบุรีรัมย์|url=https://ratchakitcha.soc.go.th/documents/42565.pdf |journal=Royal Gazette |language=Thai |volume=141 |issue=พิเศษ 244 ง |pages=6}}</ref> |- |} == Največja mesta po mestnem prebivalstvu == Naslednja tabela navaja deset največjih mest na Tajskem po mestnem prebivalstvu na podlagi podatkov Oddelka za lokalno upravo (DLA). Te številke predstavljajo trenutno velikost vsakega mesta, pri čemer se upošteva rast površine in prebivalstva po prvotni razglasitvi vsakega mesta za mestno občino. Bangkok in Chiang Mai sta edini mesti, ki pokrivata več okrožij (znanih kot Khet za Bangkok in Amphoe za province), in edini mesti z več kot milijonom prebivalcev. Čeprav je Pattaya "samoupravno okrožje" (ki je znotraj okrožja Bang Lamung, vendar ni del njega), se je razširila v vsa sosednja podokrožja in predstavlja največji odstotek prebivalstva, zaradi česar je dejansko del območja "Pattaya-Bang Lamung-Jomtien". Chiang Mai je edino provincialno mesto, katerega mestne meje ({{langx|th|เขตเมือง}}) pokrivajo okrožja, ki mejijo na okrožje Amphoe Mueang (glavno okrožje).<ref name=":0">{{navedi splet |title=Department of Public Works and Town & Country Planning |url=https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ |accessdate=2025-09-14 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328213040/https://onedptgis.dpt.go.th/onedpt-complain-ppl/ |url-status=dead }}</ref> {| class="wikitable sortable" !No. !Name !Thai !Province !Area<br>{{small|(km2)}}<ref name=":0" /> !Population<br>{{small|(2021)<ref name="TDD21">{{navedi splet |url=https://www.bora.dopa.go.th |title=Department of Provincial Administration พ.ศ.2565 |language=th |trans-title=Statistics, population and house statistics for the year 2021 |access-date=28 August 2023}}</ref>}} |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">1</span>||Krung Thep Maha Nakhon ([[Bangkok]])||กรุงเทพมหานคร|| bgcolor="AAAAAA" | || 1568,74 || 10.539.000 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">2</span>||[[Chiang Mai]]||เชียงใหม่||[[Chiang Mai province|Chiang Mai]] || 405 || 1.198.000 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">3</span>||[[Nakhon Ratchasima]]||นครราชสีมา||[[Nakhon Ratchasima province|Nakhon Ratchasima]]|| 755,6 || 466.098 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">4</span>||[[Khon Kaen]]||ขอนแก่น||[[Khon Kaen province|Khon Kaen]]|| 953,4 || 412.758 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">5</span>||[[Hat Yai]]||หาดใหญ่||[[Songkhla province|Songkhla]]|| 852,796 || 404.044 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">6</span>||[[Udon Thani]]||อุดรธานี||[[Udon Thani province|Udon Thani]]|| 1094,7 || 400.581 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">7</span>||[[Chon Buri]]||ชลบุรี||[[Chonburi province|Chon Buri]]|| 228,8 || 342.959 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">8</span>||[[Pattaya]]||พัทยา||[[Chonburi province|Chon Buri]]|| 727 || 328.961 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">9</span>||[[Si Racha]]||ศรีราชา||[[Chonburi province|Chon Buri]]|| 616,4 || 327.172 |- | align="center" bgcolor="6A5ACD" |<span style="color:white">10</span>||[[Phitsanulok]]||พิษณุโลก||[[Phitsanulok province|Phitsanulok]]|| 777 || 281.929 |} '''Seznam [[mesto|mest]] na [[Tajska|Tajskem]]''' je razdeljen na: *''Nakhon'': več kot 50.000 prebivalcev, gostota prebivalcev večja od 3000 na km² *''Mueang'': več kot 10.000 prebivalcev, gostota prebivalcev večja od 3000 na km² ali prestolnica province *''Tambon thetsaban'': več kot 7000 prebivalcev, gostota prebivalcev večja od 1500 na km² ==Nakhon== {{div col|colwidth=24em}} *[[Chiang Mai]] *[[Chiang Rai]] *[[Hat Yai]] *[[Khon Kaen]] *[[Lampang]] *[[Nakhon Pathom]] *[[Nakhon Ratchasima]] *[[Nakhon Sawan]] *[[Ayutthaya (mesto)|Nakhon Si Ayutthaya]] *[[Nakhon Si Thammarat]] *[[Nonthaburi]] </td><td valign="top"> *[[Pak Kret]] *[[Phitsanulok]] *[[Phuket]] *[[Rayong]] *[[Sakon Nakhon]] *[[Samut Prakan]] *[[Samut Sakhon]] *[[Songkhla]] *[[Surat Thani]] *[[Trang]] *[[Ubon Ratchathani]] *[[Udon Thani]] *[[Amphoe Mueang Yala|Yala]] {{div col end}} ==Mueang== {{div col|colwidth=24em}} *[[Amnat Charoen]] *[[Ang Thong]] *[[Amphoe Aranyaprathet |Aranyaprathet]] *[[Ajuthaja]] *[[Ban Bueng]] *[[Amphoe Ban Chang|Ban Chang]] *[[Ban Mi]] *[[Ban Phru]] *[[Ban Pong]] *[[Amphoe Bang Bua Thong|Bang Bua Thong]] *[[Amphoe Bang Kruai|Bang Kruai]] *[[Bang Mun Nak]] *[[Amphoe Betong|Betong]] *[[Amphoe Bua Yai |Bua Yai]] *[[Buri Ram]] *[[Amphoe Cha-am|Cha-am]] *[[Chachoengsao]] *[[Chai Nat]] *[[Chaiyaphum]] *[[Chanthaburi]] *[[Chonburi (mesto)|Chon Buri]] *[[Chum Phae]] *[[Amphoe Chum Saeng |Chum Saeng]] *[[Chumphon]] *[[Hua Hin]] *[[Kalasin]] *[[Kamphaeng Phet]] *[[Kanchanaburi]] *[[Amphoe Kantang |Kantang]] *[[Amphoe Kantharalak |Kantharalak]] *[[Khelang Nakhon]] *[[Amphoe Khlong Luang |Khlong Luang]] *[[Khlung]] *[[Khu Khot]] *[[Krabi]] *[[Amphoe Krathum Baen |Krathum Baen]] </td><td valign="top"> *[[Lamphun]] *[[Lang Suan]] *[[Lat Luang]] *[[Loei]] *[[Amphoe Lom Sak|Lom Sak]] *[[Lop Buri]] *[[Mae Hong Son]] *[[Mae Sot]] *[[Maha Sarakham]] *[[Map Ta Phut]] *[[Mueang Phon]] *[[Mukdahan]] *[[Amphoe Ban Na San |Na San]] *[[Nakhon Phanom]] *[[Nakhon Nayok]] *[[Nan, Thailand|Nan]] *[[Narathiwat]] *[[Nong Bua Lam Phu|Nong Bua Lamphu]] *[[Nong Khai]] *[[Pa Tong]] *[[Padang Besa]] *[[Amphoe Pak Chong|Pak Chong]] *[[Amphoe Pak Phanang|Pak Phanang]] *[[Pathum Thani]] *[[Pattani (mesto)|Pattani]] *[[Phanat Nikhom]] *[[Phang Nga]] *[[Phayao]] *[[Phetchabun]] *[[Phetchaburi]] *[[Amphoe Phibun Mangsahan|Phibun Mangsahan]] *[[Phichit]] *[[Amphoe Photharam|Photharam]] *[[Phrae]] *[[Phra Pradaeng]] *[[Prachin Buri]] </td><td valign="top"> *[[Prachuap Khiri Khan]] *[[Ratchaburi]] *[[Rangsit]] *[[Ranong]] *[[Roi Et]] *[[Sa Kaeo]] *[[Amphoe Sadao |Sadao]] *[[Saen Suk]] *[[Samut Songkhram]] *[[Sanan Rak]] *[[Saraburi]] *[[Satun]] *[[Sawankhalok]] *[[Amphoe Sena|Sena]] *[[Sing Buri]] *[[Si Racha]] *[[Si Sa Ket]] *[[Sukhothai (mesto)|Sukhothai]] *[[Amphoe Su-ngai Kolok |Su-ngai Kolok]] *[[Suphan Buri]] *[[Surin, Thailand|Surin]] *[[Tak]] *[[Amphoe Takua Pa |Takua Pa]] *[[Taphan Hin]] *[[Amphoe Tha Bo |Tha Bo]] *[[Tha Kham]] *[[Tha Khlong]] *[[Tha Ruea Phra Thaen]] *[[Amphoe Thung Song |Thung Song]] *[[Trat]] *[[Uthai Thani]] *[[Uttaradit]] *[[Warin Chamrap]] *[[Yasothon]] {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category-inline|Cities in Thailand}} [[Kategorija:Seznami mest po državah|Tajska]] [[Kategorija:Mesta na Tajskem|*]] que3gys91amiz75wcete6uk1hb8iyg2 0 78064 6752462 6565540 2026-09-18T12:49:34Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6752462 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[jadralec|jadralcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Bruno Antonaz]] * [[Matjaž Antonaz]] * [[Boštjan Antončič]] *[[Matej Avbelj]] == B == * [[Marino Bajec]] * [[Vlado Barbarič]] *[[Zoran Barbarič]] *[[Valentina Baruca]] *[[Primož Belčič]] *[[Boris Benčič]] *[[Avgust Berthold]] *[[Arianna Bogatec]] (Italija) *[[Mirko Bogić]] (1916-2016) *[[Jakob Božič (jadralec)|Jakob Božič]] *[[Branko Brčin]] *[[Rado Butja]] == C == * [[Val Mario Colarich]] == Č == *[[Aljoša Čampara]] *[[Jasmin Čaušević]] *[[Tina Čeligoj]] *[[Primož Černe]] *[[Teja Černe]] * [[Tomaž Čopi]] == D == * [[Sandi Dekleva]] * [[Simon Dekleva]] * [[Vesna Dekleva]] Paoli == E == * [[Lina Eržen]] * [[Val Eržen]] == F == * [[Mario Fafangel]] *[[Katja Filipič]] == G == * [[Bojan Gale]] * [[Jana Germani]] (Italija) *[[Davor Glavina]] *[[Hinko Golias]] *[[Marjan Golobič]] * [[Marjan Gorec]] * [[Matija Gorjan]] * [[Andrej Gregorič]] * [[Vojko Grželj]] *[[Andraž Gulič]] == H == * [[Karlo Hmeljak]] * [[Arne Hodalič]] * [[Milan Hodalič]]? *[[Zvonko Hočevar]] *[[Marko Hozjan]] *[[Philipp Hribar]] (Avstrija) * [[Janko Hrovatin]]? * [[Pavel Hrvatin]] * [[Siniša Hrvatin]] == I == * [[Slađan Ilić]] == J == * [[Japec Jakopin]] *[[Urban Jan]] * [[Goran Jeglič]] *[[Jure Jerman]] *[[Jakica Jesih]] == K == *[[Domen Kansky]] *[[Marko Kavs]] *[[Katarina Kerševan]] *[[Mario Klun]] *[[Enej Kocjančič]] *[[Matija Kocjančič]]? *[[Peter Kočjaž]] *[[Taš Kolman]] *[[Evgen Komljanec]] *[[Janko Kosmina]] *[[Mitja Kosmina]] *[[Niko Kosmina]] (It.) *[[Lena Koter]] *[[Janko Kovačič (jadralec)]] *[[Uroš Kraševec]] & [[Maruša Močnik]] *[[Iztok Krumpak]] *[[Andrej Kuruzar]] == L == * [[Simon Laganis]] *[[Rok Leskovec]] *[[Aleksander Lukež]] == M == * [[Veronika Macarol]] * [[Sašo Majerič]] * [[Mitja Margon]] * [[Klara Maučec]] *[[France Mihelič (matematik)|France]] in [[Darja Mihelič]] *[[Davorin Miklavec]] *[[Pino Mlakar|Pino (in Pia) Mlakar]] *[[Janez Mrak]] *[[Tina Mrak]] *[[Jože Mušič]] (&[[Stane Saksida]]) == N == * [[Mitja Nevečny]] == O == * [[Vinko Oblak]] * [[Alenka Orel]] * [[Janja Orel]] * [[Liam Orel]] == P == *[[Eva Peternelj]] *[[Edo Pirkmajer]] *[[Kim Pletikos]] *[[Klavdij Pletikos]] *[[Lin Pletikos]] *[[Nik Pletikos]] *[[Dan Poljšak]] *[[David Poljšak]] *[[Lara Poljšak]] *[[Samo Potokar]] *[[Dušan Puh]] == R == * [[Boštjan Rupnik]] & [[Peter Rupnik (jadralec)]] == S == * [[Andrej Saje]] *[[Igor Simčič]] *[[Tine Slabe]] * [[Goran Sosić]] * [[Genadi Strah]] ? * [[Gašper Strahovnik]] * [[Caterina Sedmak]] (Italija) == Š == *[[Jure Šterk]] *[[Peter Štoka]] *[[Ivan Štravs (jadralec)]] *[[Katja Štravs]] *[[Miloš Štros]] *[[Miha Štukelj]] == T == * [[Andrej Trefalt]] * [[Miran Trontelj]] * [[Jasna Tuta]] == V == *Matej Valič *Ivan Vakhrushev *[[Alenka Valenčič]] *[[Domen Vasič Stepančič]] *[[Stojan Vidaković]] *[[Lana Vidmar]] * [[Gašper Vinčec]] * [[Toni Vodišek]] *[[Maks Vrščaj]] == U == * [[Aleš Ulaga]] == Z == * [[Janez Zabukovec (jadralec)]] *[[Luka Zabukovec]] *[[Sebastjan Zelko]] * [[Žan Luka Zelko]] * [[Mihael Zobec]] * [[Miran Zobec]] == Ž == * [[Jure Žbogar]] * [[Slavko Žbogar]] * [[Stanislav Žbogar]] * [[Vasilij Žbogar]] {{seznami narodov po poklicu|jadralcev}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski jadralci|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Jadralci]] 535lni10vmgs4swpi0qmb733h6edx4j 0 78921 6752655 6746741 2026-09-18T21:07:15Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752655 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[risar]]jev in [[karikaturist]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Jože Aberšek]] - Aba (karikaturist) *[[Žiga Aljaž]] *[[Marijan Amalietti]] (arhitekturni, karikaturist) *[[Franjo Ančik]] *[[Ivo Antič]] (karikaturist) *[[Kamil Arčon]] (nihalopis) *Ferdinand (Ferdo) Avsec == B == *[[Branko Babič (karikaturist)]] *[[Ivana Bajec]] *[[Srečko Bajda]]? *[[Andrej Bajt]] (karikaturist) *[[Milko Bambič]] (mdr. karikaturist) *[[Stojan Batič]] *[[Milan Batista]] *[[Nikolaj Beer]] *[[Mirsad Begić]] *[[Ana Belčič]]? *[[Leon Belušič]] (arhitekturni) *[[Jože Beranek]] (mdr. karikaturist) *[[Janez Bernik]] *[[Josip Bezlaj]] *[[Anton Bitenc]] (arhitekturni) *[[Milan Bizovičar]] *[[Gvidon Birolla]] *[[Bogdan Borčić]] *[[Remigij Bratož]] (karikaturist) *[[Suzana Brborović]] *[[Marjan Bregar]] (karikaturist) *[[Vladimir Brezar]] (arhitekturni) *[[Stanislav Brodnik]]? *[[Klemen Brun]] *[[Bojan Budja]] (arhitekturni) *[[Vesna Bukovec]] *[[Karla Bulovec-Mrak]] *[[Marko Butina]] *[[Milan Butina]] == C == *[[Ivan Cankar]] *[[Danilo Cedilnik]] (alpinistični) *[[Ciril Cej]] *[[Jože Ciuha]] *[[Jure Cihlař]] *[[Ina Conradi Chavez]] *[[Jože Cvelbar]] == Č == * [[Ivan Čargo]] (mdr. karikaturist) *[[Vilko Čekuta]] *[[Zvonko Čoh]] == D == *[[Rado Dagarin]] *[[Roman Dekleva]]? *[[Marko Derganc]] *[[Avgust Deržek]] *[[Silva Devetak]] *[[Smiljana Didek]] *[[Zoran Didek]]? *[[Slavoj Dimnik]] *[[Matija Doberšek]] *[[Frančišek Dobnikar]] *[[Saša Dobrila]]? *[[Lojze Dolinar]] *[[Milogoj Dominko]] *[[Lojze Drašler]] (arhitekturni) *[[Anton Drofenik]] (1936–2017) (karikaturist) *[[Herbert Drofenik]] (1909–1993) (arhitekt) == E == * [[Milan Erič]] == F == * [[Maks Fabiani]] * [[Milanka Fabjančič]] * [[David Faganel]] *Miklavž Feigel (paleontol.?) *[[Jože Firc]] (1942-2024) (karikaturist) *[[Dominik Forte]] *[[Domen Fras]] *[[Črtomir Frelih]] *[[Slavko Furlan]] (1952-2007) == G == * [[Maksim Gaspari]] * [[Boštjan Gašperšič]] (1938-1983) *[[Kostja Gatnik]] *[[Draga Gelt]] *[[Frančiška Giacomelli Gantar]] *[[Ludvik Glazer Naudé]] *[[Igor Godnjov]] (ilustrator/karikaturist) *[[France Gorše]] *[[Boris Grad]]? *[[Oton Grebenc]] (1875-1945) *[[Herman Gvardjančič]]? == H == *[[Andrej Habič]] (1939-1986) (karikaturist) *[[Srečko Habič]] *[[Miha Hančič]] *[[Andrej Herman]] (strip) *[[Robert Hlavaty]] *[[Ciril Horjak]] - Dr. Horowitz *[[Uroš Hrovat]] *[[Zdenko Huzjan]] == I == * [[Bard Iucundus]] == J == *[[Stane Jagodič]] (mdr. karikaturist) *Ivan/Janez/John Jager *[[Božidar Jakac]] *[[Tomaž Jeglič|Tomaž (Marijan) Jeglič]] (1941-2018) (arhitekturni) *[[Andrej Jemec]] *[[Jernej Jemec]] *[[Samo Jenčič]] *[[Radovan Jenko]] *[[Peter Jovanovič]] *Boris Jukić (*1950) *[[Bojan Jurc]] *[[Jernej Juren]]? *[[Franco Juri]] (karikaturist) *[[Elko Justin]] *[[Ferdo Juvanec star.]] (1872–1941) (kaligraf) == K == *[[Franc Dominik Kalin]] *[[Mihael Kambič]] *[[Anton Karinger]] *[[Dušan Kastelic]] *[[Franc Kavčič]] *[[Vasja Kavčič]] *[[Gregor Kebe]] (1799-1885) *[[Peter Kerševan]] (arhitekturni) *[[Samira Kentrić]] *[[Saša Kerkoš]] *[[Ferenc Király]] *[[Alenka Kham Pičman]] *[[Andreja Kladnik]] *[[Dore Klemenčič-Maj]] * [[Jakob Klemenčič]] * [[Pavel Klodič]] *[[Radovan Klopčič]] * [[Alojz Knafelc]] *[[Boris Kobe]] (arhitekturni) *[[Jurij Kobe]] (arhitekturni) *[[Ivana Kobilca]] *[[Janez Koch]] *[[Matej Kocjan - Koco]] *[[Marko Kočevar]] (karikaturist) *[[Jiři Kočica]] (karikaturist) *[[Miran Kohek]] (karikaturist...) *[[Bernard Köllé]] *[[Miklavž Komelj]] *[[Milček Komelj]] *[[Ladislav Kondor|Ladislav (László) Kondor]] (karikaturist) *[[Alojz Konec]] *[[Tina Konec]] *[[Mitja Konič]] *[[Vlasto Kopač]] (arhitekturni) *[[Petra Korent]] *[[Božo Kos]] (karikaturist) *[[Boža Košak]] (karikaturistka?) *[[Milena Košak Babuder]] (PEF) *[[Janez Kovačič]] *[[Katja Kovše]] *[[Damijan Kracina]] *[[Jernej Kraigher]] (arhitekturni) *[[Gašper Krajnc]] *[[Ervin Kralj]] *[[Bine Kramberger]]?(arheolog) *[[Jaka Kramberger]] (animator) *[[David Krančan]] *[[Anka Krašna]] *[[Metka Krašovec]] *[[Tomaž Kržišnik]] *[[Stane Kumar]] *[[France Kunaver]] (1909-2005) *[[Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein]] == L == * [[Miloš Lapajne]] * [[Tomaž Lavrič]] (mdr. karikaturist) *[[Leopold Layer]] *[[Vasja Lebarič]] *[[Vladimir Leben]] *[[Erik Lovko]] *[[Izar Lunaček]] == M == *[[Miha Maleš]] *[[Marijan Manček]] (karikaturist) *[[Mitja Manček]] *[[Janez Marinčič]] - "Risar Joe" *[[Ervin Markošek]]? *[[Živko Marušič]] *[[Grega Mastnak]] *[[Aco Mavec]] *[[Milan Maver]] (karikaturist, strip...) *[[Erik Mavrič]] *[[Matija Medved]] - Medo (*1990) *[[Kiar Meško]] *[[Janez Mežan (slikar)|Janez Mežan]] *[[France Mihelič]] *[[Jurij Mikuletič]] (*1955) *[[Boris Miočinović]] - Boba *[[Celestin Mis]] (1863-1918) *[[Marjan Motoh]] (karikaturist)? *[[Narcis Mršić]] (naravoslovni) *[[Ivo Mršnik]] *[[Deja Muck]] (fraktalno) *[[Marijan Mušič]] (arhitekturni) *[[Marko Mušič]] (arhitekturni) *[[Vladimir Braco Mušič]] (arhitekturni) *[[Zoran Mušič]] *[[Miki Muster]] (mdr. karikaturist) == N == *[[Tit Nešović]] *[[Alojzij Novak (učitelj)]] *[[Andrej Novak (karikaturist)|Andrej Novak]] (karikaturist) *[[Vinko Novak]] *[[Franc Novinc]] == O == * [[Boris Oblak]] (karikaturist) * [[Floris Oblak]] *[[Irena Ocepek]] *[[Marjan Ocvirk]] (arhitekturni) *[[Radko Oketič]] (karikaturist-mdr.) *[[Miro Oman]] *[[Miroslav Oražem]] *[[Donald Orehek]] (karikaturist v ZDA) *[[Janez Ošaben]] *[[Jože Ovnik]] (karikaturist, ilustrator) == P == *[[Jurij Pajk]] *[[Klavdij Palčič]]? *[[Andreja Panič Omahna]] *[[Zdravko Papič]]? *[[Sergej Pavlin]] (1929-2017) (arhitekturni) *[[Borut Pečar]] (karikaturist) *[[Marijan Pečar]] *[[Leopoldina Pelhan]] (1880-1947) *[[Albin Penko]] *[[Mario Peruzzi]] *[[Jelko Peternelj]] (karikaturist) *[[Janez Petkovšek]] *[[Veno Pilon]] *[[Janez Pirnat]] *[[Miha Pirnat]] *[[Nikolaj Pirnat]] *[[Jože Plečnik]] (arhitekturni) *[[Janez Plestenjak (slikar)|Janez Plestenjak]] *[[Janez Plešnar]] *[[Vinko Podobnik]] *[[France Podrekar]] (karikaturist) *[[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] *[[Oton Polak]] *[[Blaž Porenta]] (3 D) *[[Gašper Porenta]] *[[Robert Potokar]] (arhitekturni) *[[Janez (Ivan) Povirek]] *[[Marij Pregelj]] *[[Dušan Premrl]] *[[Aljana Primožič]] Fridauer (karikaturistka) *[[Josip Primožič|Jože Primožič]] - Tošo *[[Janez Pristavec]] *[[Gregor Purgaj]] == R == *[[Sandi Radovan]] *[[Tone Rački]] (lik. pedagog) *([[Milan Radin]]) *[[Vlado Ravnik]] (botanični) *[[Edvard Ravnikar]] (arhitekturni) *[[France Ravnikar]] *[[Vojteh Ravnikar]] (arhitekturni) *[[Roman Ražman]] *[[Oto Reisinger]] (1927–2016; karikaturist na Hrvaškem) *[[Marija Reven]] *[[Janja Rihter]] (pedag.) *[[Bine Rogelj]] (1929–2023) (karikaturist) *[[Jasmina Rojc]] *[[Fran Rojec]] (1867–1939) (ilustrator)? *[[Martin Rojko]] (1924–) *[[Ivan Romih]] (karikaturist) *[[Jernej Rovšek]] (karikaturist) *[[Ciril Rus]] (1913-86) *[[Sandra Ržen]]? == S == *[[Rudolf Saksida]] *[[Simon Sanda]] *[[Jakob Savinšek]] *[[Valentin Scagnetti]] (1909-2012) (kaligraf) *[[Martin Johann Schmidt]] *[[Matjaž Schmidt]] *[[Aleš Sedmak]] (znanstveni/botanični risar/ilustrator) *[[Drago Senica]] - [[Pi]] (karikaturist) *[[Luka Seme]] (1987) *[[Albert Franc Sič]] (1865-1949) *[[Albert Sirk]] (tudi karikaturist) *[[Iztok Sitar]] *[[Marjan Skumavc]] (mdr. karikaturist) *[[Nejč Slapar]] *[[Frančišek Smerdu]] *[[Zoran Smiljanić]] * [[Hinko Smrekar]] (mdr. karikaturist) * [[Branko Sosič]] (mdr. karikaturist) *[[Jože Spacal]]? *[[Lojze Spazzapan]] *[[France Stare]] * [[Koni Steinbacher]] *[[Franjo Sterle]] *[[Matej Sternen]] * [[Sašo Stevović]] *[[Rudi Stopar]]? *[[Lucija Stramec]] *[[Božidar Strman]] - Mišo *[[Mladen Stropnik]]? *[[Gabrijel Stupica]] *[[Janez Suhadolc]] (arhitekturni) *[[Franc Suher]] (1861-1944) == Š == * [[Avgusta Šantel]] * [[Darko Šarac]] (1936 - 2016) (karikaturist) * [[Natalija Šeruga|Natalija Šeruga Golob]] * [[Luka Širok]] * (Iztok Šmajs - Muni) ? *[[Janez Šubic]] * [[Jurij Šubic]] * [[Gizela Šuklje]] *[[Vital Šuligoj]] (karikaturist) == T == *[[Helena Tahir]] *[[Borko Tepina]] *[[Janko Testen]] (karikaturist) *[[Antonija Thaler|Antonija Thaler - Toni]] *Marjan Tomšič (karikaturist) *[[Jože Trobec]] (karikaturist) *[[Fran Tratnik]] *[[Andrej Trost]] == U == * [[France Uršič]] (mdr. karikaturist) == V == *[[Janez Valentinčič]] (1904-94) (arhitekturni) *[[Petra Varl]] *[[Josip Vesel]] *[[Matjaž Vidic]] *[[Urša Vidic]] *[[Nande Vidmar]] *[[Roman Vodeb]] (portretist, karikaturist) *[[Nikolaj Vogel]] *[[Marjan Vojska]]? *[[Vojko Volavšek]] - Volvo *[[Karl Vouk]] *[[Melita Vovk]] *[[Žarko Vrezec]] (naravoslovni) *[[Sergej Vrišer]] *[[Čedomir Vučič]] *[[Jaka Vukotič]] *[[Ivan Vurnik]] == W == * [[Huiqin Wang]] (kaligrafka) * [[Franc Wrenk]] == Z == *[[Miljutin Zarnik]] (karikaturist) *[[Zlatko Zei]] *[[Branko Zinauer]] (karikaturist) *[[Mojca Zlokarnik]] * [[Franc Zorec]] (karikaturist) *[[Leon Zuodar]] *[[Dalibor Zupančič - Bori]] == Ž == * [[Ivan Žnidarčič]] *[[Tone Žnidaršič (1923)]] ? *[[Oton Župančič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih ilustratorjev]] in [[seznam slovenskih striparjev]] {{Seznami narodov po poklicu|risarjev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Risarji]] [[Kategorija:Slovenski risarji|*]] n33touzx81k5ystp5yxlj8on00160cy 0 82300 6752602 6735395 2026-09-18T18:06:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752602 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[cerkev (zgradba)|cerkva]] v [[Slovenija|Sloveniji]]''' je [[krovni seznam]]. V posameznih seznamih se nahajajo cerkve, razvrščene po patrociniju (posvetitvi). Zaradi sistematičnosti seznama so na podstraneh zabeležene samo rimskokatoliške cerkve, ki jim je poleg podatka o naselju dodan še podatek o župniji in škofiji. Poleg tega so vsi Jezusovi in Marijini patrociniji ločeno zbrani na posamičnima podstranema (glej črki J in M). Cerkve manjšinskih veroizpovedi so navedene nižje spodaj na tej strani. {{Seznam cerkva v Sloveniji}} [[Slika:Domovina, mili, mili kraj.jpg|thumb|right|400px|Domovina, mili, mili kraj<br>([[Maksim Gaspari]])]] == Patrociniji rimskokatoliških cerkva == * V oklepajih so navedena alternativna imena posameznih patrocinijev, kakor se pojavljajo pri nekaterih cerkvah. * Za razvrstitev po abecednem redu kliknite na ikono s puščicama v zgornjem desnem delu stolpca. * Število cerkva se nanaša na trenutno število vnosov v posamezni tabeli na podstrani. Čeprav bi naj bila večina cerkva zabeleženih, obstaja precejšnja verjetnost, da manjše število cerkva še ni vključenih v seznam. * Glavni viri podatkov: [http://rkd.situla.org/ Rkd.situla.org], [http://www.naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si]. {| class="wikitable sortable" width=70% ! width=23% | Opredelitev ! Patrocinij ! width=16% | God ! Cerkve |- ! rowspan=13 | Posvečeni Bogu | [[Sveti Duh|Duh]] | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Duh|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>48]] |- | [[Sveta Trojica|Trojica]] (Presveta Trojica) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Trojica|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>52]] |- ! Posvečeni [[Jezus Kristus|Jezusu Kristusu]] | style="background:#eaecf0;" | | style="text-align:right; background:#eaecf0;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)|<span style="color:#eaecf0;">0</span>22]] |- | [[Bičani Zveličar]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Bičani Zveličar|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Glej človek]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Glej človek|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Gospodov vnebohod]] | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Gospodov vnebohod|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jezusova spremenitev|Jezusova spremenitev na gori]] | {{Hs|08-06}} 6. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Jezusova spremenitev na gori|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jezusovo vstajenje]] (Gospodovo vstajenje, Vstali Jezus, Vstali Odrešenik) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Jezusovo vstajenje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Kristus Kralj]] | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristus Kralj|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Kristus Odrešenik]] (Božji Odrešenik, Božji Zveličar) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristus Odrešenik|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Kristusovo učlovečenje]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Kristusovo učlovečenje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveto rešnje telo in kri|Rešnje telo in kri]] (sv. Rešnje Telo) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Rešnje telo in kri|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Srce Jezusovo]] (Presveto Srce Jezusovo) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Jezus Kristus)#Srce Jezusovo|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- ! rowspan=3 | Angeli | [[Angel varuh|Angeli varuhi]] | {{Hs|10-02}} 2. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Angeli varuhi|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Gabrijel|Gabrijel]] | {{Hs|09-29}} 29. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gabrijel|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Mihael|Mihael]] | {{Hs|09-29}} 29. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Mihael|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>63]] |- ! rowspan=3 | Svetopisemske osebe<br>Stare zaveze | [[Danijel (prerok)|Danijel]] | {{Hs|07-21}} 21. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Danijel|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Elija (prerok)|Elija]] | {{Hs|07-20}} 20. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Elija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Job]] | {{Hs|05-10}} 10. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Job|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=55 valign=top | Svetopisemske osebe<br>Nove zaveze ! Posvečeni [[Sveta Marija|Mariji]] | style="background:#eaecf0;" | | style="text-align:right; background:#eaecf0;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#|318]] |- | [[Čenstohovska Mati Božja]] | {{Hs|08-26}} 26. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Čenstohovska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Čudodelna Mati Božja]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Čudodelna Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Karmelska Mati Božja]] | {{Hs|07-16}} 16. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Karmelska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- | [[Loretska Mati Božja]] (Marija Loretska) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Loretska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Lurška Mati Božja]] | {{Hs|02-11}} 11. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Lurška Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Marija Kraljica angelov]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Kraljica angelov|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marija Kraljica miru]] | {{Hs|07-09}} 9. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Kraljica miru|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marija Mati Cerkve]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Mati Cerkve|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Pomočnica kristjanov|Marija Pomočnica kristjanov]] | {{Hs|05-24}} 24. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Pomočnica kristjanov|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Marija Pribežališče grešnikov]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Pribežališče grešnikov|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marija Snežna]] | {{Hs|08-05}} 5. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Snežna|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>16]] |- | [[Marija Tolažnica]] (Devica Marija Tolažnica žalostnih) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Tolažnica|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Marija Zvezda]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marija Zvezda|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marijina in Jožefova zaroka]] (Marijina zaroka) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijina in Jožefova zaroka|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Marijino brezmadežno spočetje]] (Brezmadežno spočetje Device Marije, Brezmadežna Devica Marija, Marija Brezmadežna) | {{Hs|12-08}} 8. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino brezmadežno spočetje|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>11]] |- | [[Brezmadežno Srce Marijino|Marijino Brezmadežno Srce]] (Brezmadežno Srce Marijino) | premični | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino Brezmadežno Srce|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Marijino darovanje]] (Gospodovo darovanje) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino darovanje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Marijino ime]] (Ime Marijino) | {{Hs|09-12}} 12. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino ime|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Marijino obiskanje]] (Obiskanje Device Marije) | {{Hs|05-31}} 31. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino obiskanje|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>9]] |- | [[Marijino oznanjenje]] (Gospodovo oznanjenje Mariji, Oznanjenje Devici Mariji) | {{Hs|03-25}} 25. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino oznanjenje|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Marijino rojstvo]] (Rojstvo Device Marije) | {{Hs|09-08}} 8. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino rojstvo|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>21]] |- | [[Marijino vnebovzetje]] (Marija Vnebovzeta, Vnebovzetje Device Marije) | {{Hs|08-15}} 15. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Marijino vnebovzetje|107]] |- | [[Marija Božja mati|Mati Božja]] (Devica Marija, sv. Marija) | {{Hs|01-01}} 1. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>17]] |- | [[Mati Božja od zdravja]] (Marija od zdravja) | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Božja od zdravja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Mati Dobrega sveta]] (Marija Mati dobrega sveta) | {{Hs|04-26}} 26. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Dobrega sveta|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Mati Usmiljenja]] (Marija Mati milosti, Marija Mati usmiljenja) | {{Hs|01-25}} 25. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Mati Usmiljenja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega]] | {{Hs|-}} | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Naša ljuba Gospa presvetega Srca Jezusovega|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Rožnovenska Mati Božja]] (Marija Kraljica sv. rožnega venca, Devica Marija Rožnovenska, Rožnovenska kraljica) | {{Hs|10-07}} 7. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Rožnovenska Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Žalostna Mati Božja]] (Marija sedem žalosti) | {{Hs|09-15}} 15. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Marija)#Žalostna Mati Božja|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>33]] |- ! Nadaljevanje | style="background:#eaecf0;" | | style="background:#eaecf0;" | |- | [[Sveta Ana|Ana]] | {{Hs|07-26}} 26. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Ana|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>55]] |- | [[Sveti Andrej|Andrej]] | {{Hs|11-30}} 30. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Andrej|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>49]] |- | [[Sveta Družina|Družina]] | {{Hs|12-30}} 30. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Družina|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Sveti Filip|Filip]] in [[Jakob Mlajši|Jakob]] | {{Hs|05-03}} 3. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Filip in Jakob|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Jakob|Jakob]] | {{Hs|07-25}} 25. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jakob|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>67]] |- | [[Janez Evangelist]] | {{Hs|12-27}} 27. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Evangelist|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>15]] |- | [[Janez Krstnik]] | {{Hs|08-29}} 29. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Krstnik|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>85]] |- | [[Sveti Jernej|Jernej]] | {{Hs|08-24}} 24. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jernej|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>29]] |- | [[Sveti Joahim|Joahim]] | {{Hs|07-26}} 26. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Joahim|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Jožef|Jožef]] | {{Hs|03-19}} 19. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jožef|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Papež Klemen I.|Klemen I.]] | {{Hs|11-23}} 23. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Klemen I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Luka|Luka]] | {{Hs|10-18}} 18. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Luka|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Marija Magdalena]] (Magdalena) | {{Hs|07-22}} 22. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marija Magdalena|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>49]] |- | [[Sveti Marko|Marko]] | {{Hs|04-25}} 25. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marko|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- | [[Marta iz Betanije]] | {{Hs|07-29}} 29. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marta iz Betanije|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Matej|Matej]] | {{Hs|09-21}} 21. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Matej|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Matija|Matija]] | {{Hs|02-24}} 24. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Matija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Sveti Pavel|Pavel]] (Spreobrnitev sv. Pavla) | {{Hs|06-29}} 29. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Pavel|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>21]] |- | [[Sveti Peter|Peter]] | {{Hs|06-29}} 29. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Peter|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>64]] |- | [[Sveti Peter in Pavel|Peter in Pavel]] | {{Hs|06-29}} 29. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Peter in Pavel|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Simon Gorečnik|Simon]] in [[Juda Tadej]] | {{Hs|10-28}} 28. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Simon in Juda Tadej|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Štefan|Štefan]] | {{Hs|12-26}} 26. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Š)#Štefan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>34]] |- | [[Sveti Tomaž|Tomaž]] | {{Hs|07-03}} 3. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Tomaž|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>34]] |- | [[Sveti trije kralji|Trije kralji]] | {{Hs|01-06}} 6. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Trije kralji|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- ! rowspan=63 valign=top | Antika<br>(rimski svetniki) | [[Sveta Agata|Agata]] | {{Hs|02-05}} 5. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Agata|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Ahacij|Ahacij]] (Ahac) | {{Hs|06-22}} 22. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Ahacij|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Ambrož Milanski]] | {{Hs|12-07}} 7. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Ambrož Milanski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Anastazija Sirmijska]] | {{Hs|12-25}} 25. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anastazija Sirmijska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Anton Puščavnik]] | {{Hs|01-17}} 17. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anton Puščavnik|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Sveta Apolonija|Apolonija]] | {{Hs|02-09}} 9. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Apolonija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Avguštin iz Hipona]] | {{Hs|08-28}} 28. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Avguštin iz Hipona|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Sveta Barbara|Barbara]] | {{Hs|12-04}} 4. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Barbara|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>16]] |- | [[Bas iz Nice]] (Basso) | {{Hs|12-05}} 5. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Bas iz Nice|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Blaž|Blaž]] | {{Hs|02-03}} 3. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Blaž|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Boštjan|Boštjan]] (Sebastijan) | {{Hs|01-20}} 20. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Boštjan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Brigita Irska]] (Brida) | {{Hs|02-01}} 1. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Brigita Irska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Brikcij iz Toursa]] (Bric) | {{Hs|11-13}} 13. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Brikcij iz Toursa|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveta Cecilija|Cecilija]] | {{Hs|11-22}} 22. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (C)#Cecilija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Donat iz Arezza]] | {{Hs|08-07}} 7. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Donat iz Arezza|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Donat iz Münstereifla]] | {{Hs|08-07}} 7. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Donat iz Münstereifla|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Doroteja|Doroteja]] | {{Hs|02-06}} 6. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Doroteja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Elij iz Koštabone]] (Elio) | {{Hs|07-18}} 18. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Elij iz Koštabone|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Erazem iz Formie]] | {{Hs|06-02}} 2. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Erazem iz Formie|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Evfemija|Evfemija]] | {{Hs|09-16}} 16. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Just in Evfemija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Papež Fabijan|Fabijan]] in [[Sveti Boštjan|Boštjan]] (Fabijan in Sebastjan) | {{Hs|01-20}} 20. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Fabijan in Boštjan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Florjan|Florijan]] | {{Hs|05-04}} 4. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Florijan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>26]] |- | [[Gervazij in Protazij]] | {{Hs|06-19}} 19. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gervazij in Protazij|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Helena|Helena]] | {{Hs|08-18}} 18. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Helena|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>17]] |- | [[Sveti Hieronim|Hieronim]] (Jeronim) | {{Hs|09-30}} 30. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Hieronim|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>9]] |- | [[Hilarij in Tacijan]] | {{Hs|03-16}} 16. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Hilarij in Tacijan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Janez in Pavel]] | {{Hs|06-26}} 26. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez in Pavel|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Jurij|Jurij]] | {{Hs|04-23}} 23. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jurij|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>75]] |- | [[Just Tržaški]] | {{Hs|11-03}} 3. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Just Tržaški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Kancij, Kancijan in Kancijanila|Kancijan]] (Kancijan in tovariši, Kocijan) | {{Hs|05-31}} 31. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kancijan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>25]] |- | [[Katarina Aleksandrijska]] | {{Hs|11-25}} 25. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Katarina Aleksandrijska|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Sveti Kozma in Damijan|Kozma in Damijan]] | {{Hs|09-26}} 26. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kozma in Damijan|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>9]] |- | [[Sveti Krištof|Krištof]] | {{Hs|07-25}} 25. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Krištof|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Krizogon Oglejski]] | {{Hs|11-24}} 24. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Krizogon Oglejski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Kvirik in Julijeta|Kvirik]] | {{Hs|06-16}} 16. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kvirik|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Kvirin|Kvirin]] | {{Hs|06-04}} 4. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kvirin|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Lovrenc|Lovrenc]] (Lavrencij) | {{Hs|08-10}} 10. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lovrenc|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>50]] |- | [[Sveta Lucija|Lucija]] | {{Hs|12-13}} 13. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lucija|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Maksimilijan Celjski]] | {{Hs|08-12}} 12. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maksimilijan Celjski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Marjeta Antiohijska]] | {{Hs|07-20}} 20. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Marjeta Antiohijska|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>47]] |- | [[Martin iz Toursa]] | {{Hs|11-11}} 11. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Martin iz Toursa|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>81]] |- | [[Maver Poreški]] | {{Hs|11-21}} 21. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maver Poreški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Sveti Mavricij|Mavricij]] | {{Hs|09-22}} 22. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Mavricij|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Mohor in Fortunat]] | {{Hs|07-12}} 12. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Mohor in Fortunat|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>30]] |- | [[Nazarij Koprski]] | {{Hs|06-19}} 19. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Nazarij Koprski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveta Neža|Neža]] | {{Hs|01-21}} 21. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Neža|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Nikolaj iz Mire]] (Miklavž) | {{Hs|12-06}} 6. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Nikolaj iz Mire|117]] |- | [[Onufrij Veliki]] (Onofrij) | {{Hs|06-12}} 12. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (O)#Onufrij Veliki|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Pankracij|Pankracij]] | {{Hs|05-12}} 12. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Pankracij|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Sveti Pantaleon|Pantaleon]] | {{Hs|07-27}} 27. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Pantaleon|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Primož in Felicijan]] | {{Hs|06-09}} 9. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (P)#Primož in Felicijan|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>32]] |- | [[Ruf iz Loparja]] (Jeruf) | {{Hs|07-27}} 27. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Ruf iz Loparja|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Papež Sikst II.|Sikst II.]] | {{Hs|04-03}} 3. april | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Sikst II.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Papež Silvester I.|Silvester I.]] | {{Hs|12-31}} 31. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Silvester I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Socerb|Socerb]] (Servul) | {{Hs|05-24}} 24. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Socerb|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Papež Štefan I.|Štefan I.]] | {{Hs|08-02}} 2. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Š)#Štefan I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Sveti Tilen|Tilen]] (Egidij, Ilj, Ilij) | {{Hs|09-01}} 1. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Tilen|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Papež Urban I.|Urban I.]] | {{Hs|05-25}} 25. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Urban I.|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>18]] |- | [[Sveta Uršula|Uršula]] | {{Hs|10-21}} 21. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Uršula|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>12]] |- | [[Sveti Valentin|Valentin]] | {{Hs|02-14}} 14. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Valentin|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Sveti Vid|Vid]] | {{Hs|06-15}} 15. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Vid|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>40]] |- | [[Vincencij iz Zaragoze]] | {{Hs|01-22}} 22. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Vincencij iz Zaragoze|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Zenon|Zenon]] | {{Hs|12-20}} 20. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Z)#Zenon|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- ! rowspan=22 valign=top | Zgodnji srednji vek<br>(od leta 500 do 1000) | [[Benedikt Nursijski]] | {{Hs|07-11}} 11. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Benedikt Nursijski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>8]] |- | [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]] | {{Hs|07-05}} 5. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (C)#Ciril in Metod|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Papež Gregor I.|Gregor I.]] (Gregor Veliki, Gregorij Veliki) | {{Hs|09-03}} 3. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gregor I.|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Sveti Ingenuin|Ingenuin]] in [[Albin Koroški|Albuin]] | {{Hs|02-05}} 5. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (I)#Ingenuin in Albuin|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jedrt Nivelska]] (Jedert, Gendrca, Jera) | {{Hs|03-17}} 17. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jedrt Nivelska|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Sveti Jošt|Jošt]] | {{Hs|12-13}} 13. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jošt|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>13]] |- | [[Sveti Koloman|Koloman]] | {{Hs|10-13}} 13. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Koloman|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Ladislav I. Ogrski]] | {{Hs|06-27}} 27. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Ladislav I. Ogrski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Lambert iz Maastrichta]] | {{Hs|09-17}} 17. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lambert iz Maastrichta|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Sveti Lenart|Lenart]] | {{Hs|11-06}} 6. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Lenart|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>60]] |- | [[Leopold III. Babenberški]] | {{Hs|11-15}} 15. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Leopold III. Babenberški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Modest|Modest Koroški]] | {{Hs|03-31}} 31. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Modest Koroški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Osvald Northumbrijski]] (Ožbolt, Ožbalt) | {{Hs|08-05}} 5. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (O)#Osvald Northumbrijski|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>22]] |- | [[Sveta Radegunda|Radegunda]] | {{Hs|08-13}} 13. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Radegunda|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Rupert Salzburški]] | {{Hs|03-27}} 27. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rupert Salzburški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>7]] |- | [[Saba Posvečeni|Saba]] | {{Hs|12-05}} 5. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Saba|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Štefan I. Ogrski]] | {{Hs|08-16}} 16. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Š)#Štefan I. Ogrski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Ulrik Augsburški]] (Urh) | {{Hs|07-04}} 4. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Ulrik Augsburški|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>39]] |- | [[Sveta Valburga|Valburga]] | {{Hs|02-25}} 25. februar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Valburga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Sveti Venceslav|Venceslav]] (Venčeslav) | {{Hs|09-28}} 28. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Venceslav|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Wolfgang Regensburški]] (Volbenk, Bolfenk) | {{Hs|10-31}} 31. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (W)#Wolfgang Regensburški|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>10]] |- | [[Sveti Žiga|Žiga]] | {{Hs|05-01}} 1. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (Ž)#Žiga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=15 valign=top | Pozni srednji vek<br>(od leta 1000 do 1500) | [[Anton Padovanski]] | {{Hs|05-13}} 13. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anton Padovanski|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>24]] |- | [[Brigita Švedska]] | {{Hs|07-23}} 23. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (B)#Brigita Švedska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Dominik Guzmán]] | {{Hs|08-08}} 8. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (D)#Dominik Guzmán|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Elizabeta Ogrska]] | {{Hs|11-17}} 17. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Elizabeta Ogrska|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Ema Krška]] | {{Hs|06-27}} 27. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (E)#Ema Krška|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Frančišek Asiški]] | {{Hs|10-04}} 4. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Frančišek Asiški|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Gotard iz Hildesheima]] | {{Hs|05-05}} 5. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (G)#Gotard iz Hildesheima|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Henrik II. Sveti]] | {{Hs|07-13}} 13. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (H)#Henrik II. Sveti|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Janez Nepomuk]] | {{Hs|05-16}} 16. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Nepomuk|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- | [[Klara Asiška]] | {{Hs|08-11}} 11. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Klara Asiška|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Kunigunda Luksemburška]] | {{Hs|03-03}} 3. marec | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Kunigunda Luksemburška|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>6]] |- | [[Sveta Notburga|Notburga]] | {{Hs|09-14}} 14. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (N)#Notburga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>2]] |- | [[Sveti Rok|Rok]] | {{Hs|08-16}} 16. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rok|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>30]] |- | [[Sveta Rozalija|Rozalija]] | {{Hs|09-04}} 4. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (R)#Rozalija|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>4]] |- | [[Ubald Baldassini]] (Teobald, Tibot) | {{Hs|05-16}} 16. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (U)#Ubald Baldassini|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=5 | Novi vek | [[Alojzij Gonzaga]] | {{Hs|06-21}} 21. junij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Alojzij Gonzaga|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Frančišek Ksaverij]] (Frančišek Ksaver) | {{Hs|12-03}} 3. december | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (F)#Frančišek Ksaverij|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>11]] |- | [[Ignacij Lojolski]] | {{Hs|07-31}} 31. julij | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (I)#Ignacij Lojolski|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Jacinta Marescotti]] (Hijacinta) | {{Hs|01-30}} 30. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Jacinta Marescotti|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Stanislav Kostka]] | {{Hs|11-13}} 13. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (S)#Stanislav Kostka|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=3 | 19. stoletje | [[Anton Martin Slomšek]] | {{Hs|09-24}} 24. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (A)#Anton Martin Slomšek|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>3]] |- | [[Janez Bosko]] | {{Hs|01-31}} 31. januar | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (J)#Janez Bosko|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja|Terezija Deteta Jezusa]] | {{Hs|10-01}} 1. oktober | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (T)#Terezija Deteta Jezusa|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! rowspan=2 | 20. stoletje | [[Leopold Mandić]] | {{Hs|05-12}} 12. maj | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (L)#Leopold Mandić|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- | [[Maksimilijan Kolbe]] | {{Hs|08-14}} 14. avgust | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (M)#Maksimilijan Kolbe|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>1]] |- ! Druge osebe | [[Vsi sveti|Vsi svetniki]] (Vsi sveti) | {{Hs|11-01}} 1. november | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (V)#Vsi svetniki|<span style="color:#f8f9fa;">00</span>5]] |- ! Relikvije | [[Pravi križ|Križ]] (povišanje sv. Križa, najdenje sv. Križa) | {{Hs|09-14}} 14. september | style="text-align:right;" | [[Seznam cerkva v Sloveniji (K)#Križ|<span style="color:#f8f9fa;">0</span>88]] |} === Nekdanji patrociniji === Patrociniji, katerih [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|cerkve več ne obstajajo]] ali so [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|desakralizirane]] (za vire glej povezavi na seznama): {| class="wikitable sortable" width=70% ! width=20% | Patrocinij ! Naselje cerkve ! Opis |- | [[Sveti Aleksander|Aleksander]] | [[Koper]] | Omenjena v opisu koprskega škofa [[Pavel Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |- | rowspan=2 | [[Sveti Apolinarij|Apolinarij]] | [[Ankaran]] | Cerkev [[Benediktinski samostan Ankaran|Benediktinskega samostana Ankaran]], kasneje prevzela patrocinij [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja iz Mire]], danes Hotel Convent. |- | [[Koper]] | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi svetega Krištofa. |- | [[Bernardin Sienski]] | [[Portorož]] | Danes [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|ruševinska cerkev]] z ohranjenim zvonikom in prezbiterijem. |- | [[Sveti Božidar|Božidar]] | [[Koper]] | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |- | [[Dionizij Areopagit]] | [[Koper]] | Omenjena v opisu koprskega škofa Pavla Naldinija leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |- | [[Filip Neri]] | [[Piran]] | |- | rowspan=3 | [[Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine odstranjene po drugi svetovni vojni. |- | [[Dolga vas, Kočevje|Dolga vas]] | Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |- | [[Svetli Potok]] | Tekom turških vpadov je verjetno služila kot taborska cerkev. Prvič je omenjena leta 1753, leta 1798 je bila prezidana. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |- | [[Jožef Kupertinski]] | [[Novo mesto]] | Temeljni kamen kapucinske cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. |- | rowspan=2 | [[Klara Asiška]] | [[Koper]] | Cerkev nekdanjega [[Samostan klaris Koper|Samostana klaris Koper]] danes služi za osrednje skladišče za arhivsko gradivo Pokrajinskega arhiva Koper. |- | [[Ljubljana]] | Cerkev nekdanjega [[Samostan klaris Ljubljana|Samostana klaris Ljubljana]] je bila porušena po ljubljanskem potresu leta 1895. |- | [[Sveti Kolumban|Kolumban]] | [[Kolomban]] | V vasi so bili med drugim odkriti ostanki zgodnjesrednjeveške cerkve sv. Kolumbana. |- | [[Marija Kraljica vseh svetnikov]] | [[Komarna vas]] | Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene. |- | [[Sveta Modrost|Modrost]] (Sofija) | [[Koper]] | Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem koprskemu obzidju. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |- | [[Nedelja]] | [[Parecag]] | Na lokaciji Sv. Nedelja pri Medoših so ohranjene ruševine cerkvice. Glede na izkopavanja gre za značilen tloris romanske cerkve istrske skupine. Cerkev ima vrisano apsido iz 13. stoletja. |- | [[Sveti Odorik|Odorik]] | [[Koper]] | |- | [[Sveti Peregrin|Peregrin]] | [[Piran]] | |} === Patrociniji brez cerkve === Za patrocinije, ki nimajo svoje cerkve v Sloveniji, imajo pa kapelo ali vsaj stranski oltar, glej [[Uporabnik:Janezdrilc/Seznam patrocinijev, ki nimajo svoje cerkve v Sloveniji|Seznam patrocinijev, ki nimajo svoje cerkve v Sloveniji]]. == Cerkve manjšinskih veroizpovedi == === Baptistične === * [[Baptistična cerkev, Ljubljana]] * Baptistična cerkev, Murska Sobota * Cerkev Novo Življenje, Murska Sobota === Evangeličanske === * [[Evangeličanska cerkev, Bodonci]] * [[Evangeličanska cerkev, Domanjševci]] * [[Evangeličanska cerkev, Gornji Petrovci]] * [[Evangeličanska cerkev, Gornji Slaveči]] * [[Evangeličanska cerkev, Hodoš]] * [[Evangeličanska cerkev, Križevci]] * [[Evangeličanska cerkev, Lendava]] * [[Evangeličanska cerkev Primoža Trubarja, Ljubljana]] * [[Evangeličanska cerkev, Maribor]] * [[Evangeličanska cerkev, Moravske Toplice]] * [[Evangeličanska cerkev, Murska Sobota|Evangeličanska cerkev Martina Luthra, Murska Sobota]] * [[Evangeličanska cerkev, Puconci]] * [[Evangeličanska cerkev, Selo]] : Kapele :* [[Evangeličanska kapela, Andrejci]] :* [[Evangeličanska cerkev, Kupšinci]] :* [[Evangeličanska cerkev, Prosenjakovci]] : Nekdanje cerkve :* [[Evangeličanska cerkev, Arja vas]] :* [[Evangeličanska cerkev, Celje]] :* [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi]]<ref>[http://zgodovina.si/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ “Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!”]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Zgodovina.si, pridobljeno 20. januar 2016.</ref> : Nebogoslužne :* [[Evangeličanska cerkev, Štrihovec]] (preurejena v stanovanjsko poslopje) === Grškokatoliške === * [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Metlika]] * [[Cerkev sv. Svetice, Drage]]<ref>[http://kraji.eu/slovenija/metlika_cerkev_sv_cirila_in_metoda/slo Metlika - Cerkev sv. Cirila in Metoda], Kraji.eu.</ref> === Mormonske === : Kapele :* [[Mormonska kapela, Ljubljana]]<ref>[http://www.cerkev-jezusa-kristusa.si/about O nas], Cerkev-jezusa-kristusa.si.</ref> === Pravoslavne === * [[Pravoslavna cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana]] * [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Miliči]] * [[Cerkev Usekovanje glave Svetog Jovana Krstitelja, Bojanci]] : Kapele :* [[Ruska kapelica|Kapela sv. Vladimirja, Vršič]] (Ruska kapelica)<ref>[http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=855 Vršič - Ruska kapelica], Giskd2s.situla.org.</ref> :* [[Pravoslavna kapela, Maribor]] : Nekdanje cerkve :* [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi]] :* [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor]] :* [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči]]<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> :* [[Cerkev sv. Save, Celje]] :* [[Cerkev sv. Stevana, Marindol]]<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> : Načrtovane cerkve :* [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (pravoslavna)|Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor]]<ref>[http://spc-mb.net/istorijat/ Istorijat], Spc-mb.net.</ref> :* [[Pravoslavna cerkev Celje (nova)|Pravoslavna cerkev Celje]]<ref>[http://www.vecer.com/clanek2012030305755271 Zgradili bodo pravoslavno cerkev]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Vecer.com, pridobljeno 20. januar 2016.</ref> :* [[Pravoslavna cerkev Koper]]<ref>[http://www.primorske.si/Plus/7--Val/Pravoslavni-verniki-zelijo--v-Kopru---zgraditi--sv Pravoslavni verniki želijo v Kopru zgraditi svojo cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170427095756/http://www.primorske.si/Plus/7--Val/Pravoslavni-verniki-zelijo--v-Kopru---zgraditi--sv |date=2017-04-27 }}, Primorske.si, pridobljeno 26. april 2017.</ref> == Statistika == {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable col2right col3right" width=22% ! Veroizpoved ! Cerkve ! Patrociniji |- | Rimskokatoliška | [[Predloga:Število rimskokatoliških cerkva|{{Barva|black|{{Število rimskokatoliških cerkva}}}}]] | 184 |- | Grškokatoliška | 2 | 2 |- | Evangeličanska | 13 | 2 |- | Pravoslavna | 3 | 3 |- | '''Skupno''' | '''{{#expr: {{formatnum:{{Število rimskokatoliških cerkva}}|R}} + 2 + 13 + 3 }}''' | '''{{#expr: 184 + 2 + 2 + 3 }}'''* |- | colspan=3 style="background-color=white;" | <nowiki>*</nowiki> <small>Skupno število '''različnih''' patrocinijev je {{#expr: 184 + 2 + 2 + 3 -3 }}, saj so trije patrociniji – dva pravoslavna in en grškokatoliški – identični rimskokatoliškim patrocinijem.</small> |} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable col2right col3right" width=22% ! Škofija ! Cerkve ! Delež |- | [[Škofija Celje|Celje]] | 323 | 13,6 % |- | [[Škofija Koper|Koper]] | 572<!-- 4 nebogoslužne --> | 24,1 % |- | [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | 733 | 30,9 % |- | [[Nadškofija Maribor| Maribor]] | 278<!-- 2 nebogoslužni --> | 11,7 % |- | [[Škofija Murska Sobota|Murska Sobota]] | 46 | 1,9 % |- | [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | 422<!-- 4 nebogoslužne --> | 17,8 % |- | '''Skupno''' | '''{{#expr: 323 + 572 + 733 + 278 + 46 + 422}}''' | '''100,0 %''' |} == Kraji z več cerkvami na enem mestu == [[Slika:Tri fare Rosalnice Metlika.JPG|thumb|right|250px|»[[Tri fare]]«, [[Rosalnice]]]] [[Slika:Žusem.jpg|thumb|right|250px|Podružnična in župnijska cerkev, [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]]]] [[Slika:St. Elizabeth of Hungary Parish Church (Slovenj Gradec) 01.jpg|thumb|right|250px|Podružnična in župnijska cerkev, [[Slovenj Gradec]]]] V Sloveniji je kar nekaj krajev, na katerih stojita vsaj dve cerkvi skupaj: {| class="wikitable" ! Št. ! Naselje ! Svetišča |- | 3 | [[Rosalnice]] | [[Cerkev Lurške Matere Božje, Rosalnice|cerkev Lurške Matere Božje]], [[Cerkev Glej človek, Rosalnice|cerkev Glej človek]] in [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Rosalnice|cerkev Žalostne Matere Božje]]<ref>[http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/AF2069443F494310C12572030034F867?OpenDocument Metlika], Družina.si.</ref> |- | 2 | [[Bele Vode]] | obe [[Cerkev sv. Križa, Bele Vode|cerkvi sv. Križa]] |- | 2 | [[Črna pri Kamniku]] | [[Cerkev sv. Petra, Črna pri Kamniku|cerkev sv. Petra]] in [[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Črna pri Kamniku|cerkev sv. Primoža in Felicijana]]<ref name="#1">[http://rkd.situla.org/ Register nepremične kulturne dediščine], Rkd.situla.org.</ref> |- | 2 | [[Dobrina, Šentjur|Dobrina]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Dobrina|cerkev sv. Jakoba]] in [[Cerkev sv. Valentina, Dobrina|cerkev sv. Valentina]] |- | 2 | [[Dvor pri Polhovem Gradcu]] | [[Cerkev sv. Nikolaja, Dvor pri Polhovem Gradcu|cerkev sv. Nikolaja]] in [[Cerkev sv. Petra, Dvor pri Polhovem Gradcu|cerkev sv. Petra]] |- | 2 | [[Grosuplje]] | obe [[Cerkev sv. Mihaela, Grosuplje|cerkvi sv. Mihaela]] |- | 2 | [[Hrib - Loški Potok]] | [[Cerkev sv. Lenarta, Hrib - Loški Potok|cerkev sv. Lenarta]] in [[Cerkev sv. Barbare, Hrib - Loški Potok|cerkev sv. Barbare]] |- | 2 | [[Krško]] | [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško|cerkev sv. Janeza Evangelista]] in [[Cerkev sv. Duha, Krško|cerkev sv. Duha]] (danes Galerija Krško) |- | 2 | [[Leše, Prevalje|Leše]] | [[Cerkev sv. Ane, Leše|cerkev sv. Ane]] in [[Cerkev sv. Volbenka, Leše|cerkev sv. Volbenka]] |- | 2 | [[Četrtna skupnost Dravlje|Ljubljana - Dravlje]] | [[Cerkev sv. Roka, Ljubljana|cerkev sv. Roka]] in [[Cerkev Kristusovega učlovečenja, Ljubljana|cerkev Kristusovega učlovečenja]] |- | 2 | [[Slovenj Gradec]] | [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkev sv. Elizabete]] in [[Cerkev sv. Duha, Slovenj Gradec|cerkev sv. Duha]] |- | 2 | [[Spodnje Tinsko]] | [[Cerkev Matere Božje, Tinsko|cerkev Matere Božje]] in [[Cerkev sv. Ane, Tinsko|cerkev sv. Ane]] |- | 2 | [[Srednja vas pri Šenčurju]] | [[Cerkev sv. Radegunde, Srednja vas pri Šenčurju|cerkev sv. Radegunde]] in [[Cerkev sv. Katarine, Srednja vas pri Šenčurju|cerkev sv. Katarine]] |- | 2 | [[Sveti Duh na Ostrem vrhu]] | [[Cerkev sv. Duha, Sveti Duh na Ostrem vrhu|cerkev sv. Duha]] in [[Cerkev sv. Avguština, Sveti Duh na Ostrem vrhu|cerkev sv. Avguština]] |- | 2 | [[Svetina]] | [[cerkev Marije Snežne, Svetina nad Celjem|cerkev Marije Snežne]] in [[cerkev sv. Križa, Svetina nad Celjem|cerkev sv. Križa]] |- | 2 | [[Šentjošt nad Horjulom]] | [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Šentjošt nad Horjulom|cerkev sv. Janeza Evangelista]] in [[Cerkev sv. Jošta, Šentjošt nad Horjulom|cerkev sv. Jošta]] |- | 2 | [[Turnišče]] | obe [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Turnišče|cerkvi Marijinega vnebovzetja]] |- | 2 | [[Velika Varnica]] | [[Cerkev sv. Avguština, Velika Varnica|cerkev sv. Avguština]] in [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Velika Varnica|cerkev sv. Marije Magdalene]] |- | 2 | [[Zgornje Pirniče]] | [[Cerkev sv. Tomaža, Zgornje Pirniče|cerkev sv. Tomaža]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Zgornje Pirniče|cerkev Marijinega vnebovzetja]] |- ! colspan=3 | ==== Cerkve in kapele ==== |- | 5 | [[Zagaj]] | [[Cerkev Marijinega rojstva, Svete gore|cerkev Marijinega rojstva]], [[Kapela Lurške Matere Božje, Svete gore|kapela Lurške Matere Božje]], [[Kapela sv. Jurija, Svete gore|kapela sv. Jurija]], [[Kapela sv. Martina, Svete gore|kapela sv. Martina]] in [[Kapela sv. Boštjana in Fabijana, Svete gore|kapela sv. Boštjana in Fabijana]]<ref>[http://www.svetegore.si/ Svetegore.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111101524/http://svetegore.si/ |date=2016-01-11 }}.</ref> |- | 3 | [[Gradišče, Kozje|Gradišče]] | [[Cerkev Marije Sedem žalosti, Gradišče|cerkev Marije Sedem žalosti]], [[Kapela sv. Ane, Gradišče|kapela sv. Ane]] in [[Kapela sv. Mohorja in Fortunata, Gradišče|kapela sv. Mohorja in Fortunata]]<ref name="#1"/> |- | 2 | [[Celje]] | [[Stolnica sv. Danijela, Celje|stolnica sv. Danijela]] in [[Kapela sv. Elizabete, Celje|kapela sv. Elizabete]] |- | 2 | [[Motnik]] | [[Cerkev sv. Jurija, Motnik|cerkev sv. Jurija]] in [[Kapela sv. Marije Magdalene, Motnik|kapela sv. Marije Magdalene]] |- | 2 | [[Nova Cerkev]] | [[Cerkev sv. Lenarta, Nova Cerkev|cerkev sv. Lenarta]] in [[Kapela sv. Mihaela, Nova Cerkev|kapela sv. Mihaela]] |- ! colspan=3 | ==== Glej tudi ==== |- | 2 | [[Bučka, Škocjan|Bučka]] | [[Cerkev sv. Matije, Bučka|cerkev sv. Matije]] in [[Cerkev sv. Martina, Bučka|cerkev sv. Martina]] 130 metrov stran |- | 2 | [[Velike Brusnice]] | [[Cerkev sv. Križa, Velike Brusnice|cerkev sv. Križa]] in [[Cerkev sv. Družine, Velike Brusnice|sv. Družine]] 70 metrov stran |- | 2 | [[Trdinov vrh]] | [[Cerkev sv. Jere, Trdinov vrh|cerkev sv. Jere]] na slovenski strani državne meje in [[Cerkev sv. Elije, Trdinov vrh|cerkev sv. Elije]] na hrvaški strani |- | 2 | [[Dobrač]] na Koroškem v Avstriji | tako imenovana [[Slovenska cerkev (Dobrač)|slovenska cerkev]] in [[Nemška cerkev (Dobrač)|nemška cerkev]] |} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[:Kategorija:Kapele v Sloveniji|Kapele v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Sinagoge v Sloveniji|Sinagoge v Sloveniji]] * [[:Kategorija:Džamije v Sloveniji|Džamije v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Churches in Slovenia}} * [https://slocerkve.si/ Slocerkve.si] * [https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/ Pregledovalnik kulturne dediščine] * [https://www.naizletu.si/KRAJI/SLO-cerkve.html Naizletu.si] {{Cerkve v Sloveniji}} {{Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Seznami cerkva|Slovenija]] [[Kategorija:Krovni seznami|Cerkve v Sloveniji]] a5nvza5pph1psdbsrj4hl2phidm85x9 0 84174 6752490 6751782 2026-09-18T13:53:53Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752490 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Majda Potočnik]] |grb=Grb Občine Rečica ob Savinji.gif |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Recica ob Savinji.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F209_T1257_vF_b4_x493070.4675_y132031.703_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F209_T1257_vF_b4_x493070.4675_y132031.703_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=30,1 |prebivalstvo=2300 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1258 |ženske=1042 |splet=https://www.obcina-recica.si/|sedež=[[Rečica ob Savinji]]}} '''Rečica ob Savinji''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Mozirje|občine Mozirje]]. Upravno središče občine je kraj [[Rečica ob Savinji]]. == Naselja == Naselja v občini so: [[Dol - Suha]], [[Grušovlje]], [[Homec, Rečica ob Savinji|Homec]], [[Nizka]], [[Poljane, Rečica ob Savinji|Poljane]], '''[[Rečica ob Savinji]]''', [[Spodnja Rečica]], [[Spodnje Pobrežje]], [[Šentjanž, Rečica ob Savinji|Šentjanž]], [[Trnovec, Rečica ob Savinji|Trnovec]], [[Varpolje]], [[Zgornje Pobrežje]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Vincenc Jeraj]] | '''{{Abbr|SV|Alojz Blažič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Andrej Flere in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Ana Rebernik]] | '''{{Abbr|SV|Stanislava Prislan in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Majda Potočnik]] | [[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|36px]] |} ==Sklici== {{sklici|1}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Rečica ob Savinji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Rečica ob Savinji|*]] {{normativna kontrola}} t16rc0f7qd5k2rbs9rypoi94thvtfwq 0 84175 6752496 6751817 2026-09-18T13:56:59Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752496 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= Peter Škrlec |grb=Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Sveti Jurij v Slovenskih goricah.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34 |prebivalstvo=2238 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1145 |ženske=1093 |ime=Sveti Jurij <br> v Slovenskih goricah|splet=https://obcinajurij.si/|sedež=[[Jurovski Dol]]}} '''Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Lenart|občine Lenart]]. Gledano z geografskega vidika zavzema občina skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama [[Pesnica (reka)|Pesnico]] in [[Ščavnica|Ščavnico]]. Površina znaša 34&nbsp;km². Tukaj živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30 %. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Je ena izmed tipičnih slovenskogoriških vasi z »dolom«, po katerem teče [[Globovnica]] ob centru vasi, druga naselja po vrhovih pa razmejujejo še potoki [[Velka (Pesnica)|Velka]], [[Partinjski potok]] ali »Partinjšak« in [[Gasterajski potok]]. Poti, ki so speljane z vseh vrhov proti centru kraja, so večidel asfaltirane. Sredi gručastega jedra stoji gotska [[cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|cerkev sv. Jurija]] iz 16. stoletja, največji kulturno-arhitekturni spomenik v kraju. == Naselja v občini == '''[[Jurovski dol]]''', [[Malna]], [[Spodnji Gasteraj]], [[Srednji Gasteraj]], [[Zgornji Gasteraj]], [[Žitence]], [[Varda]], [[Zgornje Partinje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Miroslav Breznik]] | '''{{Abbr|SV|Franc Črnčec in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Peter Škrlec]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija, Jurovski Dol]] *[[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] *[[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] == Zunanje povezave == * [http://www.obcinajurij.si/ Spletna stran Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah] * http://www.pgd-svjurij.si/ {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|*]] bymimw7a1mmexfb8xcqnnh5ldnpz76w 6752504 6752496 2026-09-18T14:29:30Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752504 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Jurij}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= Peter Škrlec |grb=Sveti Jurij v Slovenskih goricah grb.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Sveti Jurij v Slovenskih goricah.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F210_T1257_vF_b_x561218.656_y163539.465_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=34 |prebivalstvo=2238 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1145 |ženske=1093 |ime=Sveti Jurij <br> v Slovenskih goricah|splet=https://obcinajurij.si/|sedež=[[Jurovski Dol]]}} '''Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem v [[Jurovski Dol|Jurovskem Dolu]]. Nastala je leta [[2006]] z izločitvijo iz [[občina Lenart|občine Lenart]]. Gledano z geografskega vidika zavzema občina skrajni vzhodni del zahodnih Slovenskih goric. Jurovski Dol v širšem obsegu leži na obrobju Pesniške doline, med rekama [[Pesnica (reka)|Pesnico]] in [[Ščavnica|Ščavnico]]. Površina znaša 34&nbsp;km². Tukaj živi 2187 prebivalcev v 599 gospodinjstvih. Je demografsko manj razvito območje, saj je delež starejšega kmečkega prebivalstva več kot 30 %. Prevladujejo kmetje, industrije ni, so pa storitvene dejavnosti s področja gradbeništva, trgovine, avtoprevozništva, ličarstva, krovstva, mizarstva, gostinstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Je ena izmed tipičnih slovenskogoriških vasi z »dolom«, po katerem teče [[Globovnica]] ob centru vasi, druga naselja po vrhovih pa razmejujejo še potoki [[Velka (Pesnica)|Velka]], [[Partinjski potok]] ali »Partinjšak« in [[Gasterajski potok]]. Poti, ki so speljane z vseh vrhov proti centru kraja, so večidel asfaltirane. Sredi gručastega jedra stoji gotska [[cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|cerkev sv. Jurija]] iz 16. stoletja, največji kulturno-arhitekturni spomenik v kraju. == Naselja v občini == '''[[Jurovski dol]]''', [[Malna]], [[Spodnji Gasteraj]], [[Srednji Gasteraj]], [[Zgornji Gasteraj]], [[Žitence]], [[Varda]], [[Zgornje Partinje]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=115px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Miroslav Breznik]] | '''{{Abbr|SV|Franc Črnčec in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Peter Škrlec]] | rowspan=4|[[Slika:SDS logotype.svg|40px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Cerkev sv. Jurija, Jurovski Dol|Cerkev svetega Jurija, Jurovski Dol]] *[[Župnija Sv. Jurij v Slovenskih goricah]] *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] *[[Seznam osebnosti iz Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] == Zunanje povezave == * [http://www.obcinajurij.si/ Spletna stran Občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah] * http://www.pgd-svjurij.si/ {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Sveti Jurij v Slovenskih goricah]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|*]] s4h548k9nxe40zs40y70815b45oslj0 0 84184 6752447 6752356 2026-09-18T12:06:59Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6752447 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Brda}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |zastava=Zastava Občine Brda.png |grb=Grb Občine Brda.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Brda.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F7_T1257_vF_b4_x388391.062_y97931.26550000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F7_T1257_vF_b4_x388391.062_y97931.26550000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |župan=[[Franc Mužič]] |površina=72,0 |prebivalstvo=5564 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2788 |ženske=2776 }} '''Občina Brda''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. ==Zgodovina== V začetku 8. stoletja se je vzdolž zahodnih Brd ustalila slovensko-romanska jezikovna meja, k čemur je pripomogel langobardski limes. Ta fortifikacijski sistem je Langobarde v Furlanski nižini branili pred preseljevanjem slovanskih plemen z vzhoda. Etnična meja med Italijani in Slovenci, izoblikovana v tistem obdobju, je ostala nespremenjena do danes. Po letu 1500 je zadnji goriški grof, čigar družina je Brda prevzela leta 1277 od oglejskih patriarhov, prepustil posestva Habsburški monarhiji. Do začetka 16. stoletja so na ozemlji Brd potekale bitke med Habsburžani in Benečani ter vdori Turkov. Brda so bila med prvo svetovno vojno zaledje Soške fronte s številnimi vojaškimi bolnišnicami in pokopališči padlih vojakov. Prebivalci so bili prisiljeni v begunstvo. Po vojni so od 1920 dalje, tako kot ostala Primorska, Brda dvajset let izpostavljena fašistični raznarodovalni politiki Italije. Po kapitulaciji Italije leta 1943, ustanovijo Brici, kot sebe imenujejo domačini, Briško-beneški odred [[narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|partizanske vojske]]. Po drugi svetovni vojni jih nesmiselno prerežejo, tako da južni in skrajno zahodni del pripadata Italiji (italijansko ime zanje je Collio, kamor spadata občina [[Števerjan]], kjer se je na popisu leta 1971 91,4% prebivalcev izreklo za Slovence, in občina [[Dolenje, Italija|Dolenje]]), kjer ostanejo tudi številni Slovenci. == Naselja v občini == [[Barbana]], [[Belo, Brda|Belo]], [[Biljana]], [[Brdice pri Kožbani]], [[Brdice pri Neblem]], [[Breg pri Golem Brdu]], [[Brestje]], [[Brezovk]], [[Ceglo]], '''[[Dobrovo]]''', [[Dolnje Cerovo]], [[Drnovk]], [[Fojana]], [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[Gonjače]], [[Gornje Cerovo]], [[Gradno]], [[Hlevnik]], [[Hruševlje]], [[Hum, Brda|Hum]], [[Imenje, Brda|Imenje]], [[Kojsko]], [[Kozana]], [[Kozarno]], [[Kožbana]], [[Krasno]], [[Medana]], [[Neblo]], [[Nozno]], [[Plešivo]], [[Podsabotin]], [[Pristavo]], [[Senik, Brda|Senik]], [[Slapnik, Brda|Slapnik]], [[Slavče]], [[Snežatno]], [[Snežeče]], [[Šlovrenc]], [[Šmartno, Brda|Šmartno]], [[Vedrijan]], [[Vipolže]], [[Višnjevik]], [[Vrhovlje pri Kojskem]], [[Vrhovlje pri Kožbani]], [[Zali Breg]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 5543 (96,1 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 39 (0,7 %), [[hrvaščina]] pa 28 (0,5 %) osebam. Neznano je za 93 (1,6 %) oseb. 3564 ali 61,8 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Mužič]] | rowspan=8| |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Glej tudi== *[[Goriška brda]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.obcina-brda.si/ {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Brda]] [[Kategorija:Občina Brda| ]] pmq6kyzeastwet3j5p7rqyyreh5wtmb 6752470 6752447 2026-09-18T12:59:25Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752470 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Brda}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |zastava=Zastava Občine Brda.png |grb=Grb Občine Brda.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Brda.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F7_T1257_vF_b4_x388391.062_y97931.26550000001_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F7_T1257_vF_b4_x388391.062_y97931.26550000001_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |župan=[[Franc Mužič]] |površina=72,0 |prebivalstvo=5564 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2788 |ženske=2776 }} '''Občina Brda''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. ==Zgodovina== V začetku 8. stoletja se je vzdolž zahodnih Brd ustalila slovensko-romanska jezikovna meja, k čemur je pripomogel langobardski limes. Ta fortifikacijski sistem je Langobarde v Furlanski nižini branili pred preseljevanjem slovanskih plemen z vzhoda. Etnična meja med Italijani in Slovenci, izoblikovana v tistem obdobju, je ostala nespremenjena do danes. Po letu 1500 je zadnji goriški grof, čigar družina je Brda prevzela leta 1277 od oglejskih patriarhov, prepustil posestva Habsburški monarhiji. Do začetka 16. stoletja so na ozemlji Brd potekale bitke med Habsburžani in Benečani ter vdori Turkov. Brda so bila med prvo svetovno vojno zaledje Soške fronte s številnimi vojaškimi bolnišnicami in pokopališči padlih vojakov. Prebivalci so bili prisiljeni v begunstvo. Po vojni so od 1920 dalje, tako kot ostala Primorska, Brda dvajset let izpostavljena fašistični raznarodovalni politiki Italije. Po kapitulaciji Italije leta 1943, ustanovijo Brici, kot sebe imenujejo domačini, Briško-beneški odred [[narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|partizanske vojske]]. Po drugi svetovni vojni jih nesmiselno prerežejo, tako da južni in skrajno zahodni del pripadata Italiji (italijansko ime zanje je Collio, kamor spadata občina [[Števerjan]], kjer se je na popisu leta 1971 91,4% prebivalcev izreklo za Slovence, in občina [[Dolenje, Italija|Dolenje]]), kjer ostanejo tudi številni Slovenci. == Naselja v občini == [[Barbana]], [[Belo, Brda|Belo]], [[Biljana]], [[Brdice pri Kožbani]], [[Brdice pri Neblem]], [[Breg pri Golem Brdu]], [[Brestje]], [[Brezovk]], [[Ceglo]], '''[[Dobrovo]]''', [[Dolnje Cerovo]], [[Drnovk]], [[Fojana]], [[Golo Brdo, Brda|Golo Brdo]], [[Gonjače]], [[Gornje Cerovo]], [[Gradno]], [[Hlevnik]], [[Hruševlje]], [[Hum, Brda|Hum]], [[Imenje, Brda|Imenje]], [[Kojsko]], [[Kozana]], [[Kozarno]], [[Kožbana]], [[Krasno]], [[Medana]], [[Neblo]], [[Nozno]], [[Plešivo]], [[Podsabotin]], [[Pristavo]], [[Senik, Brda|Senik]], [[Slapnik, Brda|Slapnik]], [[Slavče]], [[Snežatno]], [[Snežeče]], [[Šlovrenc]], [[Šmartno, Brda|Šmartno]], [[Vedrijan]], [[Vipolže]], [[Višnjevik]], [[Vrhovlje pri Kojskem]], [[Vrhovlje pri Kožbani]], [[Zali Breg]] == Prebivalstvo == Ob popisu leta 2001 je bila [[slovenščina]] materni jezik 5543 (96,1 %) občanom, [[srbohrvaščina]] 39 (0,7 %), [[hrvaščina]] pa 28 (0,5 %) osebam. Neznano je za 93 (1,6 %) oseb. 3564 ali 61,8 % je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatoličanov]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1994|1994]] ! scope="row" rowspan=8|[[Franc Mužič]] | rowspan=5|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|AU|Aleksandra Ušaj}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|EŽ|Ernest Žnidaršič}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Klemen Bajt in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Goriška brda]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.obcina-brda.si/ {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Brda]] [[Kategorija:Občina Brda| ]] n64fxsuocb1mg5rkr40tef3rfewuwt5 0 86962 6752494 6748827 2026-09-18T13:56:00Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Tomaž Ramovš]] |grb=Coat of arms of Šentrupert.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentrupert.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=49 |prebivalstvo=2915 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1660 |ženske=1255 |splet=https://www.sentrupert.si|sedež=[[Šentrupert]]|zastava=Flag of Šentrupert.svg}} '''Občina Šentrupert''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z okoli 3.000 prebivalci in središčem v [[Šentrupert|Šentrupertu]], ki je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo dotedanje [[Krajevna skupnost Šentrupert, Trebnje|Krajevne skupnosti Šentrupert]] iz [[Občina Trebnje|Občine Trebnje]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=73799 Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13.06.2006]</ref> (obenem z izločitvijo sosednje občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]). Od 15. aprila 2010 ima občina Šentrupert tudi svojo zastavo in grb. Le-ta ima zgodovinsko podlago pri [[sveta Ema Krška|sveti Emi]] in plemiški družini [[Barbo Waxensteini|Barbo]]. == Naselja v občini == [[Bistrica, Šentrupert|Bistrica]], [[Brinje, Šentrupert|Brinje]], [[Dolenje Jesenice]], [[Draga pri Šentrupertu]], [[Gorenje Jesenice]], [[Hom]], [[Hrastno]], [[Kamnje, Šentrupert|Kamnje]], [[Kostanjevica, Šentrupert|Kostanjevica]], [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]], [[Okrog, Šentrupert|Okrog]], [[Prelesje, Šentrupert|Prelesje]], [[Ravne nad Šentrupertom]], [[Rakovnik pri Šentrupertu]], [[Ravnik, Šentrupert|Ravnik]], [[Roženberk]], [[Slovenska vas, Šentrupert|Slovenska vas]], [[Straža, Šentrupert|Straža]], '''[[Šentrupert]]''', [[Škrljevo]], [[Trstenik, Šentrupert|Trstenik]], [[Vesela Gora]], [[Vrh, Šentrupert|Vrh]], [[Zabukovje, Šentrupert|Zabukovje]], [[Zaloka]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Rupert Gole]] | '''{{Abbr|SV|Jernej Rugelj in skupina volivcev & DeSUS}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Franc Bartolj in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Jože Zaplatar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Andrej Martin Kostelec]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Tomaž Ramovš]] | '''{{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert]] ==Viri== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sentrupert.si Spletna stran občine Šentrupert] {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šentrupert]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Šentrupert|*]] {{normativna kontrola}} 4pycy0l0iyi1hack7ft30nr4d7qeu6p 6752506 6752494 2026-09-18T14:30:14Z Ljuba24b 92351 /* Viri */ 6752506 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Tomaž Ramovš]] |grb=Coat of arms of Šentrupert.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Sentrupert.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F211_T1257_vF_b_x507650.96499999997_y93403.1795_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=49 |prebivalstvo=2915 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1660 |ženske=1255 |splet=https://www.sentrupert.si|sedež=[[Šentrupert]]|zastava=Flag of Šentrupert.svg}} '''Občina Šentrupert''' je ena izmed [[občina|občin]] v [[Slovenija|Sloveniji]] z okoli 3.000 prebivalci in središčem v [[Šentrupert|Šentrupertu]], ki je bila ustanovljena 14. junija 2006 z izločitvijo dotedanje [[Krajevna skupnost Šentrupert, Trebnje|Krajevne skupnosti Šentrupert]] iz [[Občina Trebnje|Občine Trebnje]]<ref>[http://www.uradni-list.si/1/content?id=73799 Uradni list RS, št. 61/2006 z dne 13.06.2006]</ref> (obenem z izločitvijo sosednje občine [[Občina Mokronog - Trebelno|Mokronog - Trebelno]]). Od 15. aprila 2010 ima občina Šentrupert tudi svojo zastavo in grb. Le-ta ima zgodovinsko podlago pri [[sveta Ema Krška|sveti Emi]] in plemiški družini [[Barbo Waxensteini|Barbo]]. == Naselja v občini == [[Bistrica, Šentrupert|Bistrica]], [[Brinje, Šentrupert|Brinje]], [[Dolenje Jesenice]], [[Draga pri Šentrupertu]], [[Gorenje Jesenice]], [[Hom]], [[Hrastno]], [[Kamnje, Šentrupert|Kamnje]], [[Kostanjevica, Šentrupert|Kostanjevica]], [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]], [[Okrog, Šentrupert|Okrog]], [[Prelesje, Šentrupert|Prelesje]], [[Ravne nad Šentrupertom]], [[Rakovnik pri Šentrupertu]], [[Ravnik, Šentrupert|Ravnik]], [[Roženberk]], [[Slovenska vas, Šentrupert|Slovenska vas]], [[Straža, Šentrupert|Straža]], '''[[Šentrupert]]''', [[Škrljevo]], [[Trstenik, Šentrupert|Trstenik]], [[Vesela Gora]], [[Vrh, Šentrupert|Vrh]], [[Zabukovje, Šentrupert|Zabukovje]], [[Zaloka]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Rupert Gole]] | '''{{Abbr|SV|Jernej Rugelj in skupina volivcev & DeSUS}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | '''{{Abbr|SV|Franc Bartolj in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | '''{{Abbr|SV|Jože Zaplatar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row"|[[Andrej Martin Kostelec]] | [[Slika:SDS logotype.svg|26px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Tomaž Ramovš]] | '''{{Abbr|SV|Anton Rugelj in skupina volivcev}}''' |} ==Glej tudi== *[[Seznam osebnosti iz Občine Šentrupert]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.sentrupert.si Spletna stran občine Šentrupert] {{si-geo-stub}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šentrupert]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Šentrupert|*]] {{normativna kontrola}} eytf6rpmx9hqafv6nypk6nwq74n5fo8 0 96465 6752692 6733432 2026-09-19T03:01:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752692 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Stane Sever|caption=}} '''Stane Sever''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] in [[filmski igralec]], * [[21. november]] [[1914]], [[Ljubljana]] ([[Vič, Ljubljana|Vič]]) † [[18. december]] [[1970]], [[Ribnica na Pohorju]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Stane Sever|url=https://sigledal.org/geslo/Stane_Sever|website=sigledal.org|accessdate=2020-04-11|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411072451/https://sigledal.org/geslo/Stane_Sever|url-status=dead}}</ref> Njegova starša Valentin Sever in Marija Prebil sta delala v tobačni tovarni. Po 2. svetovni vojni je postal najuglednejši slovenski gledališki igralec.<ref name=":2" />{{refn|str. 16|group=nb}} Njegove igralske stvaritve so vsebovale široko paleto človeških značajev in so žanrsko prehajale od [[antika|antične]] [[tragedija|tragedije]] do moderne [[Dramsko delo|drame]] pa vse do [[komedija|komedije]] ter [[groteska|groteske]]. V treh desetletjih svojega umetniškega ustvarjanja je oblikoval nad 250 gledaliških in filmskih vlog.<ref name=":2" />{{refn|str. 16-17|group=nb}} Veliko je snemal tudi za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] (številne radijske igre, recitacije in interpretacije za televizijo).<ref>{{Navedi splet|title=18. december: Odri, ekrani in gledalci so izgubili Staneta Severja|url=https://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/18-december-odri-ekrani-in-gledalci-so-izgubili-staneta-severja/298314|website=Moja generacija|accessdate=2020-04-11}}</ref> Zanj gledališke kulture naroda ni predstavljalo zgolj poklicno gledališče.<ref name=":2" />{{refn|str. 21|group=nb}} Bil je prvak [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drame Ljubljana]], največjega slovenskega gledališča, ki ga je zaradi spora zapustil leta [[1968]].<ref name=":0" /><ref name=":3" /> == Mladost == Maturiral je leta [[1936]] na učiteljišču v [[Maribor]]u.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Sever, Stane (1914–1970) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi565682/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-04-11}}</ref> == Igralstvo in profesura == Igral je v viškem sokolskem gledališču in [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem gledališču]],<ref name=":1" /> kamor je vstopil v gledališki sezoni 1934/35 in odigral pet vlog v štirinajstih ponovitvah. Kot učiteljiščnik je ves čas igral na amaterskih odrih, povsod, »kjer so imeli deske«.<ref name=":2" />{{refn|str. 21|group=nb}} Prišel se je priporočit k [[Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljansko Dramo]] za delo po končani vojaščini. [[Milan Skrbinšek]] in [[Janez Cesar]] sta mu omenila njegovo dobro igro v amaterskih gledališčih.<ref name=":2" />{{refn|str. 22|group=nb}} Leta [[1934]] je z vlogo pisarja Mrve iz gledališke predstave [[Lepa Vida]] nastopil v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]].<ref name=":2" />{{refn|str. 16|group=nb}} Igral je v 1. slovenskem celovečernem filmu, ''[[Na svoji zemlji]]'',<ref name=":2" />{{refn|str. 16|group=nb}} njegova najbolj znana filma sta ''[[Vesna (film)|Vesna]]''<ref>{{Navedi splet|title=Film Vesna: Naša pomlad sredi socializma|url=https://www.delo.si/kultura/film-tv/vesna-pomlad-sredi-socializma.html|website=www.delo.si|date=2017-05-25|accessdate=2020-04-11|language=sl-si|first=Valentina Plahuta|last=Simčič|archive-date=2020-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200411072451/https://www.delo.si/kultura/film-tv/vesna-pomlad-sredi-socializma.html|url-status=dead}}</ref> in ''[[Trenutki odločitve]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011 (29)|url=https://www.dnevnik.si/1042594192|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-11|date=14. junij 2013|publisher=|last=Vrdlovec|first=Zdenko}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta [[1950]]-[[1952]] in [[1954]] je bil honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, od leta [[1966]] pa izredni profesor na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]].<ref name=":1" /> Zadnjič je v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drami]] nastopil kot gost nastopil leta [[1969]].<ref name=":2" /> Potem je igral monodrame širom po [[Slovenija|Sloveniji]] za delavce in kmete.<ref name=":4">''Smrt gledališkega velikana'', str. 730, Samec, Smiljan (25. december 1970), ''Naši razgledi'', letnik 19, št. 23</ref> == Smrt == Umrl je [[18. december|18. decembra]] [[1970]] v [[Ribnica na Pohorju|Ribnici na Pohorju]] po predstavi zaradi [[Srčna kap|srčne kapi]] na pragu svoje sobe. Javna žalna komemoracija je bila dan pred pogrebom, ob 9.15 v dvorani [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], na njej je bil govorec prorektor AGRFT, dr. [[Mirko Zupančič]]. Od pokojnega so se ljudje lahko poslovili med 10. in 13. uro v avli Univerze po želji pokojnika in njegovih svojcev, ker je bil univerzitetni profesor. Igralci ter profesorji in študenti z [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] so se menjavali na častni straži. Pogreb je bil [[3. december|3. decembra]] ob 15.30 na Žalah.<ref name=":2">''40 let Severjevih nagrad'', uredil Marko Črtalič, Škofja Loka : Muzejsko društvo, 2012 (Ljubljana : Littera picta)</ref>{{refn|str. 26-28|group=nb}} == Zasebno == Do smrti je bil poročen z Majdo Sever.<ref name=":2" />{{refn|str. 53|group=nb}} == Sodobniki o Severju == Po mnenju [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]] je bil Sever zaverovan v edino pravi pot svojega umetniškega koncepta in čutil je nujo dajati se tistemu avditoriju, ki mu je ta koncept še kaj ali veliko pomenil. Za [[Ivan Potrč|Potrča]] to ni bil ego, ampak sveto prepričanje v nujo svojega umetniškega in ustvarjalnega dela. Vnesel je nepojmljivi boj v zaspano in zmedeno slovensko provinco. Znal se je osvoboditi sredine, ki ga je dušila in poiskati pot do ljudskega gledalca.<ref>''Naši razgledi'', str. 731, Potrč, Ivan (25. december 1970), letnik 19, št. 23</ref> [[Smiljan Samec]] je občudoval njegov igralski razpon. Igral je lahko od najtežjega dramatika do lahkotnega komika. Imel je velik ustvarjalni delež v oživljanju domače dramatike. Ležal mu je lik dobrega malega človeka. Bil je tipičen ljudski igralec »par exellence«, najširšega razpona. Imel je številne nastope na TV in radiu in impozanten delež v slovenskem filmu.<ref name=":4" /> [[Polde Bibič]] je zanikal, da je bil Sever zvezdnik v ameriškem smislu, saj nikogar ni zanimalo njegovo zasebno življenje, čeprav je bil številka ena slovenskega igralstva. <ref name=":3">{{Navedi splet|title=Selekcija je ena pomembnih stvari v umetnosti (intervju za revijo ''Playboy'')|url=https://www.metropolitan.si/scena/polde-bibic/|website=Metropolitan.si|date=2010-06-15|accessdate=2020-04-11|publisher=|last=Golob|first=Tadej}}</ref> == Nagrade in priznanja == === Prešernova nagrada === * [[1949]] Jerman, ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|Cankar]] * [[1959]] Aleksej pl. Gornik, ''Za narodov blagor'', [[Ivan Cankar|Cankar]] Vir<ref name=":0" /> == Filmografija == * [[Sedmina (film)|''Sedmina'']] (1969) * ''Breza'' (1967) * ''[[Grajski biki]]'' (1967) * ''[[Zgodba, ki je ni]]'' (1967) * ''[[Srečno, Kekec]]'' (1963) * [[Samorastniki (film)|''Samorastniki'']] (1963) * ''[[Družinski dnevnik]]'' (1961) * ''Legge di guerra'' (1961) * ''[[Tri četrtine sonca]]'' (1959) * ''[[H-8 (film)|H-8]]'' (1958) * ''Vratiću se'' (1957) * ''[[Ne čakaj na maj]]'' (1957) * ''[[Trenutki odločitve]]'' (1955) * ''[[Tri zgodbe]]'' (1955) * [[Vesna (film)|''Vesna'']] (1953) * [[Jara gospoda (film)|''Jara gospoda'']] (1953) * [[Trst (film)|''Trst'']] (1951) * ''Plavi 9'' (1950) * ''[[Na svoji zemlji]]'' (1948) == Recitacije == *[http://www.preseren.net/slo/3_poezije/13_zdravljica.mp3 ''Zdravljica'' (Prešeren)] *[http://www.preseren.net/slo/3_poezije/29_neiztrohnjeno.mp3 ''Neiztrohnjeno srce'' (Prešeren)] *[http://www.preseren.net/slo/3_poezije/68_pognalo_seme.mp3 ''Pognalo seme'' (Prešeren)] ==Glej tudi== *[[Severjeva nagrada]] == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * {{imdb name|id=0786272|name=Stane Sever}} *[https://bsf.si/sl/ime/stane-sever/ Stane Sever] v Bazi slovenskih filmov *[https://sigledal.org/geslo/Stane_Sever Stane Sever] na gledališkem portalu Sigledal *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi565682/ Stane Sever] na Slovenski biografiji ([[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]]) {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Sever, Stane}} [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] 46irhds2445r1qvf926q8te136t9zk5 0 103965 6752649 6752219 2026-09-18T20:03:17Z JozefD 5744 /* Ortenburški grofje */ 6752649 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ortenburg-Wappen ZW.png|thumb|Grb rodbine Ortenburžanov okoli leta 1340]] '''Ortenburžani''', [[grof]]je Ortenburški ({{jezik-de|Grafen von Ortenburg}}), so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki je izhajala iz [[Lurnska grofija|lurnske grofije]], katere del je bilo tudi posestvo in [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] Zgodovina rodbine se je začela s poroko lurnskega grofa Adalberta in Berte iz [[Diessen]]a ([[Bavarska]]) leta 1070. Na ozemlje današnje [[Slovenija|Slovenije]] so se naselili v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof [[Ulrik II. Weimar-Orlamünde|Ulrik II.]] iz rodu [[Weimar-Orlamünde]] podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani [[Karavanke|Karavank]]. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah]] in [[Lipniški grad|Lipniškega gradu]] ({{jezik-de|Waldenberg}}) pri [[Radovljica|Radovljici]]. Grad Kamen in njegova posestva so sicer bila [[fevd]], ki so jo deželi Kranjski leta 1338 podelili [[Habsburžani]]. Ortenburžani so bili še lastniki gradov [[grad Čušperk|Čušperk]], [[grad Trebnje|Trebnje]], [[Ortneški grad|Ortnek]], [[grad Kostel|Kostel]] in [[grad Poljane|Poljane]] na [[Dolenjska|Dolenjskem]] ter posestva in gradu [[grad Lož|Lož]] na [[Notranjska|Notranjskem]]. [[File:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Pusti grad]] [[Slika:GradKamen.JPG|thumb|right|200px|Grad Kamen na Gorenjskem]] Rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali [[Celjski grofje]] [[29. februar]]ja 1420. == Ortenburški grofje == *grof Friderik I. * ~1038 † 1102 **Adalbert I. Ortenburški, * ~1038 † 1096/1098, ∞ Berta iz Dießena-[[Andeški|Andeška grofica]] ***[[Oton I. Ortenburški]], * ~1078 † 1147, ∞ Neža [[Turjaški|Turjaška]] ****[[Henrik I. Ortenburški]], * ~1120 † 1195, ∞ Rihca grofica Hohenburg ****[[Oton II. Ortenburški]], »Božja milost«, * ~1122 † ~1197 ∞ Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] *****[[Ulrik Ortenburški|Ulrik II. Ortenburški]], * ~1184 † 1253, [[Krška škofija|škof v Krki]] med 1221 - 1253 *****[[Herman II. Ortenburški]], * ~1185 † 19. 5. 1256, ∞ 1) N.N. 2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime ******[[Friderik II. Ortenburški|'''Friderik II.''' Ortenburški]], * ~1235 † 28. 3. 1304 v Ljubljani, ∞ Adelheid, hči [[Goriški grofje|Majnharda I. goriško-tirolskega]] grofa, deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] pod kraljem [[Rudolf I. Habsburški]], *******Eufemija Ortenburška, * ~1275 † 1316, ∞ grof Hugo II. [[Werdenberg|Werdenberški]] *******Katarina Ortenburška, * 1279 † 1316, ∞ [[Rizzardo IV. da Camino]] *******[[Majnhard I. Ortenburški|'''Majnhard I.''' Ortenburški]], * ~1263 † 1332, ∞ Elizabeta Strmška-[[Peggau]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] in izvajal poseljevanje Kočevske pokrajine, ********'''Majnhard II.''' Ortenburški, * ?? † 1337, ∞ Belingeria della Torre † 1320 ********'''Herman III.''' Ortenburški, * ?? † 10.8.1338, ∞ Neža Schaumberška † 1301 ********Ana Ortenburška, ∞ [[Auffenštajni|Friderik Aufenštajnski]] ********Elizabeta Ortenburška, ?? † 1323 ∞ 1319 [[Kotromanići|Štefan II. Kotromanić]], bosanski ban *******'''Oton III.''' Ortenburški, * 1282 † 1342, ∞ Sofija Hardeg, hči Burgrafa Bertolda [[Magdeburg|Magdeburškega]] *******Adelajda Ortenburška, * 1284 † 1304, ∞ grof Ulrik IV. iz Berg-[[Schelklingen]] *******'''Albert I.''' Ortenburški, * 1286 † 1335 ∞ Helena (Hedvika) N.N. ********Rudolf Ortenburški, ∞ Margareta, hči grofa Alberta II. [[Goriški grofje|Goriškega]] ********Katarina Ortenburška, nuna v [[Samostan dominikank Adergas|samostanu Velesovo, Adergas]] ********Neža Ortenburška, ∞ Eberhard von Walsee ********Friderik II. Ortenburški, * ?? † 1355, ∞ Margareta [[Pfanberški|Pfannberška]] ********Albert II. Ortenburški, * 1306 † 9. 9. 1390, knezoškof v [[Trento]] ********Ruprecht Ortenburški * ?? † ?? ********Henrik III. Ortenburški * ?? † 1348 ********[[Oton IV. Ortenburški|'''Oton IV.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 3. 1374, ∞ Ana [[Celjski grofje|Celjska]] vdova Babonić-[[Grad Krupa|Krupska]], – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] (1358-1360) *********[[Friderik III. Ortenburški|'''Friderik III.''' Ortenburški]], * ?? † 28. 4. 1418, ∞ Margareta vojvodinja [[Vojvodstvo Teck|Teck]] – deželni glavar [[Kranjska|Kranjske]] *********[[Adelajda Ortenburško-Radovljiška]], * ?? † 1390, ∞ grof [[Ulrik I. Celjski]] ******Eufemija Ortenburška * 1256 † 1292, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] ******[[Henrik III. Ortenburški|'''Henrik III.''' Ortenburški]] † 1271 ******Oton IV. Ortenburški prošt v Bambergu, † po 1256 ******Ulrik III. Ortenburški korar v Salzburgu, † 1271 *****Henrik II. Ortenburški, * ~1190 † ~1236 *****Oton III. Ortenburški, * ~1194 † 1243/44 ****[[Herman Ortenburški|'''Herman I.''' Ortenburški]] * ~1137; † 1200, [[škof|protiškof]] [[Krška škofija|Krške škofije]], koroški [[arhidiakon]] ****Gertruda Ortenburška, * ~1134 † 1199, nuna, opatinja samostana Šentjurij ob Dolgem jezeru na Koroškem ***Ulrik I. Ortenburški, * ~1096 † 1176 - oglejski [[arhidiakon]], »protipatriarh« == Posesti == Obsežne posesti Ortenburžanov, ki so bili neposredni državni fevdi, so se nahajale v Zgornji Dravski dolini na Koroškem in na Kranjskem (Gorenjskem) in v Slovenski marki (Dolenjski in Notranjski). Leta 1263 je prišlo do delitve posesti med Henrikom in Friderikom, vendar se je kasneje družinska posest navzkrižno dedovala. Na njihovih gradovih so bili grajski upravniki in ministeriali, ki se imenujejo po njihovih gospostvih. Ti gradovi in dvori ter gospostva so bili : '''Na Koroškem:''' * [[Grad Ortenburg]], matični grad Ortenburžanov z dvema viteškima družinama, * [[Grad Kellerberg]] z ministeriali gospodi Osiaškimi, * [[Grad pri Špitalu]], Stolp, trg ter mitnico, * [[Grad Sommeregg]], * [[Grad Strmec]] (Sternberg), * [[Grad Steyerberg]], * [[Grad Hohenburg]], v Gornji Dravski dolini, '''Na Kranjskem:''' * [[Grad Čušperk]], * [[Grad Goričane]], * [[Grad Ig]], * [[Grad Kamen]] s štirimi kastelani – plemiči Ulrik in brat Markvard, Rudiger mlajši in Majnhard Ploz, ter dvanajst uradnikov iz Uradov, * [[Kočevje]] trg, * [[Grad Kostel]], * [[Grad Kravjek]], * [[Grad Krupa]], * [[Lipniški grad]], (alod) in vso ozemlje med Kranjsko goro, tokom reke Sore in gradom Kamen, * [[Grad Lož]], * [[Ortneški grad]], * [[Grad Poljane]], * [[Radovljica]] trg, * [[Grad Ribnica]] ter vsa zemlja med Soro in Kolpo???, * [[Stari grad]] pri Otočcu, * [[Grad Trebnje]], * [[Grad Vernek]] pri Moravčah, == Viri == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Glej tudi == *[[seznam plemiških rodbin na Slovenskem]] {{noble-stub}} {{Plemiške rodbine na Slovenskem}} [[Kategorija:Plemiške rodbine na Slovenskem|Ortenburžani]] [[Kategorija:Ortenburžani]] 5hugmo43i7umhyob2e7rxuswt2029vz 0 108181 6752601 6673707 2026-09-18T18:04:43Z Erardo Galbi 166658 6752601 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Rolling Stones | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = The Stones | Origin = [[London]], {{zastava države|Združeno kraljestvo}} | Genre = [[Rock]], [[blues]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1962–danes | Label = [[Decca Records|Decca]], [[Rolling Stones Records|Rolling Stones]], [[Virgin Records|Virgin]], [[ABKCO]], [[Interscope Records|Interscope]], [[Polydor Records|Polydor]] | Associated_acts = | Current_members = [[Mick Jagger]]<br />[[Keith Richards]]<br />[[Charlie Watts]]<br />[[Ronnie Wood]] | Past_members = [[Brian Jones]]<br />[[Ian Stewart (klaviaturist)|Ian Stewart]]<br />[[Dick Taylor]]<br />[[Mick Taylor]]<br />[[Bill Wyman]] }} [[File:Rolling_Stones_1965.jpg|thumb|The Rolling Stones 1965: Brian Jones, Charlie Watts, Mick Jagger, Keith Richards, Bill Wyman]] '''The Rolling Stones''' je [[Angleži|angleška]] [[Glasba|glasbena]] skupina, ki je začela svojo glasbeno pot v [[1960.|šestdesetih]] letih dvajsetega stoletja. [[Brian Jones]], bivši [[kitarist]] skupine, jo je ustanovil leta [[1962]]. Skupaj s [[Klaviature|klaviaturistom]] [[Ian Stewart|Ianom Stewartom]] sta v skupino povabila [[Pevec|pevca]] [[Mick Jagger|Micka Jaggerja]], kitarista [[Keith Richards|Keitha Richardsa]], [[Basist|basista]] [[Bill Wyman|Billa Wymana]] in [[Bobnar (glasbenik)|bobnarja]] [[Charlie Watts|Charlieja Wattsa]]. Rolling Stonesi so bili leta [[1969]] predstavljeni kot najboljša [[blues]] skupina šesdesetih let. Zdajšnji člani skupine so [[Mick Jagger]], [[Keith Richards]], [[Charlie Watts]] in [[Ron Wood]]. Skupina je prejela kar 15 [[Zlati album|zlatih]] in 60 [[Platinasti album|platinastih]] [[Glasbeni album|albumov]]. Do konca leta [[2005]] so skupno zaslužili 162 [[Milijon|milijonov]] [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]], njihov koncert v [[Copacabana|Copacabani]] pa si je ogledalo okoli dva milijona ljudi. Rolling Stonesi so po celem svetu prodali več kot 200 milijonov albumov. V vseh 46 letih igranja so Stonesi napisali več kot 400 pesmi. Za zdaj zadnja turneja Stonesov ''Bigger Bang'' je najbolj dobičkonosna glasbena turneja vseh časov. Leta 2008 je bil posnet film o Stonesih ''Shine A Light, ''v katerem igrajo člani Rolling Stonesov, poleg njih pa so še sodelovali [[Buddy Guy]], [[Jack White]], [[Christina Aguilera.]] Rolling Stonesi imajo tudi največji oder na svetu, ki meri v dolžino 70 m in v višino 30 m. Opremo in oder vozijo po svetu s 64 [[Tovornjak|tovornjaki]]. Karte ''VIP'' za ogled [[Stonesov]] stanejo tudi do 500 €. Leta 2003 je [[Mick Jagger]] dobil naslov [[vitez]]. [[Keith Richards]] je bil razočaran nad tem, da je Jagger naslov sprejel.{{wikificiraj}} {{slog|razlog=neustrezna uporaba sedanjika, okorna slovenščina}} {{brezvirov}} The Rolling Stones so britanska [[Glasba|glasbena]] [[rock]] skupina iz [[London]]a, ki je nastala 12. junija 1962, ko so imeli tudi prvi koncert v Marque Clubu v Londonu. Mick Jagger se je najprej imenoval Mike, vendar si je leta 1961 spremenil ime v Mick. Istega leta se je Micku in Keithu pridružil še Brian Jones. Decembra 1962 so se preselili v skupno stanovanje, kjer so živeli od Mickove štipendije, Brianove plače prodajalca, pomagala pa jim je še Keithova mama, ki jim je pošiljala pakete s hrano. Decembra se jim je pridružil še bodoči [[Bas kitarist|basist]] Bill Wyman. Uradno naj bi skupina nastala januarja 1963, ko se jim pridruži Charlie Watts. Ustanovil jo je Brian Jones (bivši kitarist skupine), skupaj z Ianom Stewartom, ko sta povabila v skupino Micka Jaggerja, [[Kitarist|kitarista]] Keitha Richardsa, basista Billa Wymana in [[bobnar (glasbenik)|bobnarja]] Charlie Wattsa. Najprej so postali popularni v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]] in [[Evropa|Evropi]], nato pa še v [[ZDA]], v zgodnjih 60-ih letih med britansko invazijo. The Rolling Stones so izdali 22 studijskih albumov v Veliki Britaniji (24 v ZDA), 8 koncertnih albumov (8 v ZDA) in številne kompilacije. Po svetu so prodali več kot 200 milijonov albumov. Leta 1989 so bili sprejeti v [[Hram slavnih rokenrola]], leta 2004 pa so bili v reviji Rolling Stones med stotimi najboljšimi glasbenimi umetniki uvrščeni na četrto mesto. Danes skupino sestavljajo Mick Jagger (vokal, [[Orglice (glasbilo)|orglice]]), Keith Richards (kitara, vokal), Ronnie Wood (kitara, vokal) in Charlie Watts (bobni, tolkala). Skupina ima tudi spremljevalno zasedbo v naslednji postavitvi: * Darryl Jones * Blondie Chaplin * Lisa Fisher-Bernard Fowler * Boby Keys * Tim Ries * Michael Davis * Kent Smith * Chuck Leavell To je ena izmed najbolj pomembnih skupin in eden izmed največjih izrazov za mešanico glasbe med [[Blues rock|rock&bluesom]], tisto zvrstjo glasbe, ki je pomenila evolucijo razvoja rock‘n‘rolla petdesetih let, ki je z njihove strani bil predelan v nekoliko tršo, opolzko in agresivno petje, z nenehnimi nespodobnimi sklicevanji na spolnost in včasih na trde droge. Zaradi njihove »transgresivnosti« so bili imenovani »grdi, umazani in slabi« za razliko od bolj umirjenih Beatles-ov, čeprav je bilo to mnenje pogosto ustvarjeno prav s strani Stonesov, ki so se namenoma obnašali neetično in s tem predlagali alternativen model uporabe in porabe glasbenega tiska. The Rolling Stones so bili in so še vedno mejnik v razvoju rock glasbe 20. stoletja. Z glasbo so predstavljali takratne družbene razmere in nezadovoljstvo celotnih generacij in s tem poosebili nemiren duh velikih predstavnikov bluesa preteklosti. Tako je nastalo tudi ime njihove skupine, saj so ga izbrali iz naslova pesmi enega izmed prej omenjenih velikanov bluesa (Muddy Waters). Do sedaj so imeli 1743 koncertov. Letos praznujejo 50. obletnico obstoja, zato so že lani v ta namen izdali nov album Grrr in začeli z veliko svetovno turnejo ter imeli v Londonu svojo razstavo == Zgodovina skupine == === Začetki === Pet fantov, ki bi nekoč postali slavni »Kotaleči Kamni« ima različna porekla in izhajajo iz drugačnih socialnih okolij. [[Brian Jones|Lewis Brian Hopkins Jones]], se je rodil 28.02.1942 v Chaltenhamu – Gloucestershire, je galskega porekla in sin učiteljev. [[Mick Jagger|Michael Philip Jagger]], rojen 26.07.1943 v Darfordu – Kent, oče je bil učitelj športne vzgoje, mati frizerka. [[Keith Richards]], rojen v galski delavski družini 18.12.1943 v Darthfordu, [[William George Perks]], rojen 24. 10. 1936 v Londonu, sin zidarja in služkinje. [[Charlie Watts|Charles Robert Watts]], rojen 2.06.1941 v Londonu, oče bivši letalec RAF-a, kasneje strojnik na British Railways. To se šteje kot jedro skupine, kateremu je potrebno dodati še ime [[Ian Stewart]], ki je bil rojen 18.07 1938 v Suttonu. Takoj po vojni so obiskovali šolo in vsi, razen [[Brian Jones|Briana Jonesa]], so živeli v Londonu in okolici. Začelo se je leta 1950, Mick Jagger in Keith Richards sta bila soseda (prvič v življenju sta se srečala v peskovniku), vse dokler nista kasneje šla vsak na svojo šolo in vse dokler se Keith ni preselil. Glasba je postajala vse bolj pomembna v njihovem življenju, preizkusili in igrali so različne instrumente in nekega dne, se po nekaj letih na vlaku ponovno srečata Jagger in Richards. Mick Jagger je imel pod roko kup uvoženih plošč založbe Chess Records in med pogovorom sta odkrila, da imata rada isto glasbo – Rhythm & Blues in dobila sta idejo, da sestavita skupino. Bill Wyman in Ian Stewart, največja iz skupine, sta bila sredi polovice 50. let, vpoklicana v vojsko, medtem ko so bili drugi še vedno potopljen v svoj študij. Ian je ostal v vojski le za nekaj dni. Mick Jagger se je najprej imenoval Mike, vendar si je leta 1961 spremeni ime v Mick. Istega leta se Micku in Keithu pridruži še Brian Jones. Decembra 1962 se preselijo v skupno stanovanje, kjer so živeli od Mickove štipendije, Brianove plače prodajalca in pomagala jim je še Keithova mama, ki jim je pošiljala pakete s hrano. Decembra se jim je pridružil še bodoči basist Bill Wyman. === Prva leta (1960-1962) === Leta 1956 se Mick spoprijatelji z Dick Taylorjem, ki obiskuje isto šolo in skupaj s še dvema znancema začnejo igrati skupaj, vendar nikoli niso igral v javnosti. Poleti, leta 1960, je Jagger igral s prijatelji v dvorani župnijske cerkve Dartford in pel pesem Buddy Holly. Leta 1957 je Brian Jones prvič slišal pesem Charlie Parker-ja in je bil tako navdušena, da je prisilil starše, da mu kupijo saksofon, s katerim je postal dobesedno obseden, vse dokler, mu niso podarili [[akustična kitara|akustične kitare]]. Leta 1959 je dobil svojega prvega nezakonskega otroka od 14 letnega dekleta Valerie iz Cheltenhama in hkrati opustil študij. Leta 1958 je Bill Wyman prišel iz vojske (Airforce) in našel delo kot skladiščnik v neki londonski delavnici. Anglija v 50. ni bil samo Rock‘n‘Roll, saj se je vse bolj pojavljal skiffle, vrsta jazza, ki se igra na kitaro in improviziranih akustičnih tolkalih, prepojen z bluesom, ki je vplival tudi na bodoče Stonese. Ko je Bill leta 1955 dobil razglednico iz vojske, so bili na glasbeni lestvici Bill Halley s pesmijo Rock Around The Clock in na prvem mestu Finger of Suspiction od Dickie Valentina. To je bil tudi začetek pravljice Elvisa Presleya, uspehov Chuck Berrya in Little Richarda. Leta 1960 je Charlie Watts zapustil šolo, postal grafični oblikovalec in napisal knjigo o Charlie Parkerju, ki je bila nato objavljena leta 1965. Leta 1962 je začel igrati v triu pianista in igralca Dudleya Moora. Medtem, se je nekega dne Mick Jagger, založen s ploščami rock&blues, srečal s prijateljem Keith Richardsom, s katerim se nista videla že približno šest let. Skupaj sta šla na vlak, debatirala o glasbi in ugotovila, da imata skupnega prijatelja Dick Taylorja. Preden sta se poslovila, sta se odločila, da se sestanejo in zaigrajo skupaj. Skupaj z ostalimi prijatelji, se vsi trije odločijo, da se poimenujejo "The Little Blue Boy And The Blue Boys", v njihovem repertoarju pa je bil samo Chuck Berry. 25. maja 1995, je bil na dražbi Christie‘s, trak s posnetkom Blue Boys-ov, prodan za 52.520 £ ( približno 64.000 €). Brian Jones je marca, leta 1962 (takrat je imel tri nezakonske otroke), šel v Ealing Club in poslušal skupino Blues Incorporated, prijatelja Alexisa Kornerja, v kateri je igral Charlie Watts. Čez teden dni se je že pridružil njihovi skupini in se preimenoval v Elmo Lewis, takrat sta tudi prvič skupaj govorila Charlie in Brian. Nekega večera sta jih poslušala tudi Keith in Mick, ki sta po koncu predstave prvič govorila z Brianom in mu povedala, da želita ustanoviti skupino. Brian je podprl idejo in objavil oglas v »News Jazz«. Prvi se je odzval Ian Stewart. Junija 1962 so Mick Jagger, Keith Richards in Dick Taylor začeli z vajami z Brianom Jonesom in Ian Stewartom. Medtem je v klubu Marquee v Londonu igral Alexis Korner s svojo skupino in 12. julija je vprašal Briana, če bi namesto njega, s svojo skupino zaigral v neki oddaji, ki jo je snemala BBC. Dan pred koncertom se je Brian odločil, da bodo igrali z imenom »Rollin‘Stones« (ime jim je navdihnila pesem Catfish Blues od Muddya Watersa) v naslednji zasedbi: Mick Jagger (vokal), Keith Richards in Elmo Lewis (Brian) (kitare), Dick Taylor (bas), Ian Stewart (klavir) in Mick Avory (bobni). Decembra 1962 se Mick, Brian in Keith, preselijo v skupno stanovanje, kjer so živeli od Mickove štipendije, Brianove plače prodajalca in pomagala jim je še Keithova mama, ki jim je pošiljala pakete s hrano. === Uradni prvenec in prvi album (1963-1965) === Uradni prvenec je so imeli v enem od templjev rocka, Marquee v Londonu, 12. julija 1962. Že od samega začetka so bili »umazana in slaba« alternativa The Beatles-om, z glasbo, ki črpa iz korenin rock'n'rolla in bluesa. Stewart je bil leta 1963 odstranjen iz uradne zasedbe, saj ni bil primeren idol za najstnike, vendar je kljub temu nadaljeval pot s Stonesi kot njihov menedžer in klaviaturist, vse do leta 1985, ko je umrl. Nato sta Jagger in Richards prevzela pisanje pesmi in tako postala vodilna člana skupine namesto Jonesa. Skupina je sprva pisala pesmi, ki zajemajo predvsem ameriški blues in R&B, vendar leta 1966 so pisali večinoma Jagger/Richards stil pesmi. The Rolling Stones so sprva kupovali besedila od naslednjih ameriških izvajalcev in se od njih tudi učili: * Jimmy Reed * Elmore James - Big Willie Dixon - Sonny Boy Wiliamson - Litle Walter - B.B. King - T. Bone Walker - Buddy Guy - Bo Didley - Chuck Berry - Muddy Waters - Son House - Howlin Woolf - Little Junior Parker - John Lee Cooper Leta 1963 je izšla njihova prva single plošča, Comon I Want To Be Loved. Napisala sta jo Chuck Berry in Bob Dixon. Uspeh iz prvih pesmi je bil velikanski. V januarju 1963, se je Charlie Watts uradno pridružil skupini in zamenjal bobnarja Tony Chapmana, ki je svoj čas zamenjal Micka Avorya. Prva leta aktivnosti so Rolling Stonesi tekmovali le s pesmimi iz repertoarja ameriškega rock & rolla, bluesa in rhytm‘n‘bluesa bluesa, kot v primeru Buddy Holly (Ne Fade Away), Chuck Berrya (Carol), pa tudi Lennona in McCartneya (I Wanna Be Your Man), pesmi, ki jo je duo iz Liverpoola napisal za njih. Po objavi prvih pesmi in EP, na katerih so bili Bye Bye Johnny, Money, Poison Ivy in You Better Move On, so Stonesi dobili privilegij, da snemajo v dvoranah Chess. Od tu naprej, sta med letoma 1964 in 1965, Jagger in Richards snemala svoje pesmi in tisto zvrst glasbe oz. »sound«, ki je bil takrat neznan angleškim snemalnim studiem. Začelo se je leto 1964 in že je izšla njihova prva plošča imenovana The Rolling Stones. Takrat so jih začeli obsojati z nepotrebnimi komentarji po angleških časopisih kot so npr.: »Ali bi pustili vašo hčerko, da gre ven z enim od članov skupine The Rolling Stones?« To je bil šele začetek. Bilo je leto 1965 in skupina je izdala še eno novo ploščo The Rolling Stones No. 2. Glede popularnosti so se tistega leta približevali Beatlom. Oboževalci Stonesov so začeli kupovati njihove vse mogoče stvari, kot so npr. cigaretni ogorki, voda s katero so se tuširali in preostale norosti. 20. avgusta je izšel njihov legendarni singel Satisfaction. Po 1., 2., 3. LP plošči in po velikem številu posameznih »singlov« je prišlo leto 1965, leto sprememb: najprej je izšel The Last Time (uporabljen več kot 30 let kasneje od The Verve za njihov Bitter Sweet Symphony), sledil je (I Can‘t Get No) Satisfaction. In prav z Satisfaction (1965) so se Rolling Stones trajno in dokončno uveljavili. Na začetku leta 1966 prehitijo Beatle po prodaji plošč. Februarja je izšel As Tears Go By, maja pa še album Paint It Black. === Aftermath in naslednji albumi (1966 – 1968) === Leta 1966 je izšla njihova 1. plošča sestavljena izključno iz njihovih pesmi Aftermath, ki predstavlja oz. označuje prelomnico v kompaktni diskografski produkciji in odločen glasbeni okus petih članov. Brian Jones se je razkril ne le kot velik kitarist blues šole, temveč tudi kot resnično vsestranski instrumentalist: igral je vse, tudi dulcimer in sitar. Vse pesmi niso bile strogo Blues, bile so tudi: srednjeveška Lady Jane, psihedelična Mother‘s Little Helper, Under My Thumb (ki je kasneje postala klasika R‘n‘B). Po Aftermath sta sledili dve leti pravnih težav in medijskih »napačnih » korakov. Between the Buttons in predvsem Their Satanic Majesties Request (oba iz 1967) sta hotela biti kopije vse večje psihedelične mode in Sgt. Pepper‘s. Mejniki so bili kljub temu prisotni: Ruby Tuesday, Let‘s Spend the Night Together (z Between the Buttons), She‘s Rainbow (z Their Satanic Majesties Request): toda »flower power« ni bil prisoten v nizih Stonesov. V letu 1967 so jih, po mnogih nastopih v televizijskih oddajah, zaznamovali za upornike in za nezaželene TV goste, ker so v neki oddaji zavrnili povabilo gledalcev in niso hoteli še enkrat na oder. S tem so si pridobili še več popularnosti. Januarja so izdali singel Let's Spend The Night Together. Brian Jones je takrat moral v zapor za 9 mesecev zaradi posedovanja marihuane. In tako je 24. maja 1968 izšel singel, ki je postavil stvari na svoje mesto: Jumping Jack Flash / Child of the Moon, spet R'n'B »sulphureous«, v katerem prevladuje znani riff, katerega avtorstvo ima, kot po navadi, Keith Richards . Sledi niz plošč, ki zagotovijo Jaggerju in kolegom naziv »The Greatest Rock‘n‘Roll Band in the World«, največjih rock and roll bend na svetu. Beggars Banquet (z slavno pesmijo Sympathy for the Devil), Let in Bleed, Get Yer Ya-Ya‘s Out!, Sticky Fingers in Exile on Main St.: vsi so citirani v vseh lestvicah najboljših rock plošč vseh časov. Toda svetovna slava in uspeh zahtevajo svojo ceno. In ta je »težka«. === Tragedija === Leta 1969 je bil Brian Jones zaradi nesoglasij izločen iz skupine in je kasneje, 3. julija 1969, med zabavo, v nepojasnjenih okoliščinah utonil v svojem bazenu. Kot vzrok smrti je bila kasneje navedena utopitev, povzročena zaradi prevelikega odmerka droge in alkohola. Le dva dni po smrti so imeli Rolling Stones prost (zastonj) koncert, ki je bil že prej predviden, v Hyde Parku v Londonu, pred približno 350.000 oboževalci. Koncert, ki je bil predviden kot predstavitev novega kitarista Micka Taylorja, je bil dogodek brez primere in je neizogibno povzročil klimo, ki je bila prisotna po smrti Jonesa. Veliko kritik je bilo namenjenih Stonesom in obtoženi so bili neobčutljivosti do svojega starega prijatelja. Kot odgovor na to, so koncert posvetili Jonesu in Mick Jagger ga je začel z branjem ene od poezij Perca Shelleya njemu v spomin. === Spremembe (1969 - 1975) === Mick Taylor je postal uradni član Rolling Stonesov 13. junija 1969, kot »začasno« nadomestilo za Briana Jonesa, ki je bil oslabljen zaradi alkohola, drog in zdravil. V resnici pa položaj, ki ga je imel Brian Jones, ni nikoli povsem postal od Taylorja, kot tudi na za Rona Wooda; skozi leta je bila Brianova vloga v okviru skupine pomembnejša s »slikovnega« vidika kot z vidika glasbe, čeprav je bil izvrsten glasbenik in aranžer. Njegov je bil vpliv Bluesa v skupini. Prihod Taylerja je prinesel val svežine v skupino in je bistveno prispeval k temu, kar so mnogi dejali, da so postali najboljša formacija Rolling Stonesov. Z njegovim prihodom, pa je skupina izgubila tisto tipično Brianovo eksperimentalno komponento, toda Taylerjeva izjemna nadarjenost na svojem instrumentu in njegova natančnost dotika, so skupini podarili zgodovinski pomen. Njegova velika sramežljivost in plahost pa mu nikoli ne dovolita oz. omogočita, da pride v popolno harmonijo s skupino, do točke, ko Billu predlaga da zapusti Glimmer Twins in da začne na svoje, skupaj z Charliem. Zavrnitev basista ga pahne v hudo depresijo, ki vse bolj vpliva nanj. Ne vzdrži ritma turnej in »neregularnega« načina življenja skupine. Leta 1974 je prevzel usodno odločitev da zapusti Rolling Stonese in s tem skupini povzročil precejšnje težave, saj so ostali še brez drugega kitarista in bili so prisiljeni odlašati z ameriško turnejo. Za njegovo zamenjavo je bil imenovan izvrsten kitarist Ry Cooder, ki jih je spremljal na turneji tistega leta, vendar pa tudi njemu ni bilo všeč sobivanje z neobvladljivo Angleško formacijo, zato je ob koncu turneje sklenil, da zapusti skupino in se vrne k svojemu eksperimentiranju in prefinjenemu zvoku. Leta 1975 je k zamenjavi Micka Taylorja in Ry Cooderja, priskočil na pomoč Ron Wood, ki je bil že ob Rod Stewartu v Jeff Beck Group in v Faces. Za njegovo mesto sta se potegovala še Jeff Beck in Peter Frampton, vendar neuspešno. Manj nadarjen kot njegova predhodnika, vendar je bil Ronnie že dolgoletni prijatelj in bolj v skladu s skupino. Poleg tega je bil sposoben nadomestiti Keitha in njegov riff in s tem v skupini ponovno ustvaril »staro obliko zapletov«, ki je uspešna samo z Brianom. Vmes, med letoma 1971 in 1975 se zvrsti še nekaj pomembnih dogodkov: Prelomnica je bilo prav leto 1971, ko izide njihov album Sticky Finger in ko so zaradi visokih davkov zbežali iz Anglije v Francijo, kjer so leta 1972 posneli in izdali nov album Exile On Main Street. Aprila 1972, je Keith dobil hčerko. Maja zasede pesem Brown Sugar prvo mesto na Ameriški lestvici. Julija jim na turneji v Kanadi nastavijo dinamit na tovornjak, policija pa je v Parizu Keithu težila zaradi heroina. Na začetku leta nastane še ena njihova uspešnica, pesem Angie. Inspiracija za to pesem je bila Keithova hčerka Angela. Leta 1974 je bil Keith Richards obsojen posedovanja heroina, ki so ga našli v njegovem avtu po prometni nesreči. Keith začne sodelovati z Ronniem Woodom. Nastane nov singel It's Only Rock'n'Roll pri katerem sta pomagala Ronnie in David Bowie. Decemba začne Mick govoriti, da bo zapustil skupino, vendar se to ni zgodilo. === Osemdeseta in kriza (1976-1988) === Preostali del sedemdesetih let je minil med koncerti, albumi (Black and Blue, Love You Live in Some Girls) in običajnimi ekscesi. Med temi, je samo album Some Girls, ki je izšel leta 1978, prišel na vrh svetovnih glasbenih lestvic in bil občudovan s strani kritikov, ki so začeli govoriti o »vstajenju« skupine. Album Some Girls, ki je imel za takratne čase problematičen ovitek. Nastale so tožbe in zaradi tega so morali že po nekaj mesecih zamenjati ovitek. Osemdeseta leta so začeli s ploščo Emotional Rescue, ki pa ni mogla ponoviti uspeha prejšnjega uspeha. Takrat je Charlie zaradi zamude letala zamudil na novinarsko konferenco in zato so mediji začeli pisati, da sovraži rock'n'roll. Naslednje leto je izšel Tattoo You z znamenito pesmijo Start Me Up in Waithin On A Friend. Najavili so novo turnejo, s katere je leta 1982 izšel album Still Life (American Concert 1981). Naslednje leto je bil objavljen eksperimentalni album Undercover, ki pa je bil preveč usmerjen v vzpenjanje na lestvicah in je padel pod skušnjavo novih zvokov 80-ih let. Odnos med Keithom in Mickom se je iz dneva v dan bolj krhal. Keith se je želel vrniti k staremu dobremu Rock'n'Rollu, Mick pa se je želel bolj usmeriti v Pop. Tako je skupina prečkala obdobje najgloblje krize in leta 1986 izdala Dirty Work. »Umazano delo«, ki poudarja razdaljo med Glimmer Twins. Tudi v tem primeru album ni bil podprt z nobeno turnejo, kar je že povzročilo govorice o naslednjem razpadu skupine. Leta 1986 je umrl njihov meneger Ian Stewart. Vzrok smrti je bila srčna kap. Kljub veliki žalosti so tistega leta izdali album Dirty Work. Minilo je nekaj let, ki jih je Mick posvetil individualnim projektom: She's the Boss leta 1985 in Primitive Cool leta 1987. Zaskrbljujoč je bil Keithov odgovor, ki se je istega leta 1987, zavezal z »dušo in telesom«, da naredi Hail Hail Rock 'n' Roll!, dokumentarni film o svojem idolu Chuck Berryu. Kot da to ni bilo dovolj, je naslednje leto objavil svoj prvi solo album Talks Is Cheap in s tem so bili strahovi o koncu skupine več kot upravičeni, še posebej, ko se je Keith lotil turneje s svojimi Expensive Winos. === Ponovno zbližanje (1989–1999) === Leta 1989, se morda zaradi slabega uspeha solističnih projektov skupine Glimmer Twins, Rolling Stones vrnejo na sceno z novim albumom. Tistega leta, sta Mick in Keith odšla na Barbados (otok nad J Ameriko) v studio Eddya Granta. Čeprav sta bila Mike in Kate prepričana, da se ne prenašata ravno najbolje, sta kljub temu napisala zelo dober material za naslednji album Steel Wheels. Plošča je bila velika uspešnica in še posebej nekatere pesmi kot so bile npr. Mixed Emotions, Rock And a Hard Place in Almost Hear You Sigh. Leta 1994 kljub svojim solo projektom skupina odlično funkcionira. Izdajo album Vodoo Language in v njem je vodilna skladba Love is Strong. Skupaj z Bobom Dylanom odigrajo pesem Like A Rolling Stone. Sredina devetdesetih so bila leta razprodanih koncertnih turnej po Južni Ameriki, Japonski in Avstraliji Po nepogrešljivi svetovna turneji je sledil koncertni album. Do leta 1997 skupina objavlja albume na približno 3 leta, nadaljujejo z ekshibicijami v živo in tudi plošče snemajo v živo. Leta 1997 izide Bridget to Babylon, album neizdanih pesmi, kateremu leta 2002 sledi antologija Forty Licks, s katero označijo oz. praznujejo 40. obletnico skupine. (Na začetku leta 1998 so nastopali tudi v Zagrebu in po tem so imeli nekaj časa premor.) Med njihovo potjo se je izgubil Bill Wyman, ki se je, od leta 1993 zdolgočasen s pantomimo, umaknil iz skupine in ustanovil svoj nov band, The Rhythm King, ki je proizvajal živahno glasbo, osredotočeno na zabave. Basista je nadomestil Darryl Jones, ki pa je bil sprejet pogodbeno in ne kot uradni član skupine. === Nedavni časi (2000 – 2012) === Na Jaggerjev rojstni dan, 26. julija 2005, so uradno razkrili ime njihovega prvega albuma po skoraj osmih letih premora. Avgusta 2005 se odpravijo na novo svetovno turnejo in 2. septembra 2005 ugleda luč nov album neizdanih pesmi A Bigger Bang in to skoraj osem let po Bridget to Babylon. V tem albumu je bila pesem Swet Neo Con, s katero so razburili mnoge oboževalce, ki so dosegli, da je Keithu prekipelo in je pesem odstranil iz albuma. Album predstavlja vrnitev k prvotnim izvorom, je poln energije in brez »posladkov« kot prejšnji. Na lestvici je bila prisotna tudi pesem, posvečena Gorge W. Bushu (sweet Neocon). Izdaji je sledil koncertu v Rio de Janeiru, kjer je bilo prisotnih več kot 2.000.000 ljudi. 23. marca 2007 je Mick Jagger preko spleta osebno napovedal nadaljevanje turneje A Bigger Bang Tour iz leta 2006, ki se nanaša na mesta, kjer so bili koncerti odpovedani zaradi nesreče Keith Richardsa, ki je med dopustovanjem na otokih Figi, padel s palme in s tem dobil pretres možganov. Turneja se je začela 5. junija v Werchterju, blizu Bruxellesa in se zaključila 2. avgusta v londonski O2 Areni. Leta 2008 je izšel Shine a Light, dokumentarni film enega največjih režiserjev, velikega ljubitelja in oboževalca britanske skupine Martina Scorseseja. Prikazuje slavno in zmagovalno »epsko« glasbo Rolling Stonesov, s poudarkom na glavnih fazah: Brown Sugar, Satisfaction, Jumpin' Jack Flash, Sympathy for the Devil, As Tears Go By in mnogo drugih. Po raznih govoricah o njihovi turneji ob 50. obletnici njihovega prvega koncerta, so Rolling Stones objavili izid nove antološke zbirke naslovljene GRRR!, na kateri je 48 zgodovinskih posnetkov in dve novi pesmi: One More Shot in Doom and Gloom, ki sta bili posneti poleti v Parizu. == Zvrst glasbe == Skupina igra večinoma pop/rock pesmi, vendar so pomešane tudi druge zvrsti, kot so: * Album Rock * British invasion * Contemporary Pop/Rock * [[Hard rock|Hard Rock]] * Regional Blues * Rock & Roll * British Psychedelia * Psychedelic/Garage * [[Blues rock|Blues-Rock]] * British Blues * Dance-Rock * Early Pop/Rock * AM Pop == <br /> Turneje skupine The Rolling Stones: == • September–November 1963 – British Tour 1963 • Januar 1964 – 1st British Tour 1964 • Februar–Marec 1964 – 2nd British Tour 1964 • Junij 1964 – 1st American Tour 1964 • Avgust 1964 – 3rd British Tour 1964 • September–Oktober 1964 – 4th British Tour 1964 • Oktober–November 1964 – 2nd American Tour 1964 • Januar 1965 – Irish Tour 1965 • Februar 1965 – Far East Tour 1965 • Marec 1965 – 1st British Tour 1965 • Marec–April 1965 – 1st European Tour 1965 • April 1965 – 2nd European Tour 1965 • April–May 1965 – 1st American Tour 1965 • Junij 1965 – 3rd European Tour 1965 • September 1965 – 2nd Irish Tour 1965 • September 1965 – 4th European Tour 1965 • September–Oktober 1965 – 2nd British Tour 1965 • Oktober–December 1965 – 2nd American Tour 1965 • Februar–Marec 1966 – Australasian Tour 1966 • Marec–April 1966 – European Tour 1966 • Junij–Julij 1966 – American Tour 1966 • September–Oktober 1966 – British Tour 1966 • Marec–April 1967- European Tour 1967 • November–December 1969 – American Tour 1969 • Avgust–Oktober 1970 – European Tour 1970 • Marec 1971 – UK Tour 1971 • Junij–Julij 1972 – American Tour 1972 • Januar–Februar 1973 – Pacific Tour 1973 • September–Oktober 1973 – European Tour 1973 • Junij–Avgust 1975 – Tour of the Americas '75 • April–Junij 1976 – Tour of Europe '76 • Junij–Julij 1978 – US Tour 1978 • September–December 1981 – American Tour 1981 • Maj–Julij 1982 – European Tour 1982 • Avgust 1989-Avgust 1990 – Steel Wheels/Urban Jungle Tour • Avgust 1994-Avgust 1995 – Voodoo Lounge Tour • September 1997-September 1998 & Junij 1999 – Bridges to Babylon Tour • Januar–April 1999 – No Security Tour • September 2002-November 2003 – Licks Tour • Avgust 2005-Avgust 2007 – A Bigger Bang Tour • December 2012: 50 and Counting Tour == Albumi == The Rolling Stones so izdali: • Studijski albumi: 31 • Albumi posneti »v živo«: 18 • Kompilacijski albumi: 32 • EP: 3 • »Singles«: 107 • Video albumi: 16 • Glasbeni video: 57 • »Box« seti: 5 Studijski albumi: • The Rolling Stones (UK), 16. april 1964 • England's Newest Hit Makers (US), 30. maj 1964 • 12 X 5, 17. oktober 1964 • The Rolling Stones No. 2, 15. januar 1965 • The Rolling Stones, Now! , 13. februar 1965 • Out of Our Heads (US) , 30. julij 1965 • Out of Our Heads (UK), 24. september 1965 • December's Children (And Everybody's), 4. december 1965 • Aftermath (UK), 15. april 1966 • Aftermath (US), 20. junij 1966 • Between the Buttons (UK), 20. januar 1967 • Between the Buttons (US), 11. februar 1967 • Their Satanic Majesties Request, 8. december 1967 • Beggars Banquet, 6. december 1968 • Let It Bleed, 5. december 1969 • Sticky Fingers, 23. april 1971 • Exile on Main St., 12. maj 1972 • Goats Head Soup, 31. avgust 1973 • It's Only Rock 'n Roll, 18. oktober 1974 • Black and Blue, 23. april 1976 • Some Girls, 9. junij 1978 • Emotional Rescue, 20. junij 1980 • Tattoo You, 24. avgust 1981 • Undercover, 7. november 1983 • Dirty Work, 24. marec 1986 • Steel Wheels, 29. avgust 1989 • Voodoo Lounge, 11. julij 1994 • Bridges to Babylon, 29. september 1997 • A Bigger Bang, 5. september 2005 • Blue & Lonesome, 2016 • Hackney Diamonds, 2023 • Foreign Tongues, 2026 Albumi posneti »v živo« - Live Albumi: * Got Live If You Want It! (US only), 10. december 1966 • Get Yer Ya-Ya's Out! The Rolling Stones in Concert, 4. september 1970 • Love You Live, 23. september 1977 • "Still Life" (American Concert 1981), 1. junij 1982 • Flashpoint, 2. april 1991 • Stripped, 13. november 1995 • The Rolling Stones Rock and Roll Circus, 14. oktober 1996 • No Security, 2. november 1998 • Live Licks, 1. november 2004 • Shine a Light, 1. april 2008 • Brussels Affair (Live 1973), 18 oktober 2011 • Some Girls: Live in Texas 1978, 15. november 2011 • Hampton Coliseum (Live 1981), 30. januar 2012 • L.A. Friday (Live 1975), 2. april 2012 • Live at the Checkerboard Lounge, Chicago 1981, 2 julij 2012 • Live at the Tokyo Dome (Live 1990), 11. julij 2012 • Light the Fuse (Live 2005), 16. oktober 2012 • Live at Leeds (1982), 13. november 2012 == Kompilacije == • Big Hits (High Tide and Green Grass) (US), 28. marec 1966 • Big Hits (High Tide and Green Grass) (UK), 4. november 1966 • Flowers, 26. junij 1967 • Through the Past, Darkly (Big Hits Vol. 2) (UK), 12. september 1969 • Through the Past, Darkly (Big Hits Vol. 2) (US), 12. september 1969 • Stone Age, 6. marec 1971 • Gimme Shelter, 10. september 1971 • Hot Rocks 1964–1971, 20. december 1971 • Milestones, 18. februar 1972 • Rock'n'Rolling Stones, 13. oktober 197 • More Hot Rocks (Big Hits & Fazed Cookies), 11. december 1972 • No Stone Unturned, 5. oktober 1973 • Metamorphosis, 6. junij 1975 • Made in the Shade, 6. junij 1975 • Rolled Gold: The Very Best of the Rolling Stones, 6. november 1975 • Get Stoned: 30 Greatest Hits. 30 Original tracks, 21. oktober 1977 • Time Waits for No One, 29. maj 1979 • Solid Rock, 28. oktober 1980 • Slow Rollers,1. januar 1981 • Sucking in the Seventies, 9. marec 1981 • In Concert (got LIVE if you want it! + Get Yer Ya-Yas Out!), 21. julij 1982 • Story of The Stones, 1. december 1982 • Rewind (1971–1984), 19. junij 1984 • Les Années Stones 1 (Hot Rocks 1964–1971), 1986 • Singles Collection: The London Years, 15. avgust 1989 • Hot Rocks 1964–1971, 25. junij 1990 • Jump Back: The Best of The Rolling Stones (UK) , 22. november 1993 • Forty Licks , 30. september 2002 • Jump Back: The Best of The Rolling Stones (US), 24. avgust 2004 • Rarities 1971–2003, 22. november 2005 • Exile on Main St. (Rarities Edition), 18. maj 2010 • GRRR!, 12. november 2012 == Zunanje povezave == {{commonscat|Rolling Stones}} * [http://www.rollingstone.com/artists/therollingstones/biography Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080802170621/http://www.rollingstone.com/artists/therollingstones/biography |date=2008-08-02 }} na [[Rolling Stone]] * [http://tsort.info/music/r3kx6r.htm Položaj pesmi od The Rolling Stones na lestvicah] * {{imdb name|1213869|The Rolling Stones}} * [http://www.rollingstones.com/ Uradna spletna stran] {{-}} {{The Rolling Stones}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} {{DEFAULTSORT:Rolling Stones, The}} [[Kategorija:Angleške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1962]] [[Kategorija:Rolling Stones| ]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] iicoyxm7n2aw90vrltckl7cd5c5co5n 6752603 6752601 2026-09-18T18:07:36Z Erardo Galbi 166658 6752603 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = The Rolling Stones | Landscape = yes | Background = group_or_band | Alias = The Stones | Origin = [[London]], {{zastava države|Združeno kraljestvo}} | Genre = [[Rock]], [[blues]], [[pop glasba|pop]] | Years_active = 1962–danes | Label = [[Decca Records|Decca]], [[Rolling Stones Records|Rolling Stones]], [[Virgin Records|Virgin]], [[ABKCO]], [[Interscope Records|Interscope]], [[Polydor Records|Polydor]] | Associated_acts = | Current_members = [[Mick Jagger]]<br />[[Keith Richards]]<br />[[Charlie Watts]]<br />[[Ronnie Wood]] | Past_members = [[Brian Jones]]<br />[[Ian Stewart (klaviaturist)|Ian Stewart]]<br />[[Dick Taylor]]<br />[[Mick Taylor]]<br />[[Bill Wyman]] }} [[File:Rolling_Stones_1965.jpg|thumb|The Rolling Stones 1965: Brian Jones, Charlie Watts, Mick Jagger, Keith Richards, Bill Wyman]] '''The Rolling Stones''' je [[Angleži|angleška]] [[Glasba|glasbena]] skupina, ki je začela svojo glasbeno pot v [[1960.|šestdesetih]] letih dvajsetega stoletja. [[Brian Jones]], bivši [[kitarist]] skupine, jo je ustanovil leta [[1962]]. Skupaj s [[Klaviature|klaviaturistom]] [[Ian Stewart|Ianom Stewartom]] sta v skupino povabila [[Pevec|pevca]] [[Mick Jagger|Micka Jaggerja]], kitarista [[Keith Richards|Keitha Richardsa]], [[Basist|basista]] [[Bill Wyman|Billa Wymana]] in [[Bobnar (glasbenik)|bobnarja]] [[Charlie Watts|Charlieja Wattsa]]. Rolling Stonesi so bili leta [[1969]] predstavljeni kot najboljša [[blues]] skupina šesdesetih let. Zdajšnji člani skupine so [[Mick Jagger]], [[Keith Richards]], [[Charlie Watts]] in [[Ron Wood]]. Skupina je prejela kar 15 [[Zlati album|zlatih]] in 60 [[Platinasti album|platinastih]] [[Glasbeni album|albumov]]. Do konca leta [[2005]] so skupno zaslužili 162 [[Milijon|milijonov]] [[Ameriški dolar|ameriških dolarjev]], njihov koncert v [[Copacabana|Copacabani]] pa si je ogledalo okoli dva milijona ljudi. Rolling Stonesi so po celem svetu prodali več kot 200 milijonov albumov. V vseh 46 letih igranja so Stonesi napisali več kot 400 pesmi. Za zdaj zadnja turneja Stonesov ''Bigger Bang'' je najbolj dobičkonosna glasbena turneja vseh časov. Leta 2008 je bil posnet film o Stonesih ''Shine A Light, ''v katerem igrajo člani Rolling Stonesov, poleg njih pa so še sodelovali [[Buddy Guy]], [[Jack White]], [[Christina Aguilera.]] Rolling Stonesi imajo tudi največji oder na svetu, ki meri v dolžino 70 m in v višino 30 m. Opremo in oder vozijo po svetu s 64 [[Tovornjak|tovornjaki]]. Karte ''VIP'' za ogled [[Stonesov]] stanejo tudi do 500 €. Leta 2003 je [[Mick Jagger]] dobil naslov [[vitez]]. [[Keith Richards]] je bil razočaran nad tem, da je Jagger naslov sprejel.{{wikificiraj}} {{slog|razlog=neustrezna uporaba sedanjika, okorna slovenščina}} {{brezvirov}} The Rolling Stones so britanska [[Glasba|glasbena]] [[rock]] skupina iz [[London]]a, ki je nastala 12. junija 1962, ko so imeli tudi prvi koncert v Marque Clubu v Londonu. Mick Jagger se je najprej imenoval Mike, vendar si je leta 1961 spremenil ime v Mick. Istega leta se je Micku in Keithu pridružil še Brian Jones. Decembra 1962 so se preselili v skupno stanovanje, kjer so živeli od Mickove štipendije, Brianove plače prodajalca, pomagala pa jim je še Keithova mama, ki jim je pošiljala pakete s hrano. Decembra se jim je pridružil še bodoči [[Bas kitarist|basist]] Bill Wyman. Uradno naj bi skupina nastala januarja 1963, ko se jim pridruži Charlie Watts. Ustanovil jo je Brian Jones (bivši kitarist skupine), skupaj z Ianom Stewartom, ko sta povabila v skupino Micka Jaggerja, [[Kitarist|kitarista]] Keitha Richardsa, basista Billa Wymana in [[bobnar (glasbenik)|bobnarja]] Charlie Wattsa. Najprej so postali popularni v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Veliki Britaniji]] in [[Evropa|Evropi]], nato pa še v [[ZDA]], v zgodnjih 60-ih letih med britansko invazijo. The Rolling Stones so izdali 22 studijskih albumov v Veliki Britaniji (24 v ZDA), 8 koncertnih albumov (8 v ZDA) in številne kompilacije. Po svetu so prodali več kot 200 milijonov albumov. Leta 1989 so bili sprejeti v [[Hram slavnih rokenrola]], leta 2004 pa so bili v reviji Rolling Stones med stotimi najboljšimi glasbenimi umetniki uvrščeni na četrto mesto. Danes skupino sestavljajo Mick Jagger (vokal, [[Orglice (glasbilo)|orglice]]), Keith Richards (kitara, vokal), Ronnie Wood (kitara, vokal) in Charlie Watts (bobni, tolkala). Skupina ima tudi spremljevalno zasedbo v naslednji postavitvi: * Darryl Jones * Blondie Chaplin * Lisa Fisher-Bernard Fowler * Boby Keys * Tim Ries * Michael Davis * Kent Smith * Chuck Leavell To je ena izmed najbolj pomembnih skupin in eden izmed največjih izrazov za mešanico glasbe med [[Blues rock|rock&bluesom]], tisto zvrstjo glasbe, ki je pomenila evolucijo razvoja rock‘n‘rolla petdesetih let, ki je z njihove strani bil predelan v nekoliko tršo, opolzko in agresivno petje, z nenehnimi nespodobnimi sklicevanji na spolnost in včasih na trde droge. Zaradi njihove »transgresivnosti« so bili imenovani »grdi, umazani in slabi« za razliko od bolj umirjenih Beatles-ov, čeprav je bilo to mnenje pogosto ustvarjeno prav s strani Stonesov, ki so se namenoma obnašali neetično in s tem predlagali alternativen model uporabe in porabe glasbenega tiska. The Rolling Stones so bili in so še vedno mejnik v razvoju rock glasbe 20. stoletja. Z glasbo so predstavljali takratne družbene razmere in nezadovoljstvo celotnih generacij in s tem poosebili nemiren duh velikih predstavnikov bluesa preteklosti. Tako je nastalo tudi ime njihove skupine, saj so ga izbrali iz naslova pesmi enega izmed prej omenjenih velikanov bluesa (Muddy Waters). Do sedaj so imeli 1743 koncertov. Letos praznujejo 50. obletnico obstoja, zato so že lani v ta namen izdali nov album Grrr in začeli z veliko svetovno turnejo ter imeli v Londonu svojo razstavo == Zgodovina skupine == === Začetki === Pet fantov, ki bi nekoč postali slavni »Kotaleči Kamni« ima različna porekla in izhajajo iz drugačnih socialnih okolij. [[Brian Jones|Lewis Brian Hopkins Jones]], se je rodil 28.02.1942 v Chaltenhamu – Gloucestershire, je galskega porekla in sin učiteljev. [[Mick Jagger|Michael Philip Jagger]], rojen 26.07.1943 v Darfordu – Kent, oče je bil učitelj športne vzgoje, mati frizerka. [[Keith Richards]], rojen v galski delavski družini 18.12.1943 v Darthfordu, [[William George Perks]], rojen 24. 10. 1936 v Londonu, sin zidarja in služkinje. [[Charlie Watts|Charles Robert Watts]], rojen 2.06.1941 v Londonu, oče bivši letalec RAF-a, kasneje strojnik na British Railways. To se šteje kot jedro skupine, kateremu je potrebno dodati še ime [[Ian Stewart]], ki je bil rojen 18.07 1938 v Suttonu. Takoj po vojni so obiskovali šolo in vsi, razen [[Brian Jones|Briana Jonesa]], so živeli v Londonu in okolici. Začelo se je leta 1950, Mick Jagger in Keith Richards sta bila soseda (prvič v življenju sta se srečala v peskovniku), vse dokler nista kasneje šla vsak na svojo šolo in vse dokler se Keith ni preselil. Glasba je postajala vse bolj pomembna v njihovem življenju, preizkusili in igrali so različne instrumente in nekega dne, se po nekaj letih na vlaku ponovno srečata Jagger in Richards. Mick Jagger je imel pod roko kup uvoženih plošč založbe Chess Records in med pogovorom sta odkrila, da imata rada isto glasbo – Rhythm & Blues in dobila sta idejo, da sestavita skupino. Bill Wyman in Ian Stewart, največja iz skupine, sta bila sredi polovice 50. let, vpoklicana v vojsko, medtem ko so bili drugi še vedno potopljen v svoj študij. Ian je ostal v vojski le za nekaj dni. Mick Jagger se je najprej imenoval Mike, vendar si je leta 1961 spremeni ime v Mick. Istega leta se Micku in Keithu pridruži še Brian Jones. Decembra 1962 se preselijo v skupno stanovanje, kjer so živeli od Mickove štipendije, Brianove plače prodajalca in pomagala jim je še Keithova mama, ki jim je pošiljala pakete s hrano. Decembra se jim je pridružil še bodoči basist Bill Wyman. === Prva leta (1960–1962) === Leta 1956 se Mick spoprijatelji z Dick Taylorjem, ki obiskuje isto šolo in skupaj s še dvema znancema začnejo igrati skupaj, vendar nikoli niso igral v javnosti. Poleti, leta 1960, je Jagger igral s prijatelji v dvorani župnijske cerkve Dartford in pel pesem Buddy Holly. Leta 1957 je Brian Jones prvič slišal pesem Charlie Parker-ja in je bil tako navdušena, da je prisilil starše, da mu kupijo saksofon, s katerim je postal dobesedno obseden, vse dokler, mu niso podarili [[akustična kitara|akustične kitare]]. Leta 1959 je dobil svojega prvega nezakonskega otroka od 14 letnega dekleta Valerie iz Cheltenhama in hkrati opustil študij. Leta 1958 je Bill Wyman prišel iz vojske (Airforce) in našel delo kot skladiščnik v neki londonski delavnici. Anglija v 50. ni bil samo Rock‘n‘Roll, saj se je vse bolj pojavljal skiffle, vrsta jazza, ki se igra na kitaro in improviziranih akustičnih tolkalih, prepojen z bluesom, ki je vplival tudi na bodoče Stonese. Ko je Bill leta 1955 dobil razglednico iz vojske, so bili na glasbeni lestvici Bill Halley s pesmijo Rock Around The Clock in na prvem mestu Finger of Suspiction od Dickie Valentina. To je bil tudi začetek pravljice Elvisa Presleya, uspehov Chuck Berrya in Little Richarda. Leta 1960 je Charlie Watts zapustil šolo, postal grafični oblikovalec in napisal knjigo o Charlie Parkerju, ki je bila nato objavljena leta 1965. Leta 1962 je začel igrati v triu pianista in igralca Dudleya Moora. Medtem, se je nekega dne Mick Jagger, založen s ploščami rock&blues, srečal s prijateljem Keith Richardsom, s katerim se nista videla že približno šest let. Skupaj sta šla na vlak, debatirala o glasbi in ugotovila, da imata skupnega prijatelja Dick Taylorja. Preden sta se poslovila, sta se odločila, da se sestanejo in zaigrajo skupaj. Skupaj z ostalimi prijatelji, se vsi trije odločijo, da se poimenujejo "The Little Blue Boy And The Blue Boys", v njihovem repertoarju pa je bil samo Chuck Berry. 25. maja 1995, je bil na dražbi Christie‘s, trak s posnetkom Blue Boys-ov, prodan za 52.520 £ ( približno 64.000 €). Brian Jones je marca, leta 1962 (takrat je imel tri nezakonske otroke), šel v Ealing Club in poslušal skupino Blues Incorporated, prijatelja Alexisa Kornerja, v kateri je igral Charlie Watts. Čez teden dni se je že pridružil njihovi skupini in se preimenoval v Elmo Lewis, takrat sta tudi prvič skupaj govorila Charlie in Brian. Nekega večera sta jih poslušala tudi Keith in Mick, ki sta po koncu predstave prvič govorila z Brianom in mu povedala, da želita ustanoviti skupino. Brian je podprl idejo in objavil oglas v »News Jazz«. Prvi se je odzval Ian Stewart. Junija 1962 so Mick Jagger, Keith Richards in Dick Taylor začeli z vajami z Brianom Jonesom in Ian Stewartom. Medtem je v klubu Marquee v Londonu igral Alexis Korner s svojo skupino in 12. julija je vprašal Briana, če bi namesto njega, s svojo skupino zaigral v neki oddaji, ki jo je snemala BBC. Dan pred koncertom se je Brian odločil, da bodo igrali z imenom »Rollin‘Stones« (ime jim je navdihnila pesem Catfish Blues od Muddya Watersa) v naslednji zasedbi: Mick Jagger (vokal), Keith Richards in Elmo Lewis (Brian) (kitare), Dick Taylor (bas), Ian Stewart (klavir) in Mick Avory (bobni). Decembra 1962 se Mick, Brian in Keith, preselijo v skupno stanovanje, kjer so živeli od Mickove štipendije, Brianove plače prodajalca in pomagala jim je še Keithova mama, ki jim je pošiljala pakete s hrano. === Uradni prvenec in prvi album (1963–1965) === Uradni prvenec je so imeli v enem od templjev rocka, Marquee v Londonu, 12. julija 1962. Že od samega začetka so bili »umazana in slaba« alternativa The Beatles-om, z glasbo, ki črpa iz korenin rock'n'rolla in bluesa. Stewart je bil leta 1963 odstranjen iz uradne zasedbe, saj ni bil primeren idol za najstnike, vendar je kljub temu nadaljeval pot s Stonesi kot njihov menedžer in klaviaturist, vse do leta 1985, ko je umrl. Nato sta Jagger in Richards prevzela pisanje pesmi in tako postala vodilna člana skupine namesto Jonesa. Skupina je sprva pisala pesmi, ki zajemajo predvsem ameriški blues in R&B, vendar leta 1966 so pisali večinoma Jagger/Richards stil pesmi. The Rolling Stones so sprva kupovali besedila od naslednjih ameriških izvajalcev in se od njih tudi učili: * Jimmy Reed * Elmore James - Big Willie Dixon - Sonny Boy Wiliamson - Litle Walter - B.B. King - T. Bone Walker - Buddy Guy - Bo Didley - Chuck Berry - Muddy Waters - Son House - Howlin Woolf - Little Junior Parker - John Lee Cooper Leta 1963 je izšla njihova prva single plošča, Comon I Want To Be Loved. Napisala sta jo Chuck Berry in Bob Dixon. Uspeh iz prvih pesmi je bil velikanski. V januarju 1963, se je Charlie Watts uradno pridružil skupini in zamenjal bobnarja Tony Chapmana, ki je svoj čas zamenjal Micka Avorya. Prva leta aktivnosti so Rolling Stonesi tekmovali le s pesmimi iz repertoarja ameriškega rock & rolla, bluesa in rhytm‘n‘bluesa bluesa, kot v primeru Buddy Holly (Ne Fade Away), Chuck Berrya (Carol), pa tudi Lennona in McCartneya (I Wanna Be Your Man), pesmi, ki jo je duo iz Liverpoola napisal za njih. Po objavi prvih pesmi in EP, na katerih so bili Bye Bye Johnny, Money, Poison Ivy in You Better Move On, so Stonesi dobili privilegij, da snemajo v dvoranah Chess. Od tu naprej, sta med letoma 1964 in 1965, Jagger in Richards snemala svoje pesmi in tisto zvrst glasbe oz. »sound«, ki je bil takrat neznan angleškim snemalnim studiem. Začelo se je leto 1964 in že je izšla njihova prva plošča imenovana The Rolling Stones. Takrat so jih začeli obsojati z nepotrebnimi komentarji po angleških časopisih kot so npr.: »Ali bi pustili vašo hčerko, da gre ven z enim od članov skupine The Rolling Stones?« To je bil šele začetek. Bilo je leto 1965 in skupina je izdala še eno novo ploščo The Rolling Stones No. 2. Glede popularnosti so se tistega leta približevali Beatlom. Oboževalci Stonesov so začeli kupovati njihove vse mogoče stvari, kot so npr. cigaretni ogorki, voda s katero so se tuširali in preostale norosti. 20. avgusta je izšel njihov legendarni singel Satisfaction. Po 1., 2., 3. LP plošči in po velikem številu posameznih »singlov« je prišlo leto 1965, leto sprememb: najprej je izšel The Last Time (uporabljen več kot 30 let kasneje od The Verve za njihov Bitter Sweet Symphony), sledil je (I Can‘t Get No) Satisfaction. In prav z Satisfaction (1965) so se Rolling Stones trajno in dokončno uveljavili. Na začetku leta 1966 prehitijo Beatle po prodaji plošč. Februarja je izšel As Tears Go By, maja pa še album Paint It Black. === Aftermath in naslednji albumi (1966–1968) === Leta 1966 je izšla njihova 1. plošča sestavljena izključno iz njihovih pesmi Aftermath, ki predstavlja oz. označuje prelomnico v kompaktni diskografski produkciji in odločen glasbeni okus petih članov. Brian Jones se je razkril ne le kot velik kitarist blues šole, temveč tudi kot resnično vsestranski instrumentalist: igral je vse, tudi dulcimer in sitar. Vse pesmi niso bile strogo Blues, bile so tudi: srednjeveška Lady Jane, psihedelična Mother‘s Little Helper, Under My Thumb (ki je kasneje postala klasika R‘n‘B). Po Aftermath sta sledili dve leti pravnih težav in medijskih »napačnih » korakov. Between the Buttons in predvsem Their Satanic Majesties Request (oba iz 1967) sta hotela biti kopije vse večje psihedelične mode in Sgt. Pepper‘s. Mejniki so bili kljub temu prisotni: Ruby Tuesday, Let‘s Spend the Night Together (z Between the Buttons), She‘s Rainbow (z Their Satanic Majesties Request): toda »flower power« ni bil prisoten v nizih Stonesov. V letu 1967 so jih, po mnogih nastopih v televizijskih oddajah, zaznamovali za upornike in za nezaželene TV goste, ker so v neki oddaji zavrnili povabilo gledalcev in niso hoteli še enkrat na oder. S tem so si pridobili še več popularnosti. Januarja so izdali singel Let's Spend The Night Together. Brian Jones je takrat moral v zapor za 9 mesecev zaradi posedovanja marihuane. In tako je 24. maja 1968 izšel singel, ki je postavil stvari na svoje mesto: Jumping Jack Flash / Child of the Moon, spet R'n'B »sulphureous«, v katerem prevladuje znani riff, katerega avtorstvo ima, kot po navadi, Keith Richards . Sledi niz plošč, ki zagotovijo Jaggerju in kolegom naziv »The Greatest Rock‘n‘Roll Band in the World«, največjih rock and roll bend na svetu. Beggars Banquet (z slavno pesmijo Sympathy for the Devil), Let in Bleed, Get Yer Ya-Ya‘s Out!, Sticky Fingers in Exile on Main St.: vsi so citirani v vseh lestvicah najboljših rock plošč vseh časov. Toda svetovna slava in uspeh zahtevajo svojo ceno. In ta je »težka«. === Tragedija === Leta 1969 je bil Brian Jones zaradi nesoglasij izločen iz skupine in je kasneje, 3. julija 1969, med zabavo, v nepojasnjenih okoliščinah utonil v svojem bazenu. Kot vzrok smrti je bila kasneje navedena utopitev, povzročena zaradi prevelikega odmerka droge in alkohola. Le dva dni po smrti so imeli Rolling Stones prost (zastonj) koncert, ki je bil že prej predviden, v Hyde Parku v Londonu, pred približno 350.000 oboževalci. Koncert, ki je bil predviden kot predstavitev novega kitarista Micka Taylorja, je bil dogodek brez primere in je neizogibno povzročil klimo, ki je bila prisotna po smrti Jonesa. Veliko kritik je bilo namenjenih Stonesom in obtoženi so bili neobčutljivosti do svojega starega prijatelja. Kot odgovor na to, so koncert posvetili Jonesu in Mick Jagger ga je začel z branjem ene od poezij Perca Shelleya njemu v spomin. === Spremembe (1969–1975) === Mick Taylor je postal uradni član Rolling Stonesov 13. junija 1969, kot »začasno« nadomestilo za Briana Jonesa, ki je bil oslabljen zaradi alkohola, drog in zdravil. V resnici pa položaj, ki ga je imel Brian Jones, ni nikoli povsem postal od Taylorja, kot tudi na za Rona Wooda; skozi leta je bila Brianova vloga v okviru skupine pomembnejša s »slikovnega« vidika kot z vidika glasbe, čeprav je bil izvrsten glasbenik in aranžer. Njegov je bil vpliv Bluesa v skupini. Prihod Taylerja je prinesel val svežine v skupino in je bistveno prispeval k temu, kar so mnogi dejali, da so postali najboljša formacija Rolling Stonesov. Z njegovim prihodom, pa je skupina izgubila tisto tipično Brianovo eksperimentalno komponento, toda Taylerjeva izjemna nadarjenost na svojem instrumentu in njegova natančnost dotika, so skupini podarili zgodovinski pomen. Njegova velika sramežljivost in plahost pa mu nikoli ne dovolita oz. omogočita, da pride v popolno harmonijo s skupino, do točke, ko Billu predlaga da zapusti Glimmer Twins in da začne na svoje, skupaj z Charliem. Zavrnitev basista ga pahne v hudo depresijo, ki vse bolj vpliva nanj. Ne vzdrži ritma turnej in »neregularnega« načina življenja skupine. Leta 1974 je prevzel usodno odločitev da zapusti Rolling Stonese in s tem skupini povzročil precejšnje težave, saj so ostali še brez drugega kitarista in bili so prisiljeni odlašati z ameriško turnejo. Za njegovo zamenjavo je bil imenovan izvrsten kitarist Ry Cooder, ki jih je spremljal na turneji tistega leta, vendar pa tudi njemu ni bilo všeč sobivanje z neobvladljivo Angleško formacijo, zato je ob koncu turneje sklenil, da zapusti skupino in se vrne k svojemu eksperimentiranju in prefinjenemu zvoku. Leta 1975 je k zamenjavi Micka Taylorja in Ry Cooderja, priskočil na pomoč Ron Wood, ki je bil že ob Rod Stewartu v Jeff Beck Group in v Faces. Za njegovo mesto sta se potegovala še Jeff Beck in Peter Frampton, vendar neuspešno. Manj nadarjen kot njegova predhodnika, vendar je bil Ronnie že dolgoletni prijatelj in bolj v skladu s skupino. Poleg tega je bil sposoben nadomestiti Keitha in njegov riff in s tem v skupini ponovno ustvaril »staro obliko zapletov«, ki je uspešna samo z Brianom. Vmes, med letoma 1971 in 1975 se zvrsti še nekaj pomembnih dogodkov: Prelomnica je bilo prav leto 1971, ko izide njihov album Sticky Finger in ko so zaradi visokih davkov zbežali iz Anglije v Francijo, kjer so leta 1972 posneli in izdali nov album Exile On Main Street. Aprila 1972, je Keith dobil hčerko. Maja zasede pesem Brown Sugar prvo mesto na Ameriški lestvici. Julija jim na turneji v Kanadi nastavijo dinamit na tovornjak, policija pa je v Parizu Keithu težila zaradi heroina. Na začetku leta nastane še ena njihova uspešnica, pesem Angie. Inspiracija za to pesem je bila Keithova hčerka Angela. Leta 1974 je bil Keith Richards obsojen posedovanja heroina, ki so ga našli v njegovem avtu po prometni nesreči. Keith začne sodelovati z Ronniem Woodom. Nastane nov singel It's Only Rock'n'Roll pri katerem sta pomagala Ronnie in David Bowie. Decemba začne Mick govoriti, da bo zapustil skupino, vendar se to ni zgodilo. === Osemdeseta in kriza (1976–1988) === Preostali del sedemdesetih let je minil med koncerti, albumi (Black and Blue, Love You Live in Some Girls) in običajnimi ekscesi. Med temi, je samo album Some Girls, ki je izšel leta 1978, prišel na vrh svetovnih glasbenih lestvic in bil občudovan s strani kritikov, ki so začeli govoriti o »vstajenju« skupine. Album Some Girls, ki je imel za takratne čase problematičen ovitek. Nastale so tožbe in zaradi tega so morali že po nekaj mesecih zamenjati ovitek. Osemdeseta leta so začeli s ploščo Emotional Rescue, ki pa ni mogla ponoviti uspeha prejšnjega uspeha. Takrat je Charlie zaradi zamude letala zamudil na novinarsko konferenco in zato so mediji začeli pisati, da sovraži rock'n'roll. Naslednje leto je izšel Tattoo You z znamenito pesmijo Start Me Up in Waithin On A Friend. Najavili so novo turnejo, s katere je leta 1982 izšel album Still Life (American Concert 1981). Naslednje leto je bil objavljen eksperimentalni album Undercover, ki pa je bil preveč usmerjen v vzpenjanje na lestvicah in je padel pod skušnjavo novih zvokov 80-ih let. Odnos med Keithom in Mickom se je iz dneva v dan bolj krhal. Keith se je želel vrniti k staremu dobremu Rock'n'Rollu, Mick pa se je želel bolj usmeriti v Pop. Tako je skupina prečkala obdobje najgloblje krize in leta 1986 izdala Dirty Work. »Umazano delo«, ki poudarja razdaljo med Glimmer Twins. Tudi v tem primeru album ni bil podprt z nobeno turnejo, kar je že povzročilo govorice o naslednjem razpadu skupine. Leta 1986 je umrl njihov menedžer Ian Stewart. Vzrok smrti je bila srčna kap. Kljub veliki žalosti so tistega leta izdali album Dirty Work. Minilo je nekaj let, ki jih je Mick posvetil individualnim projektom: She's the Boss leta 1985 in Primitive Cool leta 1987. Zaskrbljujoč je bil Keithov odgovor, ki se je istega leta 1987, zavezal z »dušo in telesom«, da naredi Hail Hail Rock 'n' Roll!, dokumentarni film o svojem idolu Chuck Berryu. Kot da to ni bilo dovolj, je naslednje leto objavil svoj prvi solo album Talks Is Cheap in s tem so bili strahovi o koncu skupine več kot upravičeni, še posebej, ko se je Keith lotil turneje s svojimi Expensive Winos. === Ponovno zbližanje (1989–1999) === Leta 1989, se morda zaradi slabega uspeha solističnih projektov skupine Glimmer Twins, Rolling Stones vrnejo na sceno z novim albumom. Tistega leta, sta Mick in Keith odšla na Barbados (otok nad J Ameriko) v studio Eddya Granta. Čeprav sta bila Mike in Kate prepričana, da se ne prenašata ravno najbolje, sta kljub temu napisala zelo dober material za naslednji album Steel Wheels. Plošča je bila velika uspešnica in še posebej nekatere pesmi kot so bile npr. Mixed Emotions, Rock And a Hard Place in Almost Hear You Sigh. Leta 1994 kljub svojim solo projektom skupina odlično funkcionira. Izdajo album Vodoo Language in v njem je vodilna skladba Love is Strong. Skupaj z Bobom Dylanom odigrajo pesem Like A Rolling Stone. Sredina devetdesetih so bila leta razprodanih koncertnih turnej po Južni Ameriki, Japonski in Avstraliji Po nepogrešljivi svetovna turneji je sledil koncertni album. Do leta 1997 skupina objavlja albume na približno 3 leta, nadaljujejo z ekshibicijami v živo in tudi plošče snemajo v živo. Leta 1997 izide Bridget to Babylon, album neizdanih pesmi, kateremu leta 2002 sledi antologija Forty Licks, s katero označijo oz. praznujejo 40. obletnico skupine. (Na začetku leta 1998 so nastopali tudi v Zagrebu in po tem so imeli nekaj časa premor.) Med njihovo potjo se je izgubil Bill Wyman, ki se je, od leta 1993 zdolgočasen s pantomimo, umaknil iz skupine in ustanovil svoj nov band, The Rhythm King, ki je proizvajal živahno glasbo, osredotočeno na zabave. Basista je nadomestil Darryl Jones, ki pa je bil sprejet pogodbeno in ne kot uradni član skupine. === Nedavni časi (2000–2012) === Na Jaggerjev rojstni dan, 26. julija 2005, so uradno razkrili ime njihovega prvega albuma po skoraj osmih letih premora. Avgusta 2005 se odpravijo na novo svetovno turnejo in 2. septembra 2005 ugleda luč nov album neizdanih pesmi A Bigger Bang in to skoraj osem let po Bridget to Babylon. V tem albumu je bila pesem Swet Neo Con, s katero so razburili mnoge oboževalce, ki so dosegli, da je Keithu prekipelo in je pesem odstranil iz albuma. Album predstavlja vrnitev k prvotnim izvorom, je poln energije in brez »posladkov« kot prejšnji. Na lestvici je bila prisotna tudi pesem, posvečena Gorge W. Bushu (sweet Neocon). Izdaji je sledil koncertu v Rio de Janeiru, kjer je bilo prisotnih več kot 2.000.000 ljudi. 23. marca 2007 je Mick Jagger preko spleta osebno napovedal nadaljevanje turneje A Bigger Bang Tour iz leta 2006, ki se nanaša na mesta, kjer so bili koncerti odpovedani zaradi nesreče Keith Richardsa, ki je med dopustovanjem na otokih Figi, padel s palme in s tem dobil pretres možganov. Turneja se je začela 5. junija v Werchterju, blizu Bruxellesa in se zaključila 2. avgusta v londonski O2 Areni. Leta 2008 je izšel Shine a Light, dokumentarni film enega največjih režiserjev, velikega ljubitelja in oboževalca britanske skupine Martina Scorseseja. Prikazuje slavno in zmagovalno »epsko« glasbo Rolling Stonesov, s poudarkom na glavnih fazah: Brown Sugar, Satisfaction, Jumpin' Jack Flash, Sympathy for the Devil, As Tears Go By in mnogo drugih. Po raznih govoricah o njihovi turneji ob 50. obletnici njihovega prvega koncerta, so Rolling Stones objavili izid nove antološke zbirke naslovljene GRRR!, na kateri je 48 zgodovinskih posnetkov in dve novi pesmi: One More Shot in Doom and Gloom, ki sta bili posneti poleti v Parizu. == Zvrst glasbe == Skupina igra večinoma pop/rock pesmi, vendar so pomešane tudi druge zvrsti, kot so: * Album Rock * British invasion * Contemporary Pop/Rock * [[Hard rock|Hard Rock]] * Regional Blues * Rock & Roll * British Psychedelia * Psychedelic/Garage * [[Blues rock|Blues-Rock]] * British Blues * Dance-Rock * Early Pop/Rock * AM Pop == <br /> Turneje skupine The Rolling Stones: == • September–November 1963 – British Tour 1963 • Januar 1964 – 1st British Tour 1964 • Februar–Marec 1964 – 2nd British Tour 1964 • Junij 1964 – 1st American Tour 1964 • Avgust 1964 – 3rd British Tour 1964 • September–Oktober 1964 – 4th British Tour 1964 • Oktober–November 1964 – 2nd American Tour 1964 • Januar 1965 – Irish Tour 1965 • Februar 1965 – Far East Tour 1965 • Marec 1965 – 1st British Tour 1965 • Marec–April 1965 – 1st European Tour 1965 • April 1965 – 2nd European Tour 1965 • April–May 1965 – 1st American Tour 1965 • Junij 1965 – 3rd European Tour 1965 • September 1965 – 2nd Irish Tour 1965 • September 1965 – 4th European Tour 1965 • September–Oktober 1965 – 2nd British Tour 1965 • Oktober–December 1965 – 2nd American Tour 1965 • Februar–Marec 1966 – Australasian Tour 1966 • Marec–April 1966 – European Tour 1966 • Junij–Julij 1966 – American Tour 1966 • September–Oktober 1966 – British Tour 1966 • Marec–April 1967- European Tour 1967 • November–December 1969 – American Tour 1969 • Avgust–Oktober 1970 – European Tour 1970 • Marec 1971 – UK Tour 1971 • Junij–Julij 1972 – American Tour 1972 • Januar–Februar 1973 – Pacific Tour 1973 • September–Oktober 1973 – European Tour 1973 • Junij–Avgust 1975 – Tour of the Americas '75 • April–Junij 1976 – Tour of Europe '76 • Junij–Julij 1978 – US Tour 1978 • September–December 1981 – American Tour 1981 • Maj–Julij 1982 – European Tour 1982 • Avgust 1989-Avgust 1990 – Steel Wheels/Urban Jungle Tour • Avgust 1994-Avgust 1995 – Voodoo Lounge Tour • September 1997-September 1998 & Junij 1999 – Bridges to Babylon Tour • Januar–April 1999 – No Security Tour • September 2002-November 2003 – Licks Tour • Avgust 2005-Avgust 2007 – A Bigger Bang Tour • December 2012: 50 and Counting Tour == Albumi == The Rolling Stones so izdali: • Studijski albumi: 31 • Albumi posneti »v živo«: 18 • Kompilacijski albumi: 32 • EP: 3 • »Singles«: 107 • Video albumi: 16 • Glasbeni video: 57 • »Box« seti: 5 Studijski albumi: • The Rolling Stones (UK), 16. april 1964 • England's Newest Hit Makers (US), 30. maj 1964 • 12 X 5, 17. oktober 1964 • The Rolling Stones No. 2, 15. januar 1965 • The Rolling Stones, Now! , 13. februar 1965 • Out of Our Heads (US) , 30. julij 1965 • Out of Our Heads (UK), 24. september 1965 • December's Children (And Everybody's), 4. december 1965 • Aftermath (UK), 15. april 1966 • Aftermath (US), 20. junij 1966 • Between the Buttons (UK), 20. januar 1967 • Between the Buttons (US), 11. februar 1967 • Their Satanic Majesties Request, 8. december 1967 • Beggars Banquet, 6. december 1968 • Let It Bleed, 5. december 1969 • Sticky Fingers, 23. april 1971 • Exile on Main St., 12. maj 1972 • Goats Head Soup, 31. avgust 1973 • It's Only Rock 'n Roll, 18. oktober 1974 • Black and Blue, 23. april 1976 • Some Girls, 9. junij 1978 • Emotional Rescue, 20. junij 1980 • Tattoo You, 24. avgust 1981 • Undercover, 7. november 1983 • Dirty Work, 24. marec 1986 • Steel Wheels, 29. avgust 1989 • Voodoo Lounge, 11. julij 1994 • Bridges to Babylon, 29. september 1997 • A Bigger Bang, 5. september 2005 • Blue & Lonesome, 2016 • Hackney Diamonds, 2023 • Foreign Tongues, 2026 Albumi posneti »v živo« - Live Albumi: * Got Live If You Want It! (US only), 10. december 1966 • Get Yer Ya-Ya's Out! The Rolling Stones in Concert, 4. september 1970 • Love You Live, 23. september 1977 • "Still Life" (American Concert 1981), 1. junij 1982 • Flashpoint, 2. april 1991 • Stripped, 13. november 1995 • The Rolling Stones Rock and Roll Circus, 14. oktober 1996 • No Security, 2. november 1998 • Live Licks, 1. november 2004 • Shine a Light, 1. april 2008 • Brussels Affair (Live 1973), 18 oktober 2011 • Some Girls: Live in Texas 1978, 15. november 2011 • Hampton Coliseum (Live 1981), 30. januar 2012 • L.A. Friday (Live 1975), 2. april 2012 • Live at the Checkerboard Lounge, Chicago 1981, 2 julij 2012 • Live at the Tokyo Dome (Live 1990), 11. julij 2012 • Light the Fuse (Live 2005), 16. oktober 2012 • Live at Leeds (1982), 13. november 2012 == Kompilacije == • Big Hits (High Tide and Green Grass) (US), 28. marec 1966 • Big Hits (High Tide and Green Grass) (UK), 4. november 1966 • Flowers, 26. junij 1967 • Through the Past, Darkly (Big Hits Vol. 2) (UK), 12. september 1969 • Through the Past, Darkly (Big Hits Vol. 2) (US), 12. september 1969 • Stone Age, 6. marec 1971 • Gimme Shelter, 10. september 1971 • Hot Rocks 1964–1971, 20. december 1971 • Milestones, 18. februar 1972 • Rock'n'Rolling Stones, 13. oktober 197 • More Hot Rocks (Big Hits & Fazed Cookies), 11. december 1972 • No Stone Unturned, 5. oktober 1973 • Metamorphosis, 6. junij 1975 • Made in the Shade, 6. junij 1975 • Rolled Gold: The Very Best of the Rolling Stones, 6. november 1975 • Get Stoned: 30 Greatest Hits. 30 Original tracks, 21. oktober 1977 • Time Waits for No One, 29. maj 1979 • Solid Rock, 28. oktober 1980 • Slow Rollers,1. januar 1981 • Sucking in the Seventies, 9. marec 1981 • In Concert (got LIVE if you want it! + Get Yer Ya-Yas Out!), 21. julij 1982 • Story of The Stones, 1. december 1982 • Rewind (1971–1984), 19. junij 1984 • Les Années Stones 1 (Hot Rocks 1964–1971), 1986 • Singles Collection: The London Years, 15. avgust 1989 • Hot Rocks 1964–1971, 25. junij 1990 • Jump Back: The Best of The Rolling Stones (UK) , 22. november 1993 • Forty Licks , 30. september 2002 • Jump Back: The Best of The Rolling Stones (US), 24. avgust 2004 • Rarities 1971–2003, 22. november 2005 • Exile on Main St. (Rarities Edition), 18. maj 2010 • GRRR!, 12. november 2012 == Zunanje povezave == {{commonscat|Rolling Stones}} * [http://www.rollingstone.com/artists/therollingstones/biography Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080802170621/http://www.rollingstone.com/artists/therollingstones/biography |date=2008-08-02 }} na [[Rolling Stone]] * [http://tsort.info/music/r3kx6r.htm Položaj pesmi od The Rolling Stones na lestvicah] * {{imdb name|1213869|The Rolling Stones}} * [http://www.rollingstones.com/ Uradna spletna stran] {{-}} {{The Rolling Stones}} {{normativna kontrola}} {{band-stub}} {{DEFAULTSORT:Rolling Stones, The}} [[Kategorija:Angleške rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1962]] [[Kategorija:Rolling Stones| ]] [[Kategorija:Sprejeti v Hram slavnih rokenrola]] mitc1edoyxc8bzeb0w4g2p053oczy8i 0 115688 6752452 6657135 2026-09-18T12:26:47Z ~2026-45085-22 264465 /* Izbrana bibliografija (monografije) */ 6752452 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | signature = Toporisic podpis.png | signature_size = 150px }} [[Slika:Mostec, Brežice 13.jpg|thumb|right|250px|Rojstna hiša Jožeta Toporišiča, [[Mostec, Brežice|Mostec]] 15]] '''Jože Toporišič''', [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[slovenist]], [[leksikograf]], [[univerzitetni profesor]], [[akademik]] * [[11. oktober]] [[1926]], [[Mostec, Brežice|Mostec]], † [[9. december]] [[2014]], [[Ljubljana]]. ==Življenje in delo== Obiskoval je [[Osnovno šolanje|Osnovno šolo]] v [[Dobova|Dobovi]] (1933–1938), ki se je 12. 10. 2015 preimenovala v Osnovno šolo dr. Jožeta Toporišiča. Šolanje je nadaljeval na klasični gimnaziji v [[Maribor|Mariboru]], vendar samo tri razrede (1938−1941). V tem času je živel v mariborskem semenišču, kjer se je tudi pripravljal izpit za študij teologije. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil v taboriščih v [[Šlezija|Šleziji]] in na [[Poljska|Poljskem]] ([[Strzyzów]], [[Wrocław]]). Po koncu vojne je obiskoval gimnazijo v [[Brežice|Brežicah]], nato v Mariboru, kjer je v šolskem letu 1946/47 maturiral na [[Prva gimnazija Maribor|Prvi gimnaziji]]. Po [[Matura|maturi]] se je vpisal na študij [[Slavistika|slavistike]] (slovenski jezik s književnostjo in ruski jezik s književnostjo) na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]]. Diplomiral je leta 1952, svojo profesorsko pot pa je začel leta 1953 kot profesorski pripravnik na novomeški gimnaziji, nato je bil do leta 1965 [[lektor]] za slovenski jezik na [[Filozofska fakulteta v Zagrebu|Filozofski fakulteti v Zagrebu.]] Kot štipendist [[Humboldt|Humboldtove ustanove]] je študiral eksperimentalno [[Fonetika|fonetiko]] v [[Hamburg]]u (1962/63). Doktoriral je leta 1963 na FF v Ljubljani z disertacijo ''Nazorska in oblikovna struktura [[Fran Saleški Finžgar|Finžgarjeve]] proze'', kjer je bil sprva docent, od 1970 izredni in v letih 1976 - 1996 redni profesor za slovenski jezik in stilistiko kot ustanovni (prvi) predstojnik istoimenske katedre. Predaval je predvsem na Filozofski fakulteti, kjer je vzgojil številne generacije slovenistov. Občasno je bil gost na drugih univerzah v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] ([[Univerza v Zagrebu|Zagreb]], [[Univerza v Zadru|Zadar]] itd.) in po svetu ([[Chicago]], [[Regensburg]], [[Moskva]], [[Celovec]], [[Gradec]], [[Varšava]] itd.). Bil je aktiven tudi na drugih področjih, od 1970 do 1977 je bil urednik [[Slavistična revija|Slavistične revije]]. Jože Toporišič je bil vodilni slovenski jezikoslovec druge polovice 20. stoletja. Bil je avtor številnih jezikoslovnih razprav in del (njegova bibliografija šteje blizu 1000 enot). Svojo pot jezikoslovca je začel s kritiko slovnice štirih avtorjev ([[Anton Bajec|Bajec]], [[Rudolf Kolarič|Kolarič]], [[Mirko Rupel|Rupel]], [[Jakob Šolar|Šolar]]), ki jo je napisal junija 1957, vendar je v [[Jezik in slovstvo|Jeziku in slovstvu]] niso objavili, saj je bila preobsežna in bi ob ugled spravila takratno slovensko knjižno jezikoslovje. Vendar je ocena našla pot do javnosti, v skrajšani obliki je 1960 najprej v nemščini izšla na Danskem, 1962 pa v hrvaščini. V Sloveniji izšla šele 1987 v monografiji ''Portreti, razgledi, presoje'' z naslovom ''Naša slovnica''. Ocena slovnice štirih je postala tudi osnova za nastanek učbenika ''Slovenski jezik 1–4'', ki je bil predhodnik kasnejše znanstvene slovnice slovenskega jezika, [[Slovenska slovnica|''Slovenske slovnice'']] (izšla v Mariboru 1976 pri založbi Obzorja, prenovljene in razširjene izdaje 1984, 1991, 2000, 2004). Na njegove nazore o jeziku so vplivali zagrebški jezikoslovec [[Petar Guberina]], [[Stanislav Škrabec]], [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] in praško, kopenhagensko ter ameriško strukturalno jezikoslovje. Jezikoslovje je razumel kot sistem, jezik kot strukturo. S svojo ''[[Enciklopedija slovenskega jezika|Enciklopedijo slovenskega jezika]]'' je zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja v slovensko jezikoslovno vedo. Sodeloval je pri nastajanju ''[[Slovar slovenskega knjižnega jezika|Slovarja slovenskega knjižnega jezika]]'' in ''[[Slovenski pravopis|Slovenskega pravopisa]]''. Verjetno je zaradi svoje kontroverznosti in splošne razvpitosti v znanstvenih krogih, kakor tudi v širši javnosti, relativno pozno postal akademik: za dopisnega oz. izrednega člana [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] je bil izvoljen 1991 in za rednega šele 1997, ker je 2 leti prej dobil premalo glasov. [[Univerza v Ljubljani|Matična univerza]] mu za razliko od večine njegovih kolegov profesorjev (slavistov in jezikoslovcev s fakultete in SAZU) ni podelila nobenega priznanja ali častnega naslova, najbrž prav tako iz zgoraj omenjenih razlogov. === Zasebno === Njegov mlajši sin dr. [[Tomaž Toporišič]] (1962) je dramaturg, esejist, gledališki teoretik in publicist. Starejši sin [[Andrej Toporišič]] (1955) pa je računalničar, solastnik in direktor šole za tuje jezike [[Panteon College]], d.o.o.<ref>{{Navedi novice|title=NAŠA DRUŽINA: dr. Jože Toporišič kot oče, njegove vrednote, službe in delo v Ljubljani.|date=2015|url=http://www.osdobova.si/files/2015/10/KD-NinaMasa.pdf|accessdate=16.2.2020|publisher=OŠ dr. Jožeta Toporišiča Dobova}}</ref> ===Priznanja in nagrade=== Leta 1994 je prejel [[Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije|srebrni častni znak svobode Republike Slovenije]], leta 2006 pa [[Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za življenjsko delo. Prejel je še nagrade [[Univerza v Gradcu|Univerze v Gradcu]] (1977), [[Kidričeva nagrada|Kidričevega sklada]] (1979) in [[Mednarodno društvo za fonetične vede|Mednarodnega društva za fonetične vede]] (1979). Oktobra 2017 so mu v parku za Filozofsko fakulteto odkrili spomenik (avtorja [[Primož Novak]] in [[Nika Oblak]]). ==Izbrana bibliografija (monografije)== * ''Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. {{COBISS|ID=4196864}} * ''Slovenski knjižni jezik'', 1-4. Maribor: Obzorja, 1965−1970. * ''Slovenska slovnica''. Maribor: Obzorja, ¹1976 {{COBISS|ID=9888257}}, ²1984 {{COBISS|ID=4183296}}, ³1991 {{COBISS|ID=27505152}}, ⁴2000, 1. nat. {{COBISS|ID=44990977}}, ⁴2000, 2. nat. {{COBISS|ID=53483521}}. * ''Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika''. Maribor: Obzorja, 1978. {{COBISS|ID=42497}} * ''Nova slovenska skladnja''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. {{COBISS|ID=13361921}} * ''Portreti, razgledi, presoje''. Maribor: Obzorja, 1987. {{COBISS|ID=17206529}} * ''Družbenost slovenskega jezika''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. {{COBISS|ID=23803392}} * ''Enciklopedija slovenskega jezika''. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. {{COBISS|ID=24684032}} * ''Oblikoslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2003. {{COBISS|ID=124125184}} * ''Besedjeslovne razprave''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. {{COBISS|ID=227660032}} * ''Jezikovni pogovori iz Sedem dni''. Maribor: Pivec, 2007. {{COBISS|ID=59242753}} * ''Stilnost in zvrstnost''. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. {{COBISS|ID=237164544}} * ''Intervjuji in polemike'', Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011. === O njem === * ''Toporišičeva obdobja'' (urednika [[Erika Kržišnik]] in [[Miran Hladnik]]), konferenčni zbornik, 2016 == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Jože Toporišič}} * [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&select=%28AR=1544291%29&lani=slv Bibliografija na COBISS/OPAC-u] * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/vecerni-gost/1584474 Intervju z Jožetom Toporišičem na RTV Slovenija] * {{SloBio|id=714478|avtor=Rigler Jakob|ime=Toporišič Jože|vir=SBL}} * [http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-je-jezikoslovec-joze-toporisic/353272 Umrl je jezikoslovec Jože Toporišič] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}} {{Častni občani Občine Brežice}} {{Zoisova nagrada}} {{Brežice}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Toporišič, Jože}} [[Kategorija:Jože Toporišič| ]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Slovenski slavisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Zoisovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Posavci]] [[Kategorija:Mostec, Brežice]] f60hnhs5qm9tq989k4l48ugjhnge396 0 119680 6752543 6723654 2026-09-18T15:16:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752543 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Francoska občina| commune status = [[Seznam mest v Franciji|Mesto]]| arrondissement=Saint-Quentin| canton=Saint-Quentin-1<br>Saint-Quentin-2<br>Saint-Quentin-3| INSEE=02691| postal code=02100| mayor=Frédérique Macarez|<ref name=mayor>{{navedi splet|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=2 December 2020|language=fr}}</ref> term=2020&ndash;2026| intercommunality=Aglomeracijska skupnost<br>CA Saint-Quentinois| elevation m=74| elevation min m=68| elevation max m=125| coordinates = <!-- wikipodatki -->| population = {{France metadata Wikidata|population_total}}| population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}}| population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}}| }} {{Drugi pomeni}} '''Saint-Quentin''' ({{IPA|fr|sɛ̃ kɑ̃tɛ̃|lang|LL-Q150 (fra)-Jules78120-Saint-Quentin.wav}}; {{langx|pcd|Saint-Kintin}}; {{langx|nl|Sint-Kwintens}} {{IPA|nl|sɪnt ˈkʋɪntəns|}}) je [[mesto]] in [[Občine Francije|občina]] v je [[mesto]] v [[Aisne (departma)|departmaju Aisne]], [[Francoske regije|regiji]], [[Hauts-de-France]], severna [[Francija]]. V antiki je bilo prepoznano kot ''Augusta Veromanduorum''. Ime je dobilo po [[sveti Quentin|svetem Quentinu iz Amiensa]], ki naj bi bil tam mučen v 3. stoletju. == Administracija == [[Slika:Arrondissement de St Quentin.png|thumb|left|500px|Okrožje Saint-Quentin]] Saint-Quentin je podprefektura Aisne. Čeprav je Saint-Quentin daleč največje mesto v Aisne, je glavno mesto tretje največje mesto, Laon. == Zgodovina == Mesto so ustanovili Rimljani v avgustovskem obdobju, da bi nadomestili ''[[oppidum]]'' [[Vermand]] (11 km stran) kot glavno mesto Viromanduijev (keltskega belgijskega ljudstva, ki je naseljevalo regijo). Ime je dobilo ''Augusta Viromanduorum'', v čast cesarja [[gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. To je bilo mesto za brod čez reko [[Soma|Somo]]. V poznem rimskem obdobju je možno, da je bila prestolnica ''civitas'' prenesena nazaj v Vermand (katerega ime izvira iz Veromandis); v Saint-Quentinu ni bilo najdenih skoraj ničesar, kar bi se nanašalo na 4. stoletje. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] se je na podlagi romanja k grobu sv. Quentina, rimskega kristjana, ki je prišel evangelizirat regijo in bil mučen v Augusti, razvil pomemben samostan, danes [[bazilika Saint-Quentin]], kar je dalo povod za novo mesto, ki je bilo poimenovano po njem. Od 9. stoletja je bil Saint-Quentin glavno mesto okrožja Vermandois. Od 10. stoletja so bili grofje Vermandois (potomci [[Karolingi|karolinških]], nato [[kapetingi|kapetinških]] družin) zelo močni. Mesto je hitro raslo: [[buržoazija]] se je organizirala in v drugi polovici 12. stoletja (zelo zgodnji datum) pridobila občinsko listino, ki je njihovi občini zagotavljala veliko stopnjo avtonomije. Na začetku 13. stoletja je Saint-Quentin vstopil med [[Francija v srednjem veku|kraljeve posesti]]. Takrat je bilo cvetoče mesto, ki je temeljilo na svoji tekstilni industriji volne (mesto ''drapante''). Bilo je tudi središče trgovine, ki ga je spodbujala njegova lega na meji s francoskim kraljestvom, med [[Šampanja (provinca)|šampanjskimi]] sejmi in [[Flandrija|flandrijskimi]] mesti (izvoz vina itd.): imelo je pomemben letni sejem. Koristila mu je tudi lega v osrčju bogate kmetijske regije (trgovina z žitom in ''guède'', dragocenim modrim barvilom). Od 14. stoletja je Saint-Quentin trpel zaradi te strateške lege: prestal je francosko-angleške vojne ([[stoletna vojna]]). V 15. stoletju sta se za mesto potegovala francoski kralj in [[Burgundski vojvoda|burgundski vojvode]] (je eno od 'mest na Somi'). Ker ga je večkrat opustošila [[kuga]], se je njegovo prebivalstvo zmanjšalo, gospodarstvo pa je bilo v krizi: sejem je bil vse bolj nepomemben, kmetijska proizvodnja pa se je zmanjšala. Upadajoča tekstilna industrija se je preusmerila v proizvodnjo lanenega platna. Medtem se je mesto soočalo z velikimi stroški za vzdrževanje utrdb in oboroženih čet. Med koncem 15. in sredino 17. stoletja je bil ta strateški položaj vzrok za pogoste nesreče. Leta 1557 se je obleganje španske vojske (kot del bitke pri Saint-Quentinu) končalo s plenjenjem mesta in njegovim dvoletnim zapuščanjem. Leta 1559 je bilo mesto vrnjeno Franciji in je bilo deležno intenzivnih utrjevalnih del: srednjeveško [[obzidje]], ki je bilo večkrat prenovljeno, je bilo zaščiteno s številnimi novimi naprednimi utrdbami. Da bi jim naredili prostor, so porušili dve okrožji. Sredi 17. stoletja se je mesto izognilo obleganju, a je utrpelo grozote vojn, ki so pustošile po [[Pikardija|Pikardiji]], spremljala pa jih je kuga (leta 1636 je umrlo 3000 ljudi od morda 10.000 prebivalcev) in lakota. V drugi polovici 17. stoletja so osvajanja [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]] premaknila mejo stran od Saint-Quentina in mesto je izgubilo velik del svoje strateške vloge. Konec 16. stoletja se je njegova tekstilna proizvodnja specializirala za fino laneno platno. To je prineslo blaginjo, zlasti v 18. stoletju, ko so te tekstilije izvažali po vsej Evropi in Ameriki. [[Image:The Market St Quentin.JPG|thumb|left|Tržnica]] [[Image:Ruins Cathedral of St. Quentin2.jpg|thumb|Ruševine v Saint-Quentinu med prvo svetovno vojno.]] Med [[prvo francosko cesarstvo|prvim francoskim cesarstvom]] so težave na izvoznem trgu povzročile gospodarski upad. Na zahtevo občine je Napoleon ukazal porušiti utrdbe, da bi mesto lahko raslo preko svojih starih meja. V letih 1814–1815 je Saint-Quentin zasedla ruska vojska, vendar brez kakršne koli škode. V 19. stoletju se je Saint-Quentin razvil v cvetoče industrijsko mesto, zahvaljujoč podjetnikom, ki so nenehno iskali nove tehnologije. Tekstil in mehanske naprave so bile na prvem mestu med široko paleto izdelkov. Leta 1870, med [[francosko-pruska vojna|francosko-prusko vojno]], je prebivalstvo 8. oktobra odbilo Pruse, vendar je mesto padlo med drugo ofenzivo. Brezupno, a junaško dejanje je imelo nacionalne posledice: Saint-Quentin je bil odlikovan z redom častne legije. 19. januarja 1871 je bila francoska vojska v bližini mesta poražena. Med represijo januarja in februarja 1894 je policija izvajala racije, usmerjene proti tamkajšnjim anarhistom, vendar brez večjega uspeha.<ref name=":12">{{navedi novice |date=3 January 1894 |title=Les anarchistes |trans-title=Anarhisti |work=La Dépêche |pages=2}}</ref><ref name=":22">{{Cite journal |date=2 January 1894 |title=Deux mille perquisitions |journal=L'Estafette |pages=2}}</ref><ref name=":32">{{navedi novice |date=3 January 1894 |title=Une série générale de perquisitions : résultat négatif des recherches |trans-title=A general series of raids: negative results |work=L'Éclair}}</ref> [[Prva svetovna vojna]] je Saint-Quentin zelo močno prizadela. Septembra 1914 je bilo mesto zavzeto; pretrpelo je kruto okupacijo. Od leta 1916 je ležalo v središču vojnega območja, ker so ga Nemci vključili v [[Hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]]. Po evakuaciji prebivalstva marca je bilo mesto sistematično plenjeno, industrijska oprema pa odstranjena ali uničena. Boji so ga uničili: poškodovanih je bilo 80 % stavb (vključno z baziliko Saint-Quentin). Kljub nacionalni podpori je bil proces obnove dolg in mesto se je težko vrnilo k dinamiki pred letom 1914. Število prebivalcev iz leta 1911, ki je znašalo 55.000, je bilo ponovno doseženo šele sredi 1950-ih, v okviru splošne gospodarske rasti. Ta blaginja se je nadaljevala do sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je francoska tekstilna industrija začela trpeti zaradi konkurence držav v razvoju. == Geografija == Mesto Saint-Quentin leži ob reki Somi in prekopu Saint-Quentin, ki poteka vzporedno z njo in zagotavlja plovno povezavo med rekama [[Šelda|Šeldo]] in [[Oise (reka)|Oise]]. Sosednje občine Saint-Quentin so Fayet na severozahodu in severu, Omissy na severu, Morcourt na severovzhodu, Rouvroy in Harly na vzhodu, Neuville-Saint-Amand na jugovzhodu, Gauchy na jugu, Dallon na jugozahodu in Francilly-Selenci na zahodu. === Prebivalstvo === {| class="wikitable" width=400 |- align=center class="hintergrundfarbe1" ! style="text-align:left;"| Leto !! 1962 !! 1968 !! 1975 !! 1982 !! 1990 !! 1999 !! 2006 !! 2016 !! 2022 |- |style="text-align:center;"| Štev. prebivalcev || 61.071 || 64.196 || 67.243 || 63.567 || 60.644 || 59.066 || 56.792 || 54.443 || 52.995 |- |colspan="10"| Vir: Cassini und INSEE |} == Zanimivosti == Saint-Quentin je na [[Francoska mesta umetnosti in zgodovine|seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest]]. * [[Bazilika Saint-Quentin]], 12. do 15. stoletje * ''Hôtel de ville'' (mestna hiša), fasada v poznogotskem razkošnem slogu, dokončana leta 1509; z upodobitvijo masturbirajoče ženske, notranjost kasneje razširjena: neogotska vhodna dvorana iz leta 1865, zgornje nadstropje v slogu [[art déco]] 20. stoletja, stolp s [[kariljon]]om * Porte des Canonniers * Muzej Papillons (Muzej metuljev) * Muzej Lecuyer (francoske slike, predvsem iz 19. in začetka 20. stoletja, pasteli Mauricea-Quentina De La Toura, dekorativna umetnost) * Elizejske poljane, park v zahodnem delu obzidja * Številne meščanske in trgovske stavbe v slogu art deco (rekonstrukcija mesta po prvi svetovni vojni) * Réserve naturelle du Marais d’Isle (naravni rezervat na Sommi) * Gledališče Jean Vilar * Nécropole nationale de Saint-Quentin * Nemško vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne v Saint-Quentinu <gallery> St Quentin basilique.jpg|Bazilika Saint-Quentin St quentin Basilica 002.JPG|Glavna ladja bazilike Masturbation - sculpture Hôtel-de-Ville de Saint-Quentin.jpg|Hôtel-de-Ville: kip masturbirajoče ženske Deutscher Soldatenfriedhof Saint Quentin 1.jpg|Nemško vojaško pokopališče St-Quentin 2.JPG|Železniška postaja Saint-Quentin St quentin theatre jean vilar.JPG|Mestno gledališče St Quentin monument aux morts.jpg|Spomenik padlim v svetovnih vojnah </gallery> == Pobratena mesta == Saint-Quentin je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Jumelages|url=https://www.saint-quentin.fr/24-le-jumelage.htm|website=saint-quentin.fr|publisher=Saint-Quentin|language=fr|access-date=2019-11-18|archive-date=2021-12-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211228215321/https://www.saint-quentin.fr/24-le-jumelage.htm|url-status=dead}}</ref> * {{flagicon|GER}} [[Kaiserslautern]] ([[Porenje - Pfalška]], [[Nemčija]]), * {{flagicon|ENG}} [[Rotherham]] ([[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]), * {{flagicon|ESP}} San Lorenzo de El Escorial, Španija * {{flagicon|CHN}} Tongzhou (Peking), LR Kitajska == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Saint-Quentin|Saint-Quentin}} {{Wikivoyage|Saint-Quentin}} * [http://www.ville-saintquentin.fr/ Uradna stran] {{fr}} * [http://www.tourisme-saintquentinois.fr/ turizem] [[Kategorija:Pikardija]] [[Kategorija:Podprefekture Francije]] [[Kategorija:Mesta departmaja Aisne]] [[Kategorija:Francoska mesta umetnosti in zgodovine]] {{normativna kontrola}} 1lcljs4wemgqkswhmy2u9d6d5aypmqz 0 124419 6752588 6751969 2026-09-18T17:28:32Z A09 188929 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50154-21|~2026-50154-21]] ([[User talk:~2026-50154-21|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Linum automatissimum|Linum automatissimum]] 6694666 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F16361291_b4 | latd = 46 |latm = 3 |lats = 22.39 |latNS = N | longd = 15 |longm = 3 |longs = 15.4 |longEW = E |najdisi=Magolnik |slika= |povrsina=0,49 |prebivalstvo=26 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=656,5 |postna=1414 |posta=Podkum |obcina=Litija |pokrajina=Štajerska |regija=Osrednjeslovenska regija }} '''Magolnik''' je [[naselje]] v [[Občina Litija|Občini Litija]]. Ustanovljeno je bilo leta 1995 iz dela ozemlja naselja [[Dobovica]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=MAGOLNIK&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2351 |title=Magolnik |accessdate=15. marca 2016 |work=Stat.si: krajevna imena |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160314110249/http://www.stat.si/krajevnaimena/default.asp?txtIme=MAGOLNIK&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2351 |url-status=dead }}</ref> Leta 2015 je imelo 26 prebivalcev. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Litija}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Litija]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1995]] 7ntqa7wpgreuj9i82d1s1fzuiarbrt1 0 126351 6752743 6641513 2026-09-19T08:08:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752743 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Teja Saksida | image = | background = person | birth_name = | alias = | origin = [[Ljubljana]] | instrument = [[klavir]] | genre = {{hlist |[[pop glasba|pop]] |[[ljudska glasba]] |[[narodno-zabavna glasba]] |[[opera]]}} | occupation = <!-- WD --> | years_active = | label = | current_member_of = [[Vokalni kvartet Stična]] | past_member_of = [[Reciklisti]] | website = | notable_instruments = }} '''Teja Saksida''', [[Slovenci|slovenska]] [[muzikolog]]inja, [[pevka]] resne in [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], * [[26. avgust]] [[1978]] == Študij in delo == Teja Saksida je bila dolgoletna članica mešanega mladinskega [[Pevski zbor|pevskega zbora]] [[Veter (zbor)|Veter]] in drugih pevskih zborov, kjer je večkrat nastopila tudi kot [[solist]]ka. [[Zborovodkinja]] [[Urša Lah]] jo je že kot srednješolko usmerila na glasbeno področje.<ref>{{Navedi AV medij |title=Saksida PEVKA TEJA - KOT ŽIVO SREBRO |website=www.dnevnik.si}}</ref> Tako se je kasneje odločila za študij [[Muzikologija|muzikologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo]] pa [[solopetje|solopetja]] v razredu prof. [[Irena Baar|Irene Baar]].<ref name="Nočni obisk">{{Navedi AV medij |title=Teja Saksida - Nočni obisk |medium=Arhiv 4D |website=4d.rtvslo.si}}</ref> Leta [[2005]] je prejela [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]] Akademije za glasbo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.ag.uni-lj.si/akademija-za-glasbo/priznanja-in-nagrade |title=Priznanja in nagrade |website=www.ag.uni-lj.si |publisher=Akademija za Glasbo |location=Ljubljana |accessdate=30.5.2021}}</ref> Medijsko je postala bolj prepoznavna kot spremljevalni vokal [[Omar Naber|Omarja Naberja]] v zmagovalni pesmi »[[Stop (pesem)|Stop]]« na [[EMA 2005|EMI]] in potem na izboru za [[Pesem Evrovizije 2005]] v [[Kijev]]u,<ref>{{navedi splet |url=http://www.diggiloo.net/?info.2005si |title=Slovenia - 2005 |website=www.diggiloo.net |series=The Diggiloo Thrush |accessdate=30.5.2021}}</ref> kjer pa sta z Omarjem obstala v polfinalu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/glasba/evrosong-slovenija-brez-finala/136688 |title=Evrosong: Slovenija brez finala |website=www.rtvslo.si |series=MMC, Glasba |date=19. maj 2005 |accessdate=30.5.2021 |publisher=[[RTV Slovenija]]}}</ref> Od takrat nastopa v različnih glasbenih žanrih z različnimi vokalnimi in instrumentalnimi zasedbami: kot na primer z [[Orkester Slovenske vojske|Orkestrom Slovenske vojske]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/157056 |title=Nekaj koncertov po Sloveniji v predbožičnem času |website=www.dnevnik.si |date=19. december 2005 |accessdate=30.5.2021 |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213159/https://www.dnevnik.si/157056 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.primorske.si/2011/02/21/v-areno-stozice-prihajajo-lipicanci |title=V Areno Stožice prihajajo lipicanci |series=Slovenija |location=Ljubljana |date=17.2.2011 |accessdate=30.5.2021 |publisher=Primorske novice}}</ref> s [[Policijski orkester (Slovenija)|Policijskim orkestrom]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.jesenice.si/medijsko-sredisce/novice/item/17611-slavnostna-akademija-ob-20-letnici-policijsko-veteranskega-drustva-sever-gorenjska |title=Slavnostna akademija ob 20-letnici PVD Sever Gorenjska |website=www.jesenice.si |date=22. oktober 2017 |accessdate=30.5.2021 |publisher=Občina Jesenice}}</ref> z ansamblom [[Ljubljanska opera|Ljubljanske opere]],<ref name="Nočni obisk" /> s [[Preloški muzikanti|Preloškimi muzikanti]],<ref name="Vaš krog" /> s [[Tanja Zajc Zupan|Tanjo Zajc Zupan]] (na [[Citre|citrah]])<ref>{{navedi splet |url=https://ekopercapodistria.si/kultura/dalmatinski-melos-iz-istrskih-grl-klapa-semikanta-navdusila-obcinstvo-v-kopru/ |title=Dalmatinski melos iz istrskih grl: Klapa Semikantá navdušila občinstvo v Kopru |website=ekopercapodistria.si |date=26.6.2017 |accessdate=30.5.2021 |series=Kultura}}</ref> in [[Klapa Gallus|klapo Gallus]],<ref>{{navedi splet |author=Tanja Zajc Zupan |url=https://ruse.si/Files/eMagazine/118/315985/Ruske%20novice%20oktober%202015%20.pdf |title=Društvo upokojencev Ruše vabi na slovensko-dalmatinski večer |website=ruse.si |series=Ruške novice '''IV''', št. 6 |date=oktober 2015 |accessdate=30.5.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://mdlucka.si/index.php/2016/05/15/obisk-koncerta-tanje-zajc-zupan/tanja-zajc-zupan-teja-saksida-klapa-gallus-jpg/ |title=Tanja Zajc Zupan, Teja Saksida, klapa Gallus |website=mdlucka.si |date=16. maj 2016 |accessdate=30.5.2021 |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213558/http://mdlucka.si/index.php/2016/05/15/obisk-koncerta-tanje-zajc-zupan/tanja-zajc-zupan-teja-saksida-klapa-gallus-jpg/ |url-status=dead }}</ref> s [[Pihalni orkester Kovinoplastike Lož|Pihalnim orkestrom Kovinoplastike Lož]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.arsviva.si/poletna-noc-z-godbeniki/ |title=Poletna noč z godbeniki |website=www.arsviva.si |date=23. junij 2018 |accessdate=30.5.2021 |publisher=Zavod za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin}}</ref> ali s skupino [[MO3MO]].<ref name="Notranjskoprimorske">{{navedi splet |author=Iva Žitko |url=https://notranjskoprimorske.si/2021/04/mo3mo-brata-iz-letecih-potepuhov-izdala-nov-singel/ |title=MO3MO: Brata iz Letečih potepuhov izdala nov singel |website=notranjskoprimorske.si |series=Novice |publisher=Notranjsko primorske novice |date=9. april 2021 |accessdate=30.5.2021 |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213054/https://notranjskoprimorske.si/2021/04/mo3mo-brata-iz-letecih-potepuhov-izdala-nov-singel/ |url-status=dead }}</ref> Od leta [[2009]] je umetniška vodja [[Vokalni kvartet Stična|Vokalnega kvarteta Stična]], s katerim občasno skupaj nastopajo,<ref>{{navedi splet |url=https://www.stiskikvartet.si/o-nas/preostali-clani/41-teja-saksida |title=Teja Saksida |website=www.stiskikvartet.si |type=spletna stran |publisher=Vokalni kvartet Stična |accessdate=30.5.2021}}</ref><ref name="Vaš krog" /> vodi pa tudi skupino [[Reciklisti]].<ref>{{navedi splet |url=https://reporter.si/clanek/magazin/glamurozni-rok-ferengja-navdusil-dvorano-cankarjevega-doma-660220 |title=Glamurozni Rok Ferengja navdušil dvorano Cankarjevega doma |website=reporter.si |date=17. september 2018 |accessdate=2.6.2021 |series=Magazin}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ajdovscina.si/koledar_dogodkov/1574722800/2019112108254554/ |title=Koncert mediteranskih pesmi - Tanja Zajc Zupan z gosti |website=www.ajdovscina.si |publisher=Občina Ajdovščina |date=26.11.2019 |accessdate=2.6.2021 |series=Koledar dogodkov}}</ref> Z njimi je sodelovala v [[Slovenija ima talent (6. sezona)|6. sezoni oddaje Slovenija ima talent]] in prišla do polfinala.<ref>{{navedi splet |url=https://www.radio-odeon.com/novice/danes-zvecer-reciklisti/ |title=Danes zvečer - Reciklisti |website=www.radio-odeon.com |date=20.11.2016 |accessdate=3.6.2021 |series=Novice |archive-date=2021-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603100951/https://www.radio-odeon.com/novice/danes-zvecer-reciklisti/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.mediaspeed.net/fotografije/prikazi/627683-vokalno-instrumentalna-skupina-reciklisti |title=Slovenija ima talent 2016, tretja polfinalna oddaja |website=www.mediaspeed.net |date=20.11.2016 |location=Ljubljana |accessdate=3.6.2021 |series=Dogodki » Družabnosti}}</ref> Sicer je že več let učiteljica petja v različnih [[Glasbena šola|glasbenih šolah]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.bucar.info/teja-saksida/ |title=Teja Saksida – Poučevanje solo petja |website=www.bucar.info |publisher=Glasbena šola Bučar |type=spletna stran |accessdate=31.5.2021 |archive-date=25.10.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213718/https://www.bucar.info/teja-saksida/ |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.arsem.si/2016/05/23/teja-saksida/ |title=Teja Saksida – Petje |website=www.arsem.si |publisher=Kreativnost, zasebna glasbena šola Arsem |type=spletna stran |accessdate=31.5.2021 |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213426/http://www.arsem.si/2016/05/23/teja-saksida/ |url-status=dead }}</ref> rada dela s pevskimi zbori<ref>{{navedi splet |author=Nevenka Žolnir |url=https://old.delo.si/druzba/panorama/na-vajah-otroskega-in-mladinskega-pevskega-zbora-rtv.html |title=Na vajah otroškega in mladinskega pevskega zbora RTV |website=old.delo.si |date=3. maj 2013 |series=Panorama |publisher=Delo |accessdate=31.5.2021}}</ref><ref name="Vaš krog">{{Navedi AV medij |title=Vaš krog: Teja Saksida |medium=Youtube}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://doczz.net/doc/6883561/%C5%A1marjetke-teja-saksida-sopran-peter-kocan--klavir |title=Letni koncert – Komorni zbor Fran Gerbič z gosti |website=doczz.net |date=14. junij 2013 |location=Cerkev sv. Volbenka v Zelšah |type=koncertni list |accessdate=2.6.2021}}</ref> in kot članica strokovnih žirij sodeluje pri organizaciji mladinskih glasbenih festivalov [[Najstfest]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.klopotec.net/index.php?id=1221 |title=NAJSTFEST - Glasbena mladina Slovenije |website=www.klopotec.net |series=Novice |date=26.6.2007 |location=Ljubljana |accessdate=30.5.2021 |publisher=Zveza glasbene mladine Slovenije}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek109536_5_festival_najstfest |title=5. festival NAJSTFEST |website=www.napovednik.com |series=Pop in rock |date=27.6.2009 |location=Maribor |accessdate=30.5.2021 |publisher=Zveza glasbene mladine Slovenije |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602213436/https://www.napovednik.com/dogodek109536_5_festival_najstfest |url-status=dead }}</ref> festivala otroške popevke [[Brinjevka]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/regijski_koncerti/otroci_11/brinjevka_11/brinjevka_avdicija_11.htm |title=Brinjevka 2011 |series=Zborovska glasba |website=www.jskd.si |publisher=Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti |location=Piran |date=17. april 2011 |accessdate=30.5.2021 |archive-date=2020-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126145248/https://www.jskd.si/glasba/zborovska/prireditve_zborovska/regijski_koncerti/otroci_11/brinjevka_11/brinjevka_avdicija_11.htm |url-status=dead }}</ref> in tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov [[TEMSIG]] (v kategoriji petja).<ref>{{navedi splet |url=https://zpgs.net/tekmovanja/tek2013/bilten_2013.pdf |title=Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Primorske 2013 |type=bilten |website=zpgs.net |publisher=Zveza primorskih glasbenih šol |location=Koper |date=marec 2013 |accessdate=30.5.2021 |archive-date=2.6.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602212741/https://zpgs.net/tekmovanja/tek2013/bilten_2013.pdf |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Lea Hedžet |url=https://www.primorske.si/2013/03/15/vrhunec-v-kraljestvu-crno-belih-tipk |title=Vrhunec v kraljestvu črno-belih tipk |series=Kultura |publisher=Primorske novice |date=4.3.2013 |accessdate=2.6.2021}}</ref> == Sodobna glasba == Teja poskuša s svojim delom približati sodobne [[skladatelj]]e in [[Resna glasba|resno glasbo]] širšemu občinstvu.<ref name="Nočni obisk" /> Tako je že izpeljala [[Premiera|praizvedbe]] in predstavitve nekaterih del slovenskih avtorjev, kot so: * [[Urška Orešič]]: ''Samospev v daljavi'' (leta 2000)<ref>{{navedi splet |url=http://urskaoresic.com/index.php?menu_id=13 |title=Skladateljstvo » Javne izvedbe |type=spletna stran |website=urskaoresic.com |date=september 2000 |series=Koncert mladih komponistov |accessdate=3.6.2021 |archive-date=2021-10-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211018230435/http://urskaoresic.com/index.php?menu_id=13 |url-status=dead }}</ref> * [[Vito Žuraj]], [[Svetlana Makarovič]]: ''Mačka'' / ''The cat'' (leta 2004)<ref>{{navedi knjigo |author=Vito Žuraj |title=Mačka: za sopran in klavir / The cat: for soprano and piano |year=2010 |location=Ljubljana |publisher=Društvo slovenskih skladateljev |series= Edicije Društva slovenskih skladateljev, Muzicija št. 66 |ismn=979-0-709025-82-4 |cobiss=250324224}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Tomaž Gržeta |url=https://www.sigic.si/slogovna-pestrost-sodobnega-slovenskega-samospeva.html |title=Slogovna pestrost sodobnega slovenskega samospeva |website=www.sigic.si |publisher=Slovenski glasbenoinformacijski center |date=24.2.2021 |series=Koncerti |accessdate=3.6.2021}}</ref> * [[Nana Forte]]: ''V lovljenju besed med izštevanjem tišine'' (leta 2008 in 2010)<ref>{{navedi splet |url=https://www.dss.si/edicije/?action=media&mod=user&sub=show&id=125&lang=si |title=Koncertni atelje |website=www.dss.si |date=10.6.2008 |publisher=Društvo slovenskih skladateljev |location=Rdeča dvorana Magistrata, Ljubljana |accessdate=3.6.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Branka Kljun |url=http://www.revijaglasna.si/wp-content/uploads/2018/11/Glasna-%C5%A1t.-2-letnik-41-junij-2010.pdf |title=2. mednarodni bienale sodobne glasbe, Koper 2010 |series=Glasna '''41''', št. 2 |date=junij 2010 |publisher=Zveza Glasbene mladine Slovenije |pages=2–3 |accessdate=3.6.2021}}</ref> * [[Petra Strahovnik]]: ''Panisteriah'' (leta 2010)<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042398577 |title=Danes naokoli: sreda, 27.10.2010 |website=www.dnevnik.si |date=27. oktober 2010 |series=Mladi mladim |location=Cankarjev dom, Ljubljana |accessdate=3.6.2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[Brina Jež Brezavšček]], [[Sapfo]]: ''Svatovska'' (leta 2011)<ref>{{navedi splet |url=http://www.deprofundis.si/data/upload/programs/koncertni_list_usoda_zenske.pdf |title=Usoda ženske |website=www.deprofundis.si |date=15. januar 2011 |type=koncertni list |publisher=Komorni zbor De profundis, Kranj |accessdate=3.6.2021}}</ref> * [[Bojana Šaljić|Bojana Šaljić Podešva]]: ''Ranljivost'' (leta 2014)<ref>{{navedi splet |url=https://ventilatorbesed.com/cankarjev-dom-predihano/ |title=Cankarjev dom – Predihano |website=ventilatorbesed.com |date=27. september 2014 |series=Dogodkovnik |location=Klub CD, Ljubljana |accessdate=3.6.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Maia Juvanc |author2=Tomaž Gržeta |url=https://www.sigic.si/glasbeni-vtisi-in-zvocne-vizije-izpod-mikroskopa.html |title=Glasbeni vtisi in zvočne vizije izpod mikroskopa |website=www.sigic.si |publisher=Slovenski glasbenoinformacijski center |date=24.10.2014 |series=Koncerti |accessdate=3.6.2021}}</ref> == Glasbeni festivali == {{external media | topic = Pridobljeno dne 31.5.2021 | float = right | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=MjmW_Rj2_6Y Stop], YouTube ([[Omar Naber]]) | video2 = [https://www.youtube.com/watch?v=KyrtOhecUG8 Gardelin], YouTube (Stiški kvartet) | video3 = [https://www.youtube.com/watch?v=10SnlqDlrJQ Ružo crvena], YouTube (Polona Barič) | video4 = [https://www.youtube.com/watch?v=-tGHdFJw8TY Vse je lepše, ker te ljubim], YouTube ([[Tanja Zajc Zupan]]) | video5 = [https://www.youtube.com/watch?v=hYJbzPYmr8E My Way], YouTube (Rok Ferengja) | video6 = [https://www.youtube.com/watch?v=tcv5eLv5IaE&t Najin svet], YouTube (MO3MO) }} === [[Festival narečnih popevk]] === * [[Festival narečnih popevk 2005|2005]]: »Štajerska hopsadri polka« <small>([[Silvester Stingl|S. Stingl]] / [[Metka Ravnjak Jauk|M. Ravnjak Jauk]] / S. Stingl)</small>, skupaj z [[Rudi Šantl|Rudijem Šantlom]] – 3. nagrada za najboljše besedilo<ref>{{navedi splet |url=https://rockonnet.com/2005/09/festival-narecnih-popevk-2005/ |title=Festival narečnih popevk 2005 |website=rockonnet.com |date=8. september 2005 |series=Glasbene novice |accessdate=30.5.2021 |archive-date=19.8.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220819031202/https://rockonnet.com/2005/09/festival-narecnih-popevk-2005/ |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/140489 |title=Festival narečnih popevk v Mariboru |website=www.dnevnik.com |date=11. september 2005 |location=Maribor |accessdate=30.5.2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Etnokostel === * 2009: »Težko si ga onu majke«, skupaj s [[Preloški tamburaši|Preloškimi tamburaši]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek98437_festival_etno_glasbe_etnokostel_2009 |title=Festival etno glasbe Etnokostel 2009 |website=www.napovednik.com |series=Festival |date=27.6.2009 |location=Kostel |accessdate=30.5.2021 |publisher=Zavod za kulturo in turizem Kostel |archive-date=2021-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210602212722/https://www.napovednik.com/dogodek98437_festival_etno_glasbe_etnokostel_2009 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.belokranjec.si/novice/belokranjska-glasbena-scena-preloski-tamburasi-ohranjajo-ljudsko-izrocilo/34 |title=Belokranjska glasbena scena: Preloški tamburaši ohranjajo ljudsko izročilo |website=www.belokranjec.si |date=8. november 2009 |accessdate=2.6.2021 |author=Rudi Vlašič}}</ref> == Diskografija == * '''''CICIDO''': Slovenske narodne in ponarodele pesmi za otroke'' {{COBISS|ID=22769408}} (kaseta, Mladinska knjiga, 1989) * [[Bitka talentov: za Božič|'''''Bitka talentov''': za Božič'']] {{COBISS|ID=8673181}} (CD in digitalno, Nika, 2005) * Omar Naber – '''''[[Omar (album)|Omar]]''''' {{COBISS|ID=2689853}} (kaseta, CD in digitalno, Nika, 2005) * '''''Festival narečnih popevk 2005''''' {{COBISS|ID=225025536}} (CD, RTV Slovenija, 2005) * APZ Tone Tomšič – '''''Libera me''': reminiscence izročila v novem / reminiscence in new forms'', zborovodja Urša Lah {{COBISS|ID=219434752}} (CD, Racman, 2005) * Policijski orkester – ''[[Božično-novoletni koncert: v živo|'''Božično-novoletni koncert''': v živo]]'', dirigent Milivoj Šurbek {{COBISS|ID=244100608}} (CD, RTV Slovenija, 2005) * Kristina Brenkova – '''''Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice''': Slovenske otroške pesmice'' {{COBISS|ID=2453139}} {{COBISS|ID=232430592}} (CD, Mladinska knjiga, 2005, 2007) * Omar Naber – '''''[[Kareem]]''''' {{COBISS|ID=12952114}} (CD in digitalno, Nika, 2007) * '''''[[Slovenija na Evroviziji]]''': Nepozabne evrovizijske pesmi'' {{COBISS|ID=1108148318}} (CD, RTV SLovenija, 2015) * Lovorka Nemeš Dular, Teja Saksida – '''''Wagnerjeve muze''''' (CD, 2018)<ref>{{navedi splet |title=Lovorka Nemeš Dular |url=https://imagosloveniae.net/arhiv/lovorka-nemes-dular/ |publisher=Ustanova Imago Sloveniae – Podoba Slovenije |date=16. julij 2018 |accessdate=3.6.2021 |location=Mestni muzej, Ljubljana}}</ref> * Žiga Stanič – '''''Slovenska abeceda''''' {{COBISS|ID=299705088}} (CD, 2019) * Tanja Zajc Zupan – '''''Ljubljena''''' {{COBISS|ID=32102147}} (CD, 2020) * MO3MO – '''''Najin svet''''' (digitalno, 2021)<ref name="Notranjskoprimorske" /> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [https://www.dnevnik.si/201818 '''''Saksida PEVKA TEJA – KOT ŽIVO SREBRO'''''], Dnevnik, 20. september 2006, pridobljeno dne 1.6.2021. * Tadeja Bizilj: [https://4d.rtvslo.si/arhiv/nocni-obisk/112335776 '''''Teja Saksida – Nočni obisk'''''] (Arhiv 4D), Radio Prvi, RTV Slovenija, 5. avgust 2011, pridobljeno dne 2.6.2021. * Verica Marušič: [https://www.youtube.com/watch?v=LjCEwzieCu0 '''''Vaš krog: Teja Saksida'''''] (YouTube), Vaš kanal, 9. marec 2015, pridobljeno dne 1.6.2021. == Zunanje povezave == * [https://www.discogs.com/artist/5704380-Teja-Saksida ''Teja Saksida''] (Discogs) == Glej tudi == *[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]] {{Škrbina o glasbeniku}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Saksida, Teja}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski muzikologi]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenske sopranistke]] lv48a8giechnieu4sls0ccohtjxtasa 0 130073 6752790 6616884 2026-09-19T10:42:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | name = Tone Peršak | order=[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Minister za kulturo<br>Republike Slovenije]] | term_start = [[20. maj]] [[2016]] | term_end =[[13. september]] [[2018]] | predecessor=[[Julijana Bizjak Mlakar]] | nationality = [[Slovenci|slovenska]] |successor=[[Dejan Prešiček]]|premier=[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]|citizenship={{SLO}}}} '''Tone Peršak''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[režiser]], teatrolog, [[pisatelj]], * [[2. januar]] [[1947]], [[Ločki Vrh, Destrnik|Ločki Vrh]]. == Življenjepis == Peršak je leta 1974 na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] [[diploma|diplomiral]] iz [[režija|režije]] ter 1980 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF v Ljubljani]] še iz [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]]. Med drugim je bil od 1980 do 1988 [[asistent]] na AGRFT ter od 1997 [[docent]] za [[gledališče|gledališko]] režijo. Med letoma 1970 in 1983 je režiral 20 predstav.<ref>{{Navedi splet|title=Tone Peršak|url=https://sigledal.org/geslo/Tone_Per%C5%A1ak|website=Geslo|accessdate=2025-04-05|language=sl|archive-date=2025-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250625045730/https://sigledal.org/geslo/Tone_Per%C5%A1ak|url-status=dead}}</ref> Leta 1988 je bil soavtor t. i. ''[[Pisateljska ustava|Pisateljske ustave]]'', deloval je v [[DEMOS|Demos]]u. Nekaj let je bil poslanec in 1991 član ustavne komisije, soustanovitelj in 1994-1999 predsednik [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratske stranke Slovenije]] (po njenem razcepu oz. vključitvi dela v [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]) ter kandidat na predsedniških volitvah leta 1997. Leta 1999 je postal [[župan]] v [[Trzin]]u in med letoma 2001-03 predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]], prvič v letih 2005-09 je bil (začasno spet 2020/21) predsednik [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]]. Bil je [[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] na Ministrstvu za kulturo, 20. maja 2016 je bil imenovan za [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministra za kulturo]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/tone-persak-postal-novi-minister-za-kulturo/393478 |title=Tone Peršak postal novi minister za kulturo |accessdate=20. maja 2016 |date=20. maj 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> (do izteka mandata vlade v septembru 2018). Imenovan je bil tudi za častnega člana [[Slovenska matica|Slovenske matice]]. == Literarno delo == Peršak je objavil več [[proza|proznih]] del oz. [[roman]]e * ''Prehod'' (1982) * ''Vrh: zgodba iz XIV. stoletja'' (1986) * ''Smer Hamburg-Altona'' (1988) * ''Sredobežnost'' (2008) * ''Usedline'' (2013) * ''Stanja'' (2016) * ''Preobrazbe – življenjepis'' (2017, okoli 600 strani), * ''Avtoštop'' (2021) ter pisal gledališke (''Peter in Pavel,'' 1988), televizijske in radijske igre.(''Si b'la tam?'', R e f e r e n d u m). Peršak se v svojih delih spopada z resnico časa v katerem živi in položajem navadnih ljudi v času velikih političnih sprememb v Sloveniji. Kot publicist je objavil preko 100 [[kritik]], [[članek|člankov]] in razmišljanj o slovenski [[kultura|kulturi]] in [[literatura|literaturi]] kot so npr.: ''Pogovor z režiserji'' (1978, ''Med stvarnostjo in domišljijo'' (1982). Angažiral pa se je tudi v politični publicistiki – zbornik ''Slovenci, Jugoslavija in slovenska kultura.'' == Poslanec == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]: * [[Komisija za evropske zadeve Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za evropske zadeve]], * [[Komisija za poslovnik Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za poslovnik]], * [[Komisija za lokalno samoupravo Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za lokalno samoupravo]], * [[Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za infrastrukturo in okolje]], * [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za kulturo, šolstvo in šport]], * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (od 26. maja 1994), * [[Odbor za notranjo politiko in pravosodje Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za notranjo politiko in pravosodje]] (od 6. oktobra 1994, * [[Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko]] (do 29. oktobra 1993), * [[Preiskovalna komisija o sumu zlorabe javnih pooblastil v poslovanju podjetij HIT d.o.o., Nova Gorica, Elan, Slovenske železarne, banke, ki so v sanacijskem postopku pri dodelitvi koncesij za uvoz sladkorja tudi za potrebe državnih rezerv]] in * [[Preiskovalna komisija o politični odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij za aretacijo, obsodbe ter izvršitev obsodb proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Franciju Zavrlu]]. == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 16, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002 == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih režiserjev]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih komparativistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] {{1DZRS}} {{12VladaSLO}} {{Normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{literat-stub}} {{DEFAULTSORT:Peršak, Tone}} [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski primerjalni književniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke Slovenije]] [[Kategorija:Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Ministri za kulturo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Peršak, Tone]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Peršak, Tone]] eoq6nn5p4swtyv8sdvq4pm7delw2sf6 0 130412 6752734 6733602 2026-09-19T07:32:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752734 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec|Background=solo_singer}} '''Tanja Žagar''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]], [[pianist]]ka in učiteljica glasbe, * [[1. julij]] [[1982]], Kranj. Poučuje [[klavir]]. Osnovno šolo Ledina je končala v Ljubljani leta 1997. Končala je tudi glasbeno gimnazijo v Ljubljani. Med letoma 1996 in 2005 je bila članica najstniške [[glasbena skupina|skupine]] [[Foxy Teens]]. Ta je dosegla zavidljive glasbene uspehe: skupina je dvakratna zmagovalka festivala [[Slovenska popevka]] (leta 1999 in 2001), izdala je 6 albumov ([[Ujemi ritem (album)|''Ujemi ritem'']], [[Naj pada zdaj dež (album)|''Naj pada zdaj dež'']], [[Moja simpatija (album)|''Moja simpatija'']], [[Prva ljubezen (album)|''Prva ljubezen'']], [[Še enkrat (album)|''Še enkrat'']] in ''Best of Foxy teens''), 12 videospotov, 3 dokumentarne filme, igrani film ter nastopila na mnogih mednarodnih festivalih. Njihova največja uspešnica je bila »Naj pada zdaj dež«. Prvotne članice skupine Foxy teens so bile poleg Tanje Žagar še Gaynor Johnson, Maja Mavko in [[Mirna Reynolds]]. Kasneje se jim je pridružila [[Špela Grošelj]]. Po razpadu skupine je Tanja nadaljevala samostojno glasbeno pot. Njena prva samostojna pesem, s katero se je predstavila, je bila pesem »Odhajam«. Sledila je pesem »Lario dada«, s katero je prvič osvojila vrhove slovenskih lestvic. V letih 2005–2007 je predstavila še single »Pet poljubov«, »Naj se ve« in »Neka te, neka te«. S slednjo je avgusta 2007 osvojila prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Ohridu. Leta 2008 je s pesmijo »Dani sretni« osvojila prvo nagrado na mednarodnem glasbenem festivalu Melodije Mostara.<ref>[http://24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/tanja-zagar-osvojila-mostar.html 24ur.com – Tanja Žagar osvojila Mostar] Dostopno 16. 3. 2012</ref> Doslej je izdala 5 samostojnih studijskih albumov. Prvi je bil ''Tiho, tiho čas beži'' (2008), ki je bil prodan v platinasti nakladi in je bil najbolj prodajani album tistega leta.<ref>{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Tanja-Zagar-postala-platinasta.html |title=Tanja Žagar postala platinasta |accessdate=12. 2. 2019 |date=19. 11. 2011 |format= |work= |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213065613/http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Tanja-Zagar-postala-platinasta.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/tanja-zagar-prizagala-zlato-plosco.html|title=Tanja Žagar 'prižagala' zlato ploščo |accessdate=9. 2. 2019 |date=16. 4. 2009 |format= |work=24ur }}</ref> Drugi album ''Hvala, ker si ob meni ti'' (2009) je dosegel zlato naklado in je bil najbolj prodajan slovenski album v letu 2010.<ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042434828 |title=Zlati večer Tanje Žagar: podelitev Zlate plošče za album »Hvala, ker si ob meni ti« |accessdate=9. 2. 2019 |date=31. 3. 2011 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213064130/https://www.dnevnik.si/1042434828 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/novica-hvala-ker-si-ob-meni-ti-najbolje-prodajan-slo-album/ |title=HVALA, KER SI OB MENI TI NAJBOLJE PRODAJAN SLO ALBUM |accessdate=12. 2. 2019 |date=6. 1. 2011 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028042638/https://www.zarolaj.si/novica-hvala-ker-si-ob-meni-ti-najbolje-prodajan-slo-album/ |url-status=dead }}</ref> Za svoje glasbeno ustvarjanje je prejela 2 [[Viktor (nagrada)|viktorja]] za najboljšo glasbeno izvajalko (za leti 2011 in [[Viktorji 2014|2014]]) ter 8 Vikendovih gongov popularnosti v kategoriji pevcev in pevk (za leta 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017 − torej 8 let zapored).<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kultura/razno/rekordna-gonga-za-zagarjevo-in-bobovnika.html |title=Rekordna gonga za Žagarjevo in Bobovnika |accessdate=10. 2. 2019 |date=20. 6. 2017 |format= |work=Delo |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213010602/https://www.delo.si/kultura/razno/rekordna-gonga-za-zagarjevo-in-bobovnika.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2019 je s soplesalcem Arnejem Ivkovičem zmagala v [[Zvezde plešejo (3. sezona)|3. sezoni]] oddaje [[Zvezde plešejo (POP TV)|Zvezde plešejo]] na POP TV. 12 let pred tem, torej leta 2007, je prav tako zmagala v 3. sezoni zelo podobnega šova, ki se je prav tako imenoval [[Zvezde plešejo (RTV Slovenija)|Zvezde plešejo]], na RTV Slovenija; takrat je bil njen soplesalec Matevž Ogorelec. ==Glasbeni festivali== === Sunčane skale − Nove zvezde<ref>https://www.discogs.com/artist/3628818-Tanja-%C5%BDagar</ref> === * 2004: Odhajam * 2005: Lario-dada === Melodije Mostara === * 2005: Ladio-da-da<ref>http://kolekcionar.forumcroatian.com/t233-festival-zabavne-glazbe-melodije-mostara-kolekcija</ref> * 2006: Neka, neka <small>(slov. Naj se ve)</small><ref>{{Navedi splet |url=https://muzika-shop.tk/018/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-02-07 |archive-date=2019-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190426200442/https://muzika-shop.tk/018/ |url-status=dead }}</ref> * 2007:<ref>{{navedi splet |url=http://kliker.info/ivan-mikulic-pobjednik-melodija-mostara/ |title=IVAN MIKULIĆ POBJEDNIK “MELODIJA MOSTARA” |accessdate=7. 2. 2019 |date=22. 4. 2007 |format= |work= |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209125048/http://kliker.info/ivan-mikulic-pobjednik-melodija-mostara/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/se-zadnje-priprave-pred-festivalom.html|title=Še zadnje priprave pred festivalom |accessdate=14. 2. 2019 |date=18. 4. 2008 |format= |work=24ur }}</ref> * 2008: Dani sretni <small>(slov. Dnevi sreče, dnevi žalosti)</small> – nagrada (publike) za najboljšo pesem festivala<ref>{{navedi splet |url=http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Tanja-Zagar-nagrajena-na-festivalu-v-Mostarju.html |title=Tanja Žagar nagrajena na festivalu v Mostarju |accessdate=7. 2. 2019 |date=22. 4. 2008 |format= |work= |archive-date=2019-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190209124426/http://lifestyle.enaa.com/ljudje/Tanja-Zagar-nagrajena-na-festivalu-v-Mostarju.html |url-status=dead }}</ref> * 2013: Zaljubljena u život – posebna nagrada mesta Mostar<ref>{{navedi splet |url= https://www.jabuka.tv/foto-klapi-hrvoje-grand-prix-19-melodija-mostara/|title=Klapi ”Hrvoje” Grand prix 19. Melodija Mostara |accessdate=7. 2. 2019 |date=6. 4. 2013 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://govori.se/traci/domaci-traci/tanja-zagar-in-drama-v-mostarju/|title=Tanja Žagar in drama v Mostarju |accessdate=7. 2. 2019 |date=11. 4. 2013 |format= |work= }}</ref> === Ohridski trubaduri (ohridski festival) === * 2007: Neka te, neka te (z Nikolo Burovcem) – 1. nagrada strokovne žirije * 2008: Idu, idu godine <small>(slov. Tiho, tiho čas beži)</small> − 5. mesto<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/makedonci-obozujejo-tanjo.html|title=Makedonci obožujejo Tanjo |accessdate=14. 2. 2019 |date=26. 8. 2008 |format= |work=24ur }}</ref> * 2012: Zaljubljena v življenje – 1. nagrada strokovne žirije<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/tanja-zagar-s-skladbo-zaljubljena-v-zivljenje/ |title=Tanja Žagar s skladbo Zaljubljena v življenje |accessdate=7. 2. 2019 |date=13. 9. 2012 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028042305/https://www.zarolaj.si/tanja-zagar-s-skladbo-zaljubljena-v-zivljenje/ |url-status=dead }}</ref> === Festival dalmatinske šansone v Šibeniku === * 2009: Zaboravi (s Kemalom Montenom)<ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20090827/C/308279996/tanja-zagar-in-kemal-monteno-v-duetu-na-festivalu-v-sibeniku|title=Tanja Žagar in Kemal Monteno v duetu na Festivalu v Šibeniku |accessdate=7. 2. 2019 |date=27. 8. 2009 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> === Balkan Music Awards (Sofija) === * 2010: S tabo – plaketa za najboljšo pesem Slovenije 2009 === Festival Mediafest (Plitviška jezera) === * 2010: Idu, idu godine<ref>{{navedi splet |url= https://www.prlekija-on.net/lokalno/1715/tanja-zagar-odhaja-na-festival-plitvice.html|title=Tanja Žagar odhaja na Festival Plitvice |accessdate=14. 2. 2019 |date=9. 6. 2010 |format= |work= }}</ref> ==Diskografija== ===Nosilci zvoka=== ==== Studijski albumi ==== * 2008: ''Tiho, tiho čas beži'' * 2009: ''Hvala, ker si ob meni ti'' * 2011: ''Naj živi lep spomin'' * 2014: ''Številka 3'' * 2016: ''Carica'' ==== Ostalo ==== * 2006: 5 poljubov / Lario-dada − fizični singel * 2012: ''Zlati večer v živo: Veliki koncert z gosti'' – DVD in CD * 2013: Številka 3 – digitalni singel (iTunes) * 2016: Carica – digitalni singel (iTunes) * 2017: ''Največji hiti'' ===Radijski singli in videospoti=== ==== Med letoma 2005 in 2012 ==== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! Uradni video<ref name="video">http://tanjazagar.com/Video</ref> !! Album |- | 2005 || Lario da da || 28-9-2005 || rowspan=8|<center>''Tiho, tiho čas beži''</center> |- | rowspan=3|2006 || 5 poljubov || 6-4-2006 |- | Mini || 13-7-2006 |- | Naj se ve<ref>{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.si/opac7/bib/242419456 |title=Pod kozolcem. Vol. 3 |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work=Cobiss }}</ref> || 2007<ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070616/C/306169942/zmagoviti-ples-tanje-in-matevza|title=Zmagoviti ples Tanje in Matevža |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 6. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=Z8KJICYkb1k |title=Tanja Zagar - Naj se ve |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 3. 2007 |format= |work=Youtube }}</ref> |- | rowspan=2|2007 || Neka te, neka te<ref>{{navedi splet |url=http://www.nt-rc.si/radio-celje/kdo-je-krivec-za-malo-sobico-tanje-zagar-2/ |title=Kdo je krivec za Malo sobico Tanje Žagar |accessdate=12. 2. 2019 |date=22. 6. 2017 |format= |work=Radio Celje |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213011514/http://www.nt-rc.si/radio-celje/kdo-je-krivec-za-malo-sobico-tanje-zagar-2/ |url-status=dead }}</ref> || 18-9-2007 |- | Tiho, tiho čas beži<ref>{{navedi splet |url=https://plus.cobiss.si/opac7/bib/9441445 |title=DJ Svizec turbo mix. Vol. 7 |accessdate=12. 2. 2019 |date= |format= |work=Cobiss }}</ref> || 21-2-2008<ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/tanja-zagar-posnela-nov-spot.html|title=Tanja Žagar posnela nov spot |accessdate=12. 2. 2019 |date=13. 2. 2008 |format= |work=24ur }}</ref> |- | 2008 || Če brez ljubezni bi<ref>{{navedi splet |url=https://www.tocnoto.si/tanja-zagar-ce-brez-ljubezni-bi/ |title=Tanja Žagar: Če brez ljubezni bi… |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 8. 2008 |format= |work= }}</ref> || 9-9-2008 |- | rowspan=4|2009 || Dnevi sreče, dnevi žalosti || 23-3-2009 |- | Minili sta že leti dve <small>(z ansamblom [[Ansambel Spev|Spev]])</small><ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042264218 |title=Novo glasbeno sodelovanje |accessdate=12. 2. 2019 |date=5. 9. 2009 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005748/https://www.dnevnik.si/1042264218 |url-status=dead }}</ref> || 22-5-2009 || ''Hvala, ker si ob meni ti'' |- | S tabo || 28-5-2009 || <center>''Tiho, tiho čas beži''</center> |- | Hvala, ker si ob meni ti || 22-11-2009 || ''Hvala, ker si ob meni ti'' |- | rowspan=4|2010 || Lepo je v dvoje <small>(z Borisom Kopitarjem)</small><ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091222/C/312229953/videomeh-tudi-za-silvestrovo|title=Videomeh tudi za silvestrovo |accessdate=14. 2. 2019 |date=22. 12. 2009 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/bo-tanja-se-pela.html|title=Bo Tanja še pela? |accessdate=14. 2. 2019 |date=14. 1. 2010 |format= |work=24ur }}</ref> || 3-8-2011 || <center>-</center> |- |Vsaj malo sonca <small>(z Rokom Ferengjo)</small><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/kaj-pocneta-skupaj-tanja-in-rok.html|title=Kaj počne Tanja z Rokom? |accessdate=14. 2. 2019 |date=23. 3. 2010 |format= |work=24ur }}</ref> || 3-5-2010<br><small>(z Zborčkom od A do Ž)</small> || <center>''Naj živi lep spomin''</center> |- | Poletje je najin čas<ref>{{navedi splet |url= https://www.tocnoto.si/tanja-zagar-je-prava-plesna-zvezda/|title=Tanja Žagar je prava plesna zvezda |accessdate=12. 2. 2019 |date=30. 5. 2010 |format= |work= }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-tanja-znova-v-objemu-plesalca/238704|title=Video: Tanja znova v objemu plesalca |accessdate=12. 2. 2019 |date=7. 9. 2010 |format= |work=MMC }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-poletje-je-najin-cas/ |title=TANJA ŽAGAR – POLETJE JE NAJIN ČAS |accessdate=12. 2. 2019 |date=31. 5. 2010 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028052248/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-poletje-je-najin-cas/ |url-status=dead }}</ref> || 2-9-2010 || rowspan=4|''Hvala, ker si ob meni ti'' |- | Majhne nežnosti<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-majhne-neznosti/ |title=TANJA ŽAGAR – MAJHNE NEŽNOSTI |accessdate=12. 2. 2019 |date=12. 11. 2010 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028045121/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-majhne-neznosti/ |url-status=dead }}</ref> || - |- | rowspan=5|2011 || Tiho teče Sava<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-tiho-tece-sava/ |title=TANJA ŽAGAR – TIHO TEČE SAVA |accessdate=12. 2. 2019 |date=31. 1. 2011 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028040022/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-tiho-tece-sava/ |url-status=dead }}</ref> || - |- | Daleč je srce<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-dalec-je-srce/ |title=TANJA ŽAGAR – DALEČ JE SRCE |accessdate=12. 2. 2019 |date=4. 4. 2011 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028053942/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-dalec-je-srce/ |url-status=dead }}</ref> || - |- | Naj živi lep spomin<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-naj-zivi-lep-spomin/ |title=TANJA ŽAGAR – NAJ ŽIVI LEP SPOMIN |accessdate=12. 2. 2019 |date=31. 8. 2011 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028045038/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-naj-zivi-lep-spomin/ |url-status=dead }}</ref> || 30-12-2011 || rowspan=6|<center>''Naj živi lep spomin''</center> |- | Bavbav <small>(z [[Adi Smolar|Adijem Smolarjem]])</small><ref>{{navedi splet |url= https://www.24ur.com/ekskluziv/glasba/bavbav-za-vse-prestrasene-fante.html|title=Bavbav za vse prestrašene fante |accessdate=9. 2. 2019 |date=29. 9. 2011 |format= |work=24ur }}</ref> || - |- | Nora noč<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-nora-noc/ |title=TANJA ŽAGAR – NORA NOČ |accessdate=12. 2. 2019 |date=16. 11. 2011 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028045203/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tanja-zagar-nora-noc/ |url-status=dead }}</ref> || 22-11-2012 |- | rowspan=3|2012 || Za naju pomlad bo vedno cvetela <small>(z [[Marijan Smode|Marijanom Smodetom]])</small><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/duet-za-naju-pomlad-bo-vedno-cvetela-tanje-zagar-in-marijana-smodeta/ |title=Duet Za naju pomlad bo vedno cvetela Tanje Žagar in Marijana Smodeta |accessdate= |date=7. 3. 2012 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028041600/https://www.zarolaj.si/duet-za-naju-pomlad-bo-vedno-cvetela-tanje-zagar-in-marijana-smodeta/ |url-status=dead }}</ref> || - |- | Zame zakantaj<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/tanja-zagar-pred-okroglim-jubilejom-z-novim-singlom-zame-zakantaj-349 |title=Tanja Žagar pred okroglim jubilejom z novim singlom Zame zakantaj |accessdate=9. 2. 2019 |date=14. 6. 2012 |format= |work=Evrovizija.com |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213010305/http://www.evrovizija.com/tanja-zagar-pred-okroglim-jubilejom-z-novim-singlom-zame-zakantaj-349 |url-status=dead }}</ref> || 28-5-2013 |- | Zaljubljena v življenje<ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/tanja-zagar-s-skladbo-zaljubljena-v-zivljenje/ |title=Tanja Žagar s skladbo Zaljubljena v življenje |accessdate=12. 2. 2019 |date=13. 9. 2012 |format= |work=Zarolaj.si |archive-date=2021-10-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211028042305/https://www.zarolaj.si/tanja-zagar-s-skladbo-zaljubljena-v-zivljenje/ |url-status=dead }}</ref> || - |} ==== Od leta 2013 naprej ==== {| class="wikitable" |- ! Leto !! Pesem !! <small>Uradni video</small><br><ref name="video"/> !! <small>SloTop50</small><br><ref name="tanja50">Najvišja uvrstitev na lestvici: * Kako je vroče: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2013&week=29|title=SloTop50 / 29. teden 2013|accessdate=9. 2. 2019|publisher=[[SloTop50]]|archive-date=2019-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190329172522/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2013&week=29|url-status=dead}} * Številka 3: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2013&week=45|title=SloTop50 / 45. teden 2013|accessdate=9. 2. 2019|publisher=[[SloTop50]]|archive-date=2018-12-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20181214065048/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2013&week=45|url-status=dead}} * Vino, vino: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=15|title=SloTop50 / 15. teden 2014|accessdate=9. 2. 2019|publisher=[[SloTop50]]|archive-date=2019-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005627/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=15|url-status=dead}} * Arriva: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=27|title=SloTop50 / 27. teden 2014|accessdate=9. 2. 2019|publisher=[[SloTop50]]|archive-date=2019-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005759/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2014&week=27|url-status=dead}} * Carica: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2015&week=30|title=SloTop50 / 30. teden 2015|accessdate=9. 2. 2019|publisher=[[SloTop50]]|archive-date=2019-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005931/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2015&week=30|url-status=dead}} * Nina nana: {{navedi splet|url=https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2016&week=43|title=SloTop50 / 43. teden 2016|accessdate=9. 2. 2019|publisher=[[SloTop50]]|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170406/https://www.slotop50.si/Glasbene-lestvice/Tedenske-lestvice/?year=2016&week=43|url-status=dead}}</ref> !! Album |- | rowspan=4|2013 || Kako je vroče<ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/glasba/tanja-zagar-kako-je-vroce-356988 |title=Tanja Žagar: Kako je vroče! |accessdate=12. 2. 2019 |date=26. 4. 2013 |format= |work=Siol.net }}</ref> || - || <center>50</center> || rowspan=2|''Naj živi lep spomin'' |- | Profesorca<ref>{{navedi splet |url= https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/526943a08a5a1/tanja-zagar-kot-profesorica-ni-stroga|title=Tanja Žagar kot profesorica ni stroga |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 9. 2013 |format= |work=Svet24 }}</ref> || - || <center>-</center> |- | Številka 3 || 14-1-2014 || <center>32</center> || <center>''Številka 3''</center> |- | Bila je jesen || 29-10-2013 || <center>-</center> || ''Naj živi lep spomin'' |- | rowspan=3|2014 || Vino, vino || - || <center>35</center> || rowspan=5|<center>''Številka 3''</center> |- | Arriva || 2-10-2014 || <center>36</center> |- | Vračam se domov<ref>{{navedi splet |url=http://www.evrovizija.com/navdih-za-custveno-besedilo-je-tanja-crpala-iz-svojih-izkusenj-2600 |title=Navdih za čustveno besedilo je Tanja Žagar črpala iz svojih izkušenj |accessdate=12. 2. 2019 |date=3. 12. 2014 |format= |work=Evrovizija.com |archive-date=2019-02-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190213005845/http://www.evrovizija.com/navdih-za-custveno-besedilo-je-tanja-crpala-iz-svojih-izkusenj-2600 |url-status=dead }}</ref> || - || <center>-</center> |- | rowspan=3|2015 || Dadi ladi || 22-6-2015 || <center>-</center> |- | Nevarno!<ref>{{navedi splet |url= https://veseljak.si/novice/5550bd22a73c4/avdio-tanja-zagar-vse-bolj-nevarna|title=AVDIO: Tanja Žagar vse bolj nevarna |accessdate=12. 2. 2019 |date=13. 5. 2015 |format= |work=Radio Veseljak }}</ref> || - || <center>-</center> |- | Carica || 9-2-2016 || <center>7</center> || rowspan=6|<center>''Carica''</center> |- | rowspan=3|2016 || Trava || 23-9-2016 || <center>-</center> |- | Nina nana || 24-4-2017 || <center>22</center> |- | Lepo mi je<ref>{{navedi splet |url= https://veseljak.si/novice/5847f4947865b/tanja-zagar-lepo-mi-je|title=Tanja Žagar: "Lepo mi je" |accessdate=12. 2. 2019 |date=8. 12. 2016 |format= |work=Radio Veseljak }}</ref> || 12-5-2017 || <center>-</center> |- | rowspan=2|2017 || Mala sobica || 19-6-2017 || <center>-</center> |- | Baraba || 11-9-2017 || <center>-</center> |- | 2018 || Pet do polnoči || 31-12-2018 || <center>-</center> || rowspan=4|<center>-</center> |- | 2019 || Pleši z mano zdaj <small>(ft. Igor Mikič)</small> || 1-10-2019 || <center>-</center> |- | rowspan=2|2020 || Moj roman || 21-4-2020 || <center>-</center> |- | Rada sem tvoja || 22-9-2020 || <center>-</center> |} ==Zasebno življenje== 13. oktobra 2017 se jima je s partnerjem [[Miki Šarac|Mikijem Šarcem]] rodil sin Karlo.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/tanja-zagar-rodila-decka-karla/435151|title=Tanja Žagar rodila dečka Karla |accessdate=6. 2. 2019 |date=14. 10. 2017 |format= |work= }}</ref> 19. julija 2021 sta dobila še hčerko Marino.<ref>{{Navedi splet|title=Konec je odštevanja, Tanja Žagar je rodila|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/tanja-zagar-je-rodila-hcerko-557306|website=siol.net|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref> Na svoj 42. rojstni dan, 1. julija 2024, je z javnostjo delila, da že pol leta preboleva [[Rak dojke|raka dojke]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/tanja-zagar-o-prebolevanju-raka-na-dojki-o-tem-se-je-treba-odkrito-pogovarjati/713437|title=Tanja Žagar o prebolevanju raka na dojki: O tem se je treba odkrito pogovarjati|date=1. 7. 2024|accessdate=1. 7. 2024|website=Rtvslo.si}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žagar, Tanja}} [[Kategorija:Slovenski pop pevci]] [[Kategorija:Slovenski pianisti]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni pedagogi]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] [[Kategorija:Foxy Teens]] [[Kategorija:Tekmovalci Zvezde plešejo (POP TV)]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] mpn5atz00kz7wst7vke30u16g956n1c 0 130993 6752443 6411066 2026-09-18T11:59:09Z ~2026-45085-22 264465 6752443 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Boris Krajnc''', [[Slovenci|slovenski]] [[inženir kemije]] in [[pedagog]], * [[25. december]] [[1913]], [[Kantrida]], [[Reka, Hrvaška|Reka]], † [[12. maj]] [[1948]], [[Ljubljana]]? ali 1950 == Življenjepis == Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil pripadnik [[slovenski partizani|slovenskih partizanov]] ter nato zaprt v [[koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskem taborišču Dachau]]. Po 2. sv. vojni je začel predavati biokemijo na univerzi. Bil je eden ob obtožencev na [[Diehl-Oswaldov proces|Diehl-Oswaldovemu procesu]], kjer je bil obsojen na [[smrtna kazen|smrtno kazen]] z ustrelitvijo. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam slovenskih inženirjev]] {{chemist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Krajnc, Boris}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Predavatelji na Univerzi v Ljubljani]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Dachau]] [[Kategorija:Diehl-Oswaldov proces]] [[Kategorija:Slovenski inženirji kemije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] n5uca2lgtig80tnhj1v0c0guzrn366i 0 133517 6752785 6077211 2026-09-19T10:17:50Z ESC Perrito Official 265717 /* */ Posodobitev voditeljev 6752785 wikitext text/x-wiki '''Radio Center''' je komercialna [[radio|radijska]] postaja, ustanovljena leta [[1999]]. == Frekvence == * področje Ljubljane: 102,4 MHz * Maribor, Ptuj, Murska Sobota: 103,7 MHz * Celje: 88,7 MHz * Kranj: 102,6 MHz * Trbovlje, Zagorje: 88,2 MHz * Koper, Izola: 106,4 in 93,8 MHz * Nova Gorica, Ajdovščina: 101,5, 104,9, 106,9 in 93,9 MHz * Krško: 89,3 MHz * Novo mesto: 99,4 MHz * Slovenj Gradec: 103,2 MHz * Topolšica: 105,2 MHz * Metlika: 95,1 MHz * Podbrdo: 99,5 MHz * Črnomelj: 99,6 MHz * Bovec: 107,7 MHz * DAB+: 215,072 MHz (MUX R1) == Lokalni studii == * [[seznam slovenskih radijskih postaj|Maribor]], osrednji studio * Ljubljana == Dosedanji voditelji == * Majilo * [[Melani Mekicar]] * [[Imset (glasbena skupina)|Jaka Peterka]] * Vesna Ponorac == Glej tudi == * [[seznam slovenskih radijskih postaj]] == Zunanje povezave == * [http://www.radiocenter.si Spletna stran Radia Center] *[http://212.30.80.195:8000/center spletni radio] {{Radio-stub}} [[Kategorija:Radijske postaje v Sloveniji|Center]] jnvzj3h81xu7cw4fib9dfne057joewq 0 136746 6752556 6752297 2026-09-18T16:05:44Z Andrejj 94 1500 6752556 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Košarkarski klub | color1 = white | color2 = #006633 | name = Krka | nickname = | logo = Krka basket.png | imagesize = 120px | leagues = [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br />[[Liga ABA]]<br>[[Pokal FIBA]] | founded = {{Start date and age|1948}} | history ='''KK Novo mesto Partizan'''<br />(1948–1963)<br />'''KK Novoteks'''<br />(1963–1992)<br />'''KK Novo mesto 1992'''<br />(1992–1997)<br />'''KK Krka'''<br />(1997–danes) | arena = [[Dvorana Leona Štuklja]] | capacity = 1.500 | location = [[Novo mesto]] | colors = zelena, bela<br />{{color box|#006633}} {{color box|white}} | president = Jure Balažič | coach = Dejan Dakara | sponsor = [[Krka (podjetje)|Krka d. d.]] | championships = 7x [[1. A slovenska košarkarska liga|Slovenska liga]]<br /> 4x [[Pokal Špar|Slovenski pokal]]<br />6x [[Slovenski košarkarski superpokal|Slovenski superpokal]]<br />1x [[FIBA Eurochallenge|EuroChallenge]] | h_body =FFFFFF | h_pattern_b = _thingreensides | h_shorts = FFFFFF | h_pattern_s = _greensides | a_body = 006633 | a_pattern_b = _thinwhitesides | a_shorts = 006633 | a_pattern_s = _whitesides | website = [http://www.basket.krka.si basket.krka.si] }} '''Košarkarski klub Krka Novo mesto''' (krajše KK Krka) je [[Slovenija|slovenski]] [[Košarka|košarkarski]] klub iz [[Novo mesto|Novega mesta]], ustanovljen leta [[1948]]. Trenutno nastopa v [[Evropski košarkarski pokal|Evropskem pokalu]], [[Liga NLB|Jadranski ligi]] in [[1. A moška slovenska košarkarska liga|slovenski ligi]]. Domače tekme igra v [[Dvorana Leona Štuklja|Dvorani Leona Štuklja]]. == Zgodovina == Prvi amaterski košarkarski klub v Novo mesto. V Novem mestu je bil ustanovljen leta 1948, ko se je začelo igranje košarke v mestu, v obdobju med koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih let vse bolj organizirano. Klub je napredoval do osvojitve naslova republiškega državnega prvaka leta 1983, za tem pa je delovanje kluba zamrlo do leta 1992. V sezoni 1992/93 je tako klub začel v najnižji četrti slovenski ligi, po sezoni 1996/97 pa je napredoval v [[Slovenska košarkarska liga|prvo slovensko ligo]]. Leta 1997 je klub tudi pridobil generalnega pokrovitelja [[Krka (podjetje)|Krko]]. V prvi sezoni 1998/99 v slovenski ligi je KK Krka osvojila četrto mesto, v [[Pokal Radivoja Korača|Pokalu Radivoja Korača]] pa se je uvrstila v šestnajstino finala. Leta 2000 je klub osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka v samostojni Sloveniji in se uvrstil v [[Suproligo|Suproligo]], kjer se je uvrstil v osmino finala. Klub je zaigral tudi v novoustanovljeni [[Jadranska liga|Jadranski ligi]], kjer se je v prvi sezoni uvrstil v finale, kjer ga je premagala [[KK Olimpija|Olimpija]]. V sezoni 2002/03 se je Krka uvrstila v finale [[Evropski košarkarski pokal|Evropskega pokala]], kjer je izgubila proti Pamesi Valencii. Istega leta je klub osvojil svoj drugi naslov državnega prvaka, kar mu je prineslo uvrstitev v [[Evroliga|Evroligo]]. V sezoni 2003/04 je Krka izpadla iz Jadranske lige, v sezoni 2004/05 je vodstvo glasovalo celo o prenehanju delovanja kluba. Zamenjala se je klubska uprava, ki je začela finančno sanacijo kluba. Leta 2008 se je Krka ponovno uvrstila v Jadransko ligo, toda iz nje tudi izpadla. V sezoni 2009/10 je klub osvojil svoj tretji naslov državnega prvaka in s tem pridobil pravico igranja v Jadranski ligi, po sedmih letih je zaigral tudi v evropskih tekmovanjih. Sezono 2010/11 je Krka začela s svojo prvo zmago v [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenskem superpokalu]], nadaljevala z osvojitvijo četrtega naslova državnega prvaka, v tretjem kakovostnem evropskem tekmovanju [[FIBA Eurochallenge|Pokal Eurochallenge]] dosegla svojo prvo evropsko lovoriko, v Jadranski ligi pa se še drugič uvrstila na zaključni turnir četverice, kjer je izpadla v polfinalu. V sezoni 2011/2012 je najprej osvojila [[Slovenski košarkarski superpokal|slovenski superpokal]]. V v jadranski ABA ligi so se uvrstili na 11. mesto z razmerjem zmag in porazov 9-17. V evropskem tekmovanju Eurocup so redni del v skupini F končali na 2. mestu z razmerjem 4-2 in se uvrstili med 16 najboljših ekip, kjer so v skupini K z razmerjem 1-5 osvojili zadnje, 4. mesto, skupno pa so končali na 14. mestu. V pokalnem tekmovanju Spar so se po 9-ih letih uvrstili v svoj tretji finale in še tretjič ostali brez lovorike. V državnem prvenstvu Ligi Telemach so osvojili svoj peti naslov državnega prvaka, tretjega zapored, potem, ko so redni del končali na 1. mestu z razmerjem 8-2, v polfinalu so z 2:0 zmagali Zlatorog, v finalu pa s 3:1 še Union Olimpijo. S tem so se uvrstili v [[FIBA Eurochallenge|Pokal Eurochallenge]] in v [[Liga ABA|ligo ABA]]. == Članska ekipa == {| class="toccolours" style="font-size: 95%; {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:10}}|width:100%;}}" |- ! colspan="2" style="background-color: green; text-align: center;" | <span style="color: white">KRKA Novo mesto </span> |- style="background: white; color: green" ! '''Igralci''' !! '''Trenerji''' |- | valign="top" | {{#ifeq:{{NAMESPACE}}|{{ns:10}} | }} {| class="sortable" style="background:transparent; margin:0px; width:100%;" ! Poz. !! # !! Dr. !! Ime !! Višina |- ||C|| / || {{ikonazastave|USA}} || [[Christopher Monroe Booker]]||<small>208 cm</small>|| |- ||PG||| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || [[Matej Rojc|Matej Rojc]]||<small>198 cm</small>|| |- ||SG|| / || {{ikonazastave|Kosovo}} || [[Erjon Kastrati]]||<small>198 cm</small>|| |- ||PG/SG|| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || [[Nebojša Joksimović|Nebojša Joksimović]]||<small>193 cm</small>|| |- ||SG|| / ||{{ikonazastave|Slovenija}} || [[Mirko Mulalić|Mirko Mulalić]]||<small>195 cm</small>|| |- ||PF|| / || {{ikonazastave|Cameroon}} || [[Alexis Mangikri Wangmene|Alexis Mangikri Wangmene]]||<small>202 cm</small>|| |- ||SF||| / || {{ikonazastave|BiH}} || [[Jasmin Hukić]]||<small>204 cm</small>|| |- ||SG|| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || Luka Lapornik||<small>195 cm</small>|| |- ||PG|| / || {{ikonazastave|USA}} || [[Malcolm Ray Armstead|Malcolm Ray Armstead]]||<small>183 cm</small>|| |- ||C|| / || {{ikonazastave|Slovenija}} || [[Tomaž Bolčina]]||<small>206 cm</small>|| |- |} | valign="top" | ; Trener * {{ikonazastave |Srbija}} [[Aleksandar Đikić|Aleksandar Đikić]] ; Pomočnika trenerja * {{ikonazastave |Slovenija}} [[Aleksander Sekulić|Aleksander Sekulić]] ; Kondicijski trener * {{ikonazastave |Slovenija}} [[Tomaž Brinec]] ; Fizioterapevt * {{ikonazastave |Slovenija}} [[Borut Škedelj]] ---- ;Legenda: * '''(C)''' - Kapetan moštva ---- ; * [http://www.basket.krka.si/si/ekipa/clani/?sezona_e=20 Roster] * Zadnje ažuriranje: [[21.avgust]] [[2012]] |} {| style="text-align: center; background:green; color:white" !width="40"|Poz. !width="185"|Prva postava !width="185"|Klop !width="185"|Klop !width="185"|Poškodovani |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Point Guard|PG]] | [[Malcolm Armstead]] || [[Matej Rojc]] || || style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Shooting guard|SG]] | [[Nebojša Joksimović]] || [[Mirko Mulalić]] || [[Erjon Kastrati]] || style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Small Forward|SF]] | [[Luka Lapornik]] |-style="height:40px; background:white; color:black" |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Power forward (basketball)|PF]] | [[Jasmin Hukić]] || [[Alexis Wangmene]] || || style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" |-style="height:40px; background:white; color:black" ! style="background:#efe196" | [[Center (basketball)|C]] | [[Tomaž Bolčina]] style="background:#b9e3ca" | |-style="height:40px; background:white; color:black" |} ===Spremembe v postavi za sezono 2014/15=== '''Prihodi:''' *{{flagicon|Cameroon}} [[Alexis Wangmene]] (iz {{flagicon|SLO}} [[KD Hopsi Polzela]]) *{{flagicon|SLO}} [[Mirko Mulalić]] (iz {{flagicon|SLO}} [[KD Hopsi Polzela]]) *{{flagicon|SLO}} [[Nebojša Joksimović]] (iz {{flagicon|SLO}} [[KK Union Olimpija]]) '''Odhodi:''' *{{flagicon|SLO}} [[Marko Pajić]] *{{flagicon|SLO}} [[Smiljan Pavić]] *{{flagicon|CRO}} [[Zvonko Buljan]] *{{flagicon|SLO}} [[Edo Murić]] *{{flagicon|SLO}} [[Jaka Klobučar]] (v {{flagicon|GER}} [[Ratiopharm Ulm]]) *{{flagicon|SLO}} [[Sani Bečirović]] == Dvorana == [[Slika:5thGameOf2011SlovenianFinalsLeonStukeljHall.jpg|thumb|300px|Peta tekma finala [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] 2011 med Krko in [[Union Olimpija|Olimpijo]] v [[Dvorana Leona Štuklja|Dvorani Leona Štuklja]]]] Košarkarski klub Krka Novo mesto igra svoje tekme v športni dvorani Leon Štukelj, ki ima kapaciteto 2000 sedišč.Načrtovana je gradnja nove dvorane [[Arena Portovald|Portovald]], ki naj bi imela 5400 sedišč. == Največji uspehi kluba == Slovenija: * Državni prvak [[Slovenska košarkarska liga|slovenske lige]] (7): 2000, 2003, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014 * Zmagovalec [[Slovenski košarkarski superpokal|superpokala]] (6): 2010, 2011, 2012, 2014, 2016, 2026 * Zmagovalec [[Slovenski košarkarski pokal|slovenskega pokala]] (4): 2014, 2015, 2016, 2021 Mednarodne reference: * Prvak [[FIBA Eurochallenge|Pokal Eurochallenge]] (1): 2011 * Finalist [[Jadranska liga|Jadranske lige]] (1): 2002 * Finalist [[Evropski košarkarski pokal|Evropskega pokala]] (1): 2003 * 6. mesto v [[Evroliga|Evroligi]] v skupini C (7-7): 2002 * [[Pokal Radivoja Korača]] (1): 1999 * [[Pokal Saporta]] (1): 2000 ==Največ sezon do leta 2012/13== {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" align="left" |- !|# !|Igralec !|Št. sezon |- |bgcolor= gold| 1||bgcolor= gold| [[Simon Petrov]]||bgcolor= gold| 12 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Jure Balažič]]||bgcolor= silver| 10 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Bojan Krivec]]||bgcolor= #CD7F32| 8 |- |4||Stanko Sebič||7 |- |5||Matjaž Smodiš||6 |- |6||Matej Venta||5 |- |6||Dragiša Drobnjak||5 |- |6||Rene Žvan||5 |- |6||Smiljan Pavič||5 |- |8||Davor Marcelić||3 |- |8||Boris Gnjidić||3 |- |8||Aleksandar Ćapin||3 |} {| class="wikitable sortable" style="text-align: center" align="center" |- !|# !|Trener !|Št. sezon |- |bgcolor= gold| 1||bgcolor= gold| [[Predrag Milović]]||bgcolor= gold| 3 |- |bgcolor= gold| 1||bgcolor= gold| [[Ivan Sunara]]||bgcolor= gold| 3 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Aleksandar Džikić]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Aleš Pipan]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Živko Ljubojević]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Slavko Seničar]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= silver| 2||bgcolor= silver| [[Aleksander Sekulić]]||bgcolor= silver| 2 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Neven Spahija]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Petar Skansi]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Rade Mijanović]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Slavko Kovačevič]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |- |bgcolor= #CD7F32| 3||bgcolor= #CD7F32| [[Nenad Trajković]]||bgcolor= #CD7F32| 1 |} == Znani igralci == {| |- style="vertical-align: top;" | * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Matjaž Smodiš]] <small>6 sezon: '94-'00</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Jaka Lakovič]] <small>1 sezona: '01-'02</small> * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Boris Gnjidić]] <small>3 sezone: '01-'04</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Slavko Duščak]] <small>2 sezoni: '02-'04</small> * {{ikonazastave|Jamajka}} [[Jerome Jordan]] <small>1 sezona: '11-'12</small> | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Davor Marcelić]] <small>3 sezone: '07-'10</small> * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Thomas John (TJ) Sorrentine]] <small>1 sezona: '07-'08</small> * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Marton Bader]] <small>2 sezoni: '02-'04</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Dragiša Drobnjak]] <small>5 sezon: '99-'03,'10-'11</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Dragić|Zoran Dragić]] <small>2 sezoni: '10-'12</small> | * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} {{ikonazastave|Izrael}} [[Jamie Arnold (basketball)|Jamie Arnold]] <small>1 sezona: '02-'03</small> * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Bennett Davison]] <small>2 sezoni: '00-'02</small> * {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Richard Shields]] <small>1 sezona: '08-'09</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Ćapin]] <small>3 sezone: '00-'03</small> * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Simon Petrov]] <small>12 sezon: 1993-'01,'08-'12</small> |} == Znani trenerji == Najbolj znani trenerji, ki so v zadnjih letih vodili novomeški klub. * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Neven Spahija]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Petar Skansi]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Ivan Sunara]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Aleksandar Džikić]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Zoran Martič]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Rade Mijanović]] * {{ikonazastave|Slovenija}} [[Aleš Pipan]] * {{ikonazastave|Črna gora}} {{ikonazastave|Slovenija}} [[Predrag Milović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Nenad Trajković]] == Zunanje povezave == * [http://www.basket.krka.si/si/ Uradna spletna stran kluba] * [http://www.adriaticbasket.info/w2/club.php?id=10 Adriatic League klubski profil] * [http://www.eurobasket.com/team.asp?Cntry=SLO&Team=1145 Eurobasket.com klubski profil] * [http://www.fibaeurope.com/cid_KNce8jInH7Qj1EsyH5rjn2.teamID_4676.compID_BYg5Rb55Jw-G5I3MZ6JB01.season_2011.roundID_7853.html EuroChallenge klubski profil] [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi|Krka]] [[Kategorija:Ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1948]] [[Kategorija:Šport v Novem mestu]] [[Kategorija:KK Krka]] {{normativna kontrola}} g14p5aj96z6fwuilwdgtqjahsefskco 0 138146 6752657 4948540 2026-09-18T21:11:40Z G-Cup 10746 6752657 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Premuda}} [[Slika:Croatia - Premuda.PNG|thumb|250px|Premuda - lega otoka]] [[Slika:Premuda island.jpg|thumb|250px|Premuda]] [[Slika:Haven van Premuda.JPG|thumb|right|250px|Premuda]] '''Premuda''' je [[otok]] z [[Premuda (naselje)|istoimenskim naseljem]] v [[Zadar]]skem [[arhipelag]]u. Leži jugozahodno od [[Silba|Silbe]], od katere ga deli [[Silbanski kanal]] in severozahodno od [[Škarda|Škarde]] v srednji [[Dalmacija|Dalmaciji]]. Na otoku, ki ima površino 8,66 [[kvadratni kilometer|km²]] živi v naselju [[Premuda, naselje|Premuda]] 50 stalnih prebivalcev (popis 2001). Dolžina [[obala|obale]] meri 25,731 [[km]]. Najvišji [[topografski vrh|vrh]] na otoku je 88 [[mnm]] visoki ''Vrh''. Na Premudi je le nekaj izvirov tekoče vode (v [[zaliv]]u ''Loza''), drugače pa otok nima vodnih virov. Porasel je z [[makija|makijo]] in [[bor (drevo)|borovim]] [[gozd]]om. Številni zalivi, največja med njimi ''Premuda'' in ''Zaporat'' na jugovzhodni [[obala|obali]] otoka, nudijo dobra zaklonišča [[jadrnica]]m in manjšim [[ladja]]m pred [[burja|burjo]]. Premuda (otok) je atraktivna destinacija za številne aktivnosti v [[vodni športi|vodnih športih]], predvsem [[ekstremni šport|potapljanju]]. Edino otoško naselje Premuda, leži na [[sever]]nem delu otoka, med starim [[pristanišče]]m [[Loza]], ki leži v istoimenskem zalivu in novim [[trajekt]]nim pristaniščem [[Krijal]]. Na otoku sta dva [[svetilnik]]a. Prvi stoji na pomolu v pristanišču Krijal in oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. nazivni domet svetilnika je 4 [[morska milja|milje]]. Drugi svetilnik pa stoji pred starim pristaniščem Loza. Ta oddaja svetlobni signal: R Bl 3s. Nazivni domet svetilnika je 4 milje. V [[antika|antičnih časih]] se je današnja Premuda imenovala ''Pamodos'', v [[srednji vek|srednjem veku]], od 10. stoletja dalje pa Pyrotoma. == Glej tudi == * [[Seznam otokov Hrvaške]] {{coor title dms|44|20|11|N|14|36|08|E|}} {{Otoki na Hrvaškem}} {{Naseljeni otoki na Hrvaškem}} {{hr-geo-stub}} [[Kategorija:Otoki Dalmacije]] {{normativna kontrola}} lo0ckl1k40nu2f5z9cvqzte4zb6nelq 0 142583 6752745 6202575 2026-09-19T08:13:02Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Politologija]]; dodal [[Kategorija:Francoski politologi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752745 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = baron de Montesquieu | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | spouse = Jeanne de Lartigue }} '''Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu''', francoski [[filozof]], [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]]. * [[18. januar]] [[1689]], [[La Brède]] (Akvitanija), † [[10. februar]] [[1755]]. Mislec Charles de Secondat, Baron de Montesquieu, največkrat omenjan kar kot Montesquieu, se je rodil na gradu Château de La Brède južno od Bordeauxa v Franciji. Bil je izjemno pomemben družbeni in politični komentator svojega časa ([[razsvetljenstvo]]). Danes je najbolj poznan po ideji [[ločitev oblasti|ločitve oblasti]] na izvršno, zakonodajno in sodno. [[ločitev oblasti|Delitev oblasti]], ki naj bi zagotavljala ravnotežje moči (t. i. ''[[checks and balances]]''), je danes implementirana v večini zahodnih (liberalnih) [[demokracija|demokracij]]. Najbolj priznani deli sta ''[[O duhu zakona]]'', v kateri razpravlja o načelih vladavine, in ''[[Perzijska pisma]]'' v katerih govori o razmerah v Aziji in Evropi ter se roga iz ustaljenih političnih vzorcev in razmer. Zaradi tega dejstva jih je moral izdati pod psevdonimom. Slovenski prevod ''Perzijskih pisem'' je izšel leta 2000 pri Mariborski literarni družbi (Zbirka Absint), prevedla pa jih je [[Cirila Toplak]]. == Idealna vladavina == V okoliščinah sodobnega režima je Montesquieu dajal prednost vladanju v obliki državnega sistema po vzoru angleške ustavne [[monarhija|monarhije]] in čeprav je njegova intepretacija doživela marsikatero kritiko je vseeno imel velik vpliv na ustanovitelje novih političnih skupnosti (predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]], na primer na [[James Madison|Jamesa Madisona]] in njegovo [[Ločitev oblasti]]). Že [[Machiavelli]], [[John Locke|Locke]] in nekateri grški filozofi so pred njim zagovarjali in dojeli pomen t. i. 'mešane države' v kateri je pomembna delitev oblasti, da se ohrani [[svoboda]], Montesquieu pa je to teorijo postavil v središče svojih naukov. "''Brez mešanega režima se bo zakon vedno prevesil v posebne interese določene skupine''", je vedno znova trdil in dokazoval. Zato je prvi striktno postavil ločnice med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo ter trdil, da ljudje nikoli ne bodo imeli svobode, če bo isti človek ali isto ''telo'' izvrševalo te tri oblasti - oblast uzakonjanja zakonov, oblast izvrševanja ljudskih odločitev in sodno oblast pri pravdah posameznikov. Nadalje je zapisal, da bi morala izvršna biti v [[monarh]]ovih rokah, ker ta veja vladavine zahteva hitrost in je bolje, da z njo upravlja en človek, kot več ljudi. [[Monarh]] mora tako odkloniti zakonodajno funkcijo, ki bi morda posegala v njegovo eksekutivno oziroma izvršno oblast, saj bi s tem prišlo do [[navzkrižje interesov|navzkrižja interesov]]. Lahko pa bi imel pravico veta in naj bi tudi nadziral vojsko. Obenem je vredno poudariti tudi, da je treba monarha, kot vse ostale akterje, zakonsko omejiti, da se ne bi vmešaval v zakonodajno, ki naj bi bila v rokah plemstva in ljudstva. Šlo bi torej za razdelitev v dva domova (skupščinska dvodomnost) - zgornji in spodnji - kar se še danes prakticira v nekaterih državah. Zakonodajna oblast tako naj ne bi imela v nadzoru samo izboljševanja in spreminjanja zakonov, ampak bi ohranila tudi nadzor nad davčno osnovo, po potrebi pa bi lahko tudi razpustila ali pa finančno omejila vojsko. Medtem, ko je [[John Locke|Locke]] imel sodstvo le za roko izvršne oblati, pa je Montesquieu poudaril, da mora biti sodstvo neodvisno za ohranitev pravic posameznikov. Njihove pravice ne morejo biti zajamčene, če lahko naletijo na ''"strašno oblast kombiniranega izrševalca, zakonodajalca, sodnika in porotnika"''. Montesquieujeva analiza [[ločitev oblasti|ločitve oblasti]] ni bila niti pretirano sistematična, niti najbolje povezana, vendar je njegov "razglas po potrebi ustavne vlade" - se pravi potreba po razdelitvi politične oblasti v takšni meri, da se različne strani med seboj omejujejo - vsekakor pomemben korak naprej v [[legitimnost|legitimiranju]] demokratičnosti vladavine. == Razdelitev vladavin == Montesquieu je razdelil vladavine na tri tipe pri čemer se je orientiral s postavljenimi 'dejavnostnimi principi': to so nenapisana načela, ki ne glede na zakone usmerjajo delovanje znotraj posameznih tipov vladavin. === Republikanska === Vladavino nadalje razdeli na dva tipa. V prvem tipu v skladu z zakoni '''vladajo vsi''' ([[demokracija]]). V drugem tipu '''vladajo le nekateri''' ([[aristokracija]]). '''Princip''' za prvo vladavino je ''krepost'' (''vertu'') oziroma ''ljubezen do domovine'' in zakonov - državljani morajo spoštovati zakon, ga ljubiti in se ga bati. Kdor izvaja zakon mu je tudi sam podvržen. [[Demokracija]] se po Montesquieu lahko pokvari na dva načina, s čimer se izrodi v [[despotizem]]. V prvem primeru se ljudstvo ne podreja več ciljem in hotenjem države, ampak gledajo samo na svoje dobro in kako bi lahko živeli bolje na račun drugih. V drugem (duh skrajne enakosti) hočejo ljudje sami odločati namesto sodišč, ki so jih izbrali in jih ne spoštujejo več. === Monarhična === Gre za '''oblast enega''', ki pa se ravna po napisanem zakonu. '''Princip''' za drugo vladavino je ''čast''. Monarh hoče pomagati in delovati, ker bi rad priznanje in spoštovanje svojih podložnikov. Gre za ljubezen do samega sebe, saj hoče čim več časti in priznanja. [[Monarhija]] se pokvari in izrodi v [[despotizem]], ko se monarh odloči, da ne bo več spoštoval ostalih institucij (npr. sodišč - spomniti velja, da je bil sam Montesquieu član sodišča), ki naj bi omejevale njegovo oblast; ali pa ko se ne podreja več zakonom, ki so bili določeni, ampak jih samovoljno postavlja sam. === Despotska === Izhaja absolutno iz arbitrarne (poljubne) oblasti, brez zakona. Kar despot reče ali si izmisli, je zakon, državo pa lahko vodi po svoji volji. '''Princip''' za tretjo vladavino je tako ''strah'' - despot mora vzdrževati strah nad podložniki, ki se bojijo smrti, ki jih bo doletela, če ga ne bodo ubogali. Izobrazba je v [[despotizem|despotizmu]] nepotrebna, če pa že obstaja, je namenjena zgolj zbijanju duha in [[morala|morale]]. Prav tako ljudje ne smejo 'znati' razmišljati, kajti lahko pride do tega, da bi ugotovili, da jih izkorišča in se mu uprli. Despotizem je čista zloraba oblasti. == Zgledi in vpliv == Montesquieu se je v marsičem zgledoval po [[John Locke|Johnu Locku]], vendar so mu bile bolj blizu institucije v državi. Zelo je tudi občudoval klasični atenski [[polis]], predvsem njihov ideal dejavnega državljana, ki se je posvečal politični skupnosti. Ker pa je takšna ureditev v velikih državah bila po njegovem mnenju nemogoča (tudi v majhnih pa se sooča z veliko preglavicami), se je strinjal s predstavniškim režimom. Sam je pomembno vplival predvsem na anglo-saksonske [[liberalizem|liberalce]], najbolj očitno zagotovo na [[James Madison|Jamesa Madisona]], ki je po njem povzel ločitev oblasti na tri dele. Vplival je tudi na klasični angleški [[konservativizem]], predvsem prek [[Edmund Burke|Edmunda Burka]]. V 19. stoletju se je na njegove poglede naslonil zlasti [[Alexis de Tocqueville]], v 20. stoletju pa [[Hannah Arendt]], [[Raymond Aron]] in, v manjši meri, [[Friedrich Hayek]]. == Pomembnejša dela == [[File:Lettres familieres a divers amis d'Italie.tif|thumb|''Lettres familieres a divers amis d'Italie'', 1767]] *''Perzijska pisma'' (''Lettres persanes''), 1721 *''O duhu zakona'' (''De l'esprit des lois''), 1748 == Glej tudi == {{wikinavedek}} * [[Razsvetljenstvo]] * [[Ločitev oblasti]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Held, David (1989): ''Modeli demokracije''. Krt, Ljubljana. {{COBISS|ID=7642112}} * Bok, Hilary (2003): ''Baron de Montesquieu, Charles-Louis de Secondat''. Dostopno preko: http://plato.stanford.edu/entries/montesquieu/ (povezava zadnjič preverjena 19. decembra 2009) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Montesquieu, Charles de Secondat}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Francoski sociologi]] [[Kategorija:Politični filozofi]] [[Kategorija:Francoski politologi]] [[Kategorija:Razsvetljenski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]] [[Kategorija:Politična filozofija]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Člani Académie française]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] negjlz9eg8jbpw1pb9a86ykr2aa9dek 6752746 6752745 2026-09-19T08:13:14Z Yerpo 8417 odstranil [[Kategorija:Politična filozofija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752746 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = baron de Montesquieu | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | occupation = <!-- WD --> | spouse = Jeanne de Lartigue }} '''Charles-Louis de Secondat, baron de La Brède et de Montesquieu''', francoski [[filozof]], [[pravnik]], [[politik]], [[pisatelj]]. * [[18. januar]] [[1689]], [[La Brède]] (Akvitanija), † [[10. februar]] [[1755]]. Mislec Charles de Secondat, Baron de Montesquieu, največkrat omenjan kar kot Montesquieu, se je rodil na gradu Château de La Brède južno od Bordeauxa v Franciji. Bil je izjemno pomemben družbeni in politični komentator svojega časa ([[razsvetljenstvo]]). Danes je najbolj poznan po ideji [[ločitev oblasti|ločitve oblasti]] na izvršno, zakonodajno in sodno. [[ločitev oblasti|Delitev oblasti]], ki naj bi zagotavljala ravnotežje moči (t. i. ''[[checks and balances]]''), je danes implementirana v večini zahodnih (liberalnih) [[demokracija|demokracij]]. Najbolj priznani deli sta ''[[O duhu zakona]]'', v kateri razpravlja o načelih vladavine, in ''[[Perzijska pisma]]'' v katerih govori o razmerah v Aziji in Evropi ter se roga iz ustaljenih političnih vzorcev in razmer. Zaradi tega dejstva jih je moral izdati pod psevdonimom. Slovenski prevod ''Perzijskih pisem'' je izšel leta 2000 pri Mariborski literarni družbi (Zbirka Absint), prevedla pa jih je [[Cirila Toplak]]. == Idealna vladavina == V okoliščinah sodobnega režima je Montesquieu dajal prednost vladanju v obliki državnega sistema po vzoru angleške ustavne [[monarhija|monarhije]] in čeprav je njegova intepretacija doživela marsikatero kritiko je vseeno imel velik vpliv na ustanovitelje novih političnih skupnosti (predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]], na primer na [[James Madison|Jamesa Madisona]] in njegovo [[Ločitev oblasti]]). Že [[Machiavelli]], [[John Locke|Locke]] in nekateri grški filozofi so pred njim zagovarjali in dojeli pomen t. i. 'mešane države' v kateri je pomembna delitev oblasti, da se ohrani [[svoboda]], Montesquieu pa je to teorijo postavil v središče svojih naukov. "''Brez mešanega režima se bo zakon vedno prevesil v posebne interese določene skupine''", je vedno znova trdil in dokazoval. Zato je prvi striktno postavil ločnice med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo ter trdil, da ljudje nikoli ne bodo imeli svobode, če bo isti človek ali isto ''telo'' izvrševalo te tri oblasti - oblast uzakonjanja zakonov, oblast izvrševanja ljudskih odločitev in sodno oblast pri pravdah posameznikov. Nadalje je zapisal, da bi morala izvršna biti v [[monarh]]ovih rokah, ker ta veja vladavine zahteva hitrost in je bolje, da z njo upravlja en človek, kot več ljudi. [[Monarh]] mora tako odkloniti zakonodajno funkcijo, ki bi morda posegala v njegovo eksekutivno oziroma izvršno oblast, saj bi s tem prišlo do [[navzkrižje interesov|navzkrižja interesov]]. Lahko pa bi imel pravico veta in naj bi tudi nadziral vojsko. Obenem je vredno poudariti tudi, da je treba monarha, kot vse ostale akterje, zakonsko omejiti, da se ne bi vmešaval v zakonodajno, ki naj bi bila v rokah plemstva in ljudstva. Šlo bi torej za razdelitev v dva domova (skupščinska dvodomnost) - zgornji in spodnji - kar se še danes prakticira v nekaterih državah. Zakonodajna oblast tako naj ne bi imela v nadzoru samo izboljševanja in spreminjanja zakonov, ampak bi ohranila tudi nadzor nad davčno osnovo, po potrebi pa bi lahko tudi razpustila ali pa finančno omejila vojsko. Medtem, ko je [[John Locke|Locke]] imel sodstvo le za roko izvršne oblati, pa je Montesquieu poudaril, da mora biti sodstvo neodvisno za ohranitev pravic posameznikov. Njihove pravice ne morejo biti zajamčene, če lahko naletijo na ''"strašno oblast kombiniranega izrševalca, zakonodajalca, sodnika in porotnika"''. Montesquieujeva analiza [[ločitev oblasti|ločitve oblasti]] ni bila niti pretirano sistematična, niti najbolje povezana, vendar je njegov "razglas po potrebi ustavne vlade" - se pravi potreba po razdelitvi politične oblasti v takšni meri, da se različne strani med seboj omejujejo - vsekakor pomemben korak naprej v [[legitimnost|legitimiranju]] demokratičnosti vladavine. == Razdelitev vladavin == Montesquieu je razdelil vladavine na tri tipe pri čemer se je orientiral s postavljenimi 'dejavnostnimi principi': to so nenapisana načela, ki ne glede na zakone usmerjajo delovanje znotraj posameznih tipov vladavin. === Republikanska === Vladavino nadalje razdeli na dva tipa. V prvem tipu v skladu z zakoni '''vladajo vsi''' ([[demokracija]]). V drugem tipu '''vladajo le nekateri''' ([[aristokracija]]). '''Princip''' za prvo vladavino je ''krepost'' (''vertu'') oziroma ''ljubezen do domovine'' in zakonov - državljani morajo spoštovati zakon, ga ljubiti in se ga bati. Kdor izvaja zakon mu je tudi sam podvržen. [[Demokracija]] se po Montesquieu lahko pokvari na dva načina, s čimer se izrodi v [[despotizem]]. V prvem primeru se ljudstvo ne podreja več ciljem in hotenjem države, ampak gledajo samo na svoje dobro in kako bi lahko živeli bolje na račun drugih. V drugem (duh skrajne enakosti) hočejo ljudje sami odločati namesto sodišč, ki so jih izbrali in jih ne spoštujejo več. === Monarhična === Gre za '''oblast enega''', ki pa se ravna po napisanem zakonu. '''Princip''' za drugo vladavino je ''čast''. Monarh hoče pomagati in delovati, ker bi rad priznanje in spoštovanje svojih podložnikov. Gre za ljubezen do samega sebe, saj hoče čim več časti in priznanja. [[Monarhija]] se pokvari in izrodi v [[despotizem]], ko se monarh odloči, da ne bo več spoštoval ostalih institucij (npr. sodišč - spomniti velja, da je bil sam Montesquieu član sodišča), ki naj bi omejevale njegovo oblast; ali pa ko se ne podreja več zakonom, ki so bili določeni, ampak jih samovoljno postavlja sam. === Despotska === Izhaja absolutno iz arbitrarne (poljubne) oblasti, brez zakona. Kar despot reče ali si izmisli, je zakon, državo pa lahko vodi po svoji volji. '''Princip''' za tretjo vladavino je tako ''strah'' - despot mora vzdrževati strah nad podložniki, ki se bojijo smrti, ki jih bo doletela, če ga ne bodo ubogali. Izobrazba je v [[despotizem|despotizmu]] nepotrebna, če pa že obstaja, je namenjena zgolj zbijanju duha in [[morala|morale]]. Prav tako ljudje ne smejo 'znati' razmišljati, kajti lahko pride do tega, da bi ugotovili, da jih izkorišča in se mu uprli. Despotizem je čista zloraba oblasti. == Zgledi in vpliv == Montesquieu se je v marsičem zgledoval po [[John Locke|Johnu Locku]], vendar so mu bile bolj blizu institucije v državi. Zelo je tudi občudoval klasični atenski [[polis]], predvsem njihov ideal dejavnega državljana, ki se je posvečal politični skupnosti. Ker pa je takšna ureditev v velikih državah bila po njegovem mnenju nemogoča (tudi v majhnih pa se sooča z veliko preglavicami), se je strinjal s predstavniškim režimom. Sam je pomembno vplival predvsem na anglo-saksonske [[liberalizem|liberalce]], najbolj očitno zagotovo na [[James Madison|Jamesa Madisona]], ki je po njem povzel ločitev oblasti na tri dele. Vplival je tudi na klasični angleški [[konservativizem]], predvsem prek [[Edmund Burke|Edmunda Burka]]. V 19. stoletju se je na njegove poglede naslonil zlasti [[Alexis de Tocqueville]], v 20. stoletju pa [[Hannah Arendt]], [[Raymond Aron]] in, v manjši meri, [[Friedrich Hayek]]. == Pomembnejša dela == [[File:Lettres familieres a divers amis d'Italie.tif|thumb|''Lettres familieres a divers amis d'Italie'', 1767]] *''Perzijska pisma'' (''Lettres persanes''), 1721 *''O duhu zakona'' (''De l'esprit des lois''), 1748 == Glej tudi == {{wikinavedek}} * [[Razsvetljenstvo]] * [[Ločitev oblasti]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Held, David (1989): ''Modeli demokracije''. Krt, Ljubljana. {{COBISS|ID=7642112}} * Bok, Hilary (2003): ''Baron de Montesquieu, Charles-Louis de Secondat''. Dostopno preko: http://plato.stanford.edu/entries/montesquieu/ (povezava zadnjič preverjena 19. decembra 2009) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Montesquieu, Charles de Secondat}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Francoski sociologi]] [[Kategorija:Politični filozofi]] [[Kategorija:Francoski politologi]] [[Kategorija:Razsvetljenski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 18. stoletja]] [[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]] [[Kategorija:Francoski akademiki]] [[Kategorija:Člani Académie française]] [[Kategorija:Francoski rimokatoličani]] li14fzpbxrdhi0odb737qlrikxp9nbb 0 144402 6752612 6394820 2026-09-18T18:12:23Z Erardo Galbi 166658 6752612 wikitext text/x-wiki '''Miller''' je [[priimek]] več znanih oseb: * [[Allan Miller]] (*1929) - [[Ann Miller]] - [[Barry Miller]] - [[Denise Miller]] - [[Dick Miller]] - [[Jeremy Miller]] - [[Kate Miller]] - [[Kristen Miller]] - [[Lara Jill Miller]] - [[Larry Miller (igralec)|Larry Miller]] - [[Marvin Miller (igralec)|Marvin Miller]] - [[Penelope Ann Miller]] - [[Sienna Miller]] - [[Valarie Rae Miller]], ameriški igralci * [[Arthur Miller]] (1915—2005), ameriški dramatik * [[Austin T. Miller]] (1888—1947), britanski general * [[Bode Miller]] (*1977), ameriški alpski smučar * [[Charles Harvey Miller]] (1894—1974), britanski general * [[Cheryl Miller]] (*1964), ameriška košarkašica * [[Claude Miller]]/Millet, francoski režiser * [[Daniel Miller]] (*1951), britanski glasbeni producent, ustanovitelj založbe [[Mute Records]] * Daniel Miller (*1954), angleški antropolog * [[David Miller]] (*1964), angleški sociolog (islamofobija, propaganda) * [[David Miller (pevec)|David Miller]] (*1973), ameriški tenorist * [[Ezra Miller]] (*1992), ameriški igralec * [[Francis Spurstow Miller]] (1863—1954), britanski admiral kraljeve mornarice * [[Geoffrey Miller]] (*1965), ameriški evolucijski psiholog * [[Giovanni Francesco Miller]]/Johann Franz Miller (1638—1720), tržaški škof (po rodu iz Gorice, v škofa posvečen 1692 v Ljubljani) * [[Glenn Miller]] (1904—1944/5), ameriški jazzovski skladatelj, dirigent, aranžer, trombonist * [[George Miller]] (*1945), avstralski režiser * [[George A. Miller]] (1920—2012), ameriški psiholog * [[George Patrick Rose-Miller]] (1897—1984), britanski general * [[Henry Miller]] (1891—1980), ameriški pisatelj in slikar * [[Jacob Miller|Jacob "Killer" Miller]] (1952—1980), jamajški pevec * [[Jacques Miller]] (*1931), francosko-avstralski biolog in imunolog * [[Jacques-Alain Miller]] (*1944), francoski lacanovski psihoanalitik in filozof? * [[Jim Miller]] (*1982), ameriški bejzbolist * [[John Michael Miller]] (*1946), rimskokatoliški nadškof [[Vancouver|Vancouvra]] v Kanadi * [[Jonny Lee Miller]] (*1972), angleški igralec * [[Judith Miller]] (1941—2017), francoska psihoanalitičarka in filozofinja, hči [[Jacques Lacan|Jacquesa Lacana]] in Sylvie Bataille ter žena [[Jacques-Alain Miller|J.-A. Millerja]] * Judith Miller (*1948), ameriška novinarka in komentatorka * [[Judith A. Miller]] (*1950), ameriška pravnica in vladna uradnica - svetovalka * [[Gérard Miller]] (*1948), francoski režiser in scenarist * [[Konrad Miller]] (1641—1696), nemški jezuit, mdr. rektor ljubljanskega kolegija * [[Lee Miller|Lee (Elizabeth) Miller]], ''Lady Penrose'' (1907—1977), ameriški model, fotografinja in fotožurnalistka * [[Madeline Miller]] (*1978), ameriška klasična filologinja, romanopiska, avtorica Ahilove pesmi in Circe (1.prejemnica nagade [[Orange (nagrada)|Orange]]) * [[Merton Miller]] (1923—2000), ameriški ekonomist, nobelovec (soavtor Modigliani-Millerjevega teorema) * [[Mirta Miller]] (*1948), argentinsko-španska igralka * [[Nathan Miller]], angleški režiser * [[Patina Miller]] (*1984), pop pevka in igralka * [[Paul David Miller]] (*1941), ameriški admiral, poveljnik ameriškega atlantskega poveljstva * [[Philip Miller]] (1691—1771), angleški botanik * [[Quenton Miller]], avstralsko-nizozemski večmedijski eksperimentalni umetnik in filmar * [[Randal Miller]] (*1962), ameriški režiser * [[Richard Miller]] (1926—2009) ameriški tenorist in eden najvplivneših pevskih pedagogov v zgodovini * [[Richard C. Miller]] (*1948), ameriški klinični psiholog in duhovni učitelj * [[Richard William Miller]] (1936–2013), ameriški agent FBI, razkrinkani vohun * [[Robert Miller]] (*1951), ameriški glasbenik, pisec, basist, skladatelj in vokalist skupine jazz-rock-latin fusion [[Project Grand Slam]] (New York) * [[Scott Miller]] (*1975), avstralski plavalec, olimpijec in obsojeni preprodajalec mamil * [[Allen Scott Miller|(Allen) Scott Miller]] (*1968), ameriški kantavtor, contry in rock pevec * [[Shannon Miller]] (*1977), ameriška telovadka * [[Shaunae Miller-Uibo]] (*1994), bahamska atletinja - šprinterka * [[Sienna Miller]] (*1981), ameriško-britanska igralka, modna oblikovalka ter fotomodel * [[Stanley Miller]] (1930—2007), ameriški kemik ([[Miller–Ureyev poskus]]) * [[William Miller]] (1782—1849), ameriški baptistični pastor, začetnik [[Adventistična cerkev|adventističnega]] verskega gibanja v Severni Ameriki 19. stoletja * William Miller (1858—1927), irsko-južnoafriški misijonski rimskokatoliški škof, apostolski vikar [[Transvaal|Transvaala]] * [[William Miller (veslač)|William Miller]] (1905—1985), ameriški veslač * [[William Hallowes Miller]] (1801—1880), britanski mineralog in kristalograf == Glej tudi == * priimek [[Miler]] * priimek [[Müller]] * priimek [[Miller–Ureyev poskus|Milner]] {{priimek}} gbouqa6l1lcm0jn7t265xb2hi1wxnie 0 147092 6752632 6530213 2026-09-18T19:00:48Z Ljuba24b 92351 /* Pozna poklasika */ np 6752632 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mesoamérica.png|thumb|300px|Regija Mezoamerika]] '''Mezoamerika''' je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne [[Mehika|Mehike]], [[Belize]]ja, [[Gvatemala|Gvatemale]], [[Salvador]]ja, [[Honduras]]a in [[Nikaragva|Nikaragve]] do današnje severovzhodne [[Kostarika|Kostarike]]. V tej regiji se je v obdobju od 3000 let pred odkritjem Amerike razvil niz medsebojno povezanih kultur in civilizacij. Vsem tem kulturam in civilizacijam je skupno [[poljedelstvo]] na osnovi vzgoje [[Koruza|koruze]] in drugih rastlin in pričetek stalne naselitve (gradnja naselbin, mest), za obutev so imeli sandale, njihova [[vera]] je bila [[Politeizem|politeistična]], njena osnova pa sta bila [[bog]] sonca in dežja ([[Tlaloc]] azteški bog dežja), poznali so numerični sistem na osnovi števila 20, gradili so [[piramide]] in ritualne igre z žogo. Te civilizacije so bile Nahua ([[Azteki]], [[Tolteki]] in Tlaxcalteci), Boruca, Chichimecs Huaxtecs, Huichol, [[Maji]] (Lacandon), Mayangna, Mazatec, Mixe, [[Mixteki]], [[Olmeki]], Otomi, Purepecha, Totonac in [[Zapoteki]]. == Definicije == Mezoamerika je arheološko kulturno območje v Srednji Ameriki, kjer so pred Kolumbom oziroma pred špansko kolonizacijo cvetele številne države. Mezoameriško jezikovno območje povezuje jezik, ki opisuje številne jezike Srednje Amerike, s skupnimi [[Skladnja|skladenjskimi]], leksikalnimi značilnostmi, izgovarjavo in etno-jezikovnimi lastnostmi. V to skupino sodijo majevski jezik, mixe-zoqueški, Totonac-Tepehua in [[Uto-azteški jeziki]]. Mezoamerika je v skladu z merili [[OECD]], multi-nacionalna, geo-ekonomska regija v Srednji Ameriki, držav Belize, Kostarika, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama, kot tudi devet jugovzhodnih mehiških zveznih držav (Campeche, Chiapas, Guerrero, Oaxaca, Puebla, Quintana Roo, Tabasco, Veracruz in Jukatan).<ref>OECD (2006, Seite 13, 36)</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === 20.000 let pr. n. št. oziroma proti koncu zadnje [[Ledena doba|ledene dobe]] so prvi ljudje začeli naseljevati mezoameriški prostor. Prišli so iz Azije čez kopno ožino pri današnjem [[Beringov preliv|Beringovem prelivu]], ki je v tistem času, zaradi nižje morske gladine, povezovala kontinenta. Prvi lovci na [[mamut]]a so se pojavili 10.000 let pred našim štetjem. Najstarejše [[Arheologija|arheološke]] najdbe iz [[Jukatan (polotok)|Jukatana]] so stare 9000 let pr. n. št., najdbe v Los Tapiales (Gvatemala) so iz okoli 8000 pr. n. št. Okoli 7000 let pr. n. št. se je začelo pojavljati poljedelstvo, okoli 5000 let pr. n. št. so začeli gojiti koruzo in fižol. === Stari vek === Stalno poseljena naselja so verjetno stara okoli 3500 let pr. n. št. V večjem obsegu najdeni ostanki so le iz okoli 2500 pr. n. št. V naseljenih krajih so ustvarjali in razvili [[lončarstvo]] in [[tkanje]]. === Zgodnja predklasika === 1500 let pr. n. št. je bil čas ko je gojenje koruze glavno živilo za preživetje ljudstev Mezoamerike. Za orodje so uporabljali [[obsidian]], na pacifiški obali je bila najdena ''Ocos'' [[keramika]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. se pojavi Olmeška kultura. Oblikovanje [[Zlato|zlata]] je dokazano od 850 let pr. n. št. === Srednja predklasika === Zapoteška kultura se pojavi okoli leta 600 pr. n. št. v [[Monte Albán]] v bližini današnje [[Oaxaca de Juárez|Oaxace]]. 500 let pr. n. št. je bila uničena [[La Venta]], Olmeška kultura propade. === Pozna predklasika === Okoli leta 400 pr. n. št. se je ob mehiški obali Pacifika pojavila Izapa kultura. Prvi podatki iz [[stela (spomenik)|stel]] kulture Majev datirajo okoli leta 125 pr. n. št. Najzgodnejši datum dolgega štetja (stela št. 1 iz El Baula (Gvatemala)) je iz leta 36 našega štetja. Leta 100 začnejo graditi prve piramide v [[Teotihuacán]]u. === Klasika === V leto 200 datirajo gradnjo piramide Sonca v Teotihuacánu, piramido Lune pa v leto 250. V tem času so Maji ustanovili veliko mesto [[Tikal]], [[Palenque]], [[Copán]] in [[Yaxchilán]]. Leta 292 so našli stelo dolgega štetja v Tikalu. Do leta 300 je Teotihuacán dosegel višek razvoja. === Srednja Kasika === Čas okoli leta 500 je kazal razcvet Zapoteške kulture. leta 540 je bilo ustanovljeno majevsko mesto Bonampak. Vojna med Tikalom in [[Calakmul]]om je potekala leta 550. Teotihuacán propade do leta 600. === Pozna Klasika === Leto 799 propade Palenque, Copan leta 822. Konec obdobja Tikala je leto 879, [[Uxmal]]a in Tonina leto 909. === Zgodnja poklasika === [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]] je bila ustanovljena leta 950. leta 987 se [[Quetzalcoatl]] ((izg. kecalkóatl) širi iz Tule. V istem letu je bila [[Chichen Itza]] (izg. čičén icá) osvojena. Mayapan je bil ustanovljen leta 1007. OD leta 1140 so Azteki naselili Mehiško Dolino. Z uničenjem Tule leta 1168 propadejo Čičimeki. Značilnosti večjih središč pričajo o vse bolj kompleksni politični ureditvi. Poleg arhitekture, ki postaja monumentalna in raznolika, se razvija rokodelstvo, umetnost, trgovina in pisava. Nekako se organizirajo države. === Pozna poklasika === Maji leta 1221 ustanovijo Chichen Itzo, Uxmal, Mayapan in Liga Mayapan. [[Tenochtitlán]] je bil ustanovljen leta 1335. Misteki se leta 1350 preselijo v Monte Albán. Tenochtitlán, [[Texcoco]] in Tlacopan oblikujejo trojno zavezništvo leta 1428. Upor leta 1441 uniči Ligo Mayapan. Itzá uničijo Chichén Itzo, tudi Mayapan propade. Na slovesnem odprtju [[Templo Mayor]] v Tenochtitlanu leta 1487 je bilo več kot 20.000 ljudi žrtvovanih v štirih dneh. Leta 1511 Španci pristanejo na obali [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], prvi stik Evropejcev pod vodstvom Juana de Grijalva z Azteki je potekal leta 1517. 1521 [[Hernán Cortés]] osvoji Tenochtitlan. 1524 je se je začel poskus kolonizacije Jukatana. leta 1697 je bil uničen Tayasal na Jukatanu. {| class="wikitable" !width="175"|Obdobje !width="150"|Časovnica !width="675"|Pomembne kulture, mesta |-style="background:silver" |+'''Povzetek kronologije Mezoameriških kultur''' |Prazgodovina |10.000–3500 pr. n. št. |Honduras, Gvatemala, Belize, [[obsidian]] in [[pirit]], Iztapan, |-="background:silver" |Stari vek |3500–1800 pr. n. št. |poljedelska naselja, [[Tehuacán]] |- |-style="background:silver" |Predklasika |2000 pr. n. št. – 250 n. št. |Neznane kulture in La Blanca in Ujuxte, kultura Monte Alto |- |Zgodnja predklasika |2000–1000 pr. n. št. |območje Olmekov: San Lorenzo Tenochtitlan; centralna Mehika: Chalcatzingo; dolina Oaxaca: San José Mogote. Območje Majev: Nakbe, Cerros |- |Srednja predklasika |1000–400 pr. n. št. |območje Olmekov: [[La Venta]], Tres Zapotes; območje Majev: El Mirador, Izapa, Lamanai, Xunantunich, Naj Tunich, Takalik Abaj, Kaminaljuyú, Uaxactun; dolina Oaxace: [[Monte Albán]] |- |Pozna predklasika |400 pr. n. št. – 200 n. št. |območje Majev: Uaxactun, [[Tikal]], Edzná, Cival, San Bartolo, Altar de Sacrificios, Piedras Negras, Ceibal, Rio Azul; centralna Mehik: [[Teotihuacan]]; obala Mehiškega zaliva: Epi-Olmeška kultura; zahodna Mehika: kultura grobnic |-style="background:silver" |Klasika |200–900 n. št |klasični majevska mesta, [[Teotihuacan]], Zapoteki |- |Zgodnja klasika |200–600 n. št. |območje Majev: [[Calakmul]], Caracol, Chunchucmil, [[Copán]], Naranjo, [[Palenque]], Quiriguá, [[Tikal]], Uaxactun, [[Yaxha]]; centralna Mehika: ozemlje [[Teotihuacan]]a; kultura [[Zapoteki|Zapotekov]]; zahodna Mehika: tradicija [[Teuchitlan]] |- |Srednja klasika |600–900 n. št. |območje Majev: [[Uxmal]], Toniná, Cobá, Waka', Pusilhá, Xultún, Dos Pilas, Cancuen, Aguateca, Yaxchilan; centralna Mehika: Xochicalco, Cacaxtla; obala Mehiškega zaliva: El Tajín in kultura Veracruz; zahodna Mehika: tradicija Teuchitlan |- |Pozna klasika | 800–900/1000 n. št. |območje Majev: Puuc – [[Uxmal]], Labna, Sayil, [[Kabah]] |- style="background:silver" |Poklasika |900–1519 n. št. |Azteki, država Tarascans, [[Mixteki]], Totonac, ljudstvo Pipil, Itzá, Ko'woj, kraljestvo Q'umarkaj - K'iche', ljudstvo Kaqchikel, jezik Poqomam, ljudstvo Mam |- |Zgodnja poklasika |900–1200 n. št. | Cholula, [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]], [[Mitla]], El Tajín, [[Tulum]], Topoxte, Kaminaljuyú, Joya de Cerén |- |Pozna poklasika | 1200–1519 n. št. |[[Tenochtitlan]], Cempoala, Tzintzuntzan, [[Mayapán]], Ti'ho, Utatlán, Iximche, Mixco Viejo, Zaculeu |- style="background:silver" | Po kolonizaciji | do leta 1697 | Centralni Peten: Tayasal, Zacpeten |} == Geološki in meteorološki vplivi na kulture v regiji == Nastanek različnih kultur je bila med drugim odvisna od topografskih razlik. Ločimo tri višinska območja: Tierra caliente (do 800 m), Tierra templada (800-2000 m) in Tierra Fria (nad 2000 m). Položaj med oceanoma je povzročal deževno sezono v poletnem in jesenskem času in suho sezono pozimi in spomladi. Poleg tega so se letni časi selili proti severu. Ta raznovrstnost v krajini v zaprtem prostoru je nudila zelo dobre pogoje za specializacijo, delitev dela in trgovinsko izmenjavo. == Splošne značilnosti == Okoli 6000 let pred našim štetjem so lovci in nabiralci, ki so živeli v višavju in nižinah Mezoamerike, začeli razvijati poljedelstvo, predvsem gojenje [[Buče|buč]] in [[Paprika|paprike]]. Najzgodnejši primer [[Koruza|koruze]] prihaja iz jame Guilá Naquitz v Oaxaci, najdba sega do okoli 4000 let pred našim štetjem. Koruzo so našli še v jami Los Ladrones v Panami, okoli 5500 pr.n.št.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.uacam.mx/.../ee8480fb39dbff8e86256ad3004e1394/$FILE/ATT4M6OX/Campeche%202002%20paper.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2013-11-16 |archive-date=2012-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120215205412/http://www.uacam.mx/.../ee8480fb39dbff8e86256ad3004e1394/$FILE/ATT4M6OX/Campeche%202002%20paper.pdf |url-status=dead }}</ref> Nekoliko pozneje so začeli gojiti še druge rastline v napol agrarnih skupnostih po vsej Mezoameriki.<ref>O'Brien (2005), p.25.</ref> Čeprav je bila koruza najpogostejša, so do leta 3500 pr.n.št. že znali gojiti več vrst [[fižol]]a, jicama (''Pachyrhizus erosus'' - vrsta krompirja), [[paradižnik]] in buče. Hkrati so za vlakna iz izdelavo tekstila uporabljali [[bombaž]], [[Juka|juko]] (''Yucca elephantipes'') in [[Agava|agave]] (''Agave americana''). <ref>Diamond (1999), pp.126–127.</ref> Od leta 2000 pred našim štetjem pa do danes je koruza glavni pridelek v regiji. Drevo Ramón (''Brosimum alicastrum'') je bil občasno nadomestek koruze za proizvodnjo moke. Sadje je bilo pomembno pri dnevni prehrani mezoameriških kultur. Uporabljali so [[avokado]], [[papaja|papajo]], [[guava|guavo]], [[mammea]] jabolko (''Mammea americana''), [[sapote]] (v nahuatl tzapotl) in [[anona|anono]]. V Mezoameriki je manjkalo živali primernih za udomačitev, predvsem veliki [[kopitarji]] - posledica je bilo pomanjkanje vprežnih živali za pomoč pri prevozu. Udomačili pa so [[Mlakarica|raco]] (''Anas platyrhynchos''), [[jelen]]a, [[Pes|psa]] in [[puran]]a. Puran je bila prva žival, ki se je pojavila okoli 3500 pred našim štetjem. <ref>Diamond (1999) p.100.</ref> Psi so bili glavni vir beljakovin živalskega izvora v starodavni Mezoameriki, pasje kosti so pogosto našli na gnojiščih po celotni regiji. Z lovom na živali (srnjad, zajec, ptice in različne vrste žuželk) so ljudstva dopolnjevala svojo prehrano. Prav tako so za potrebe luksuza (krzna) lovili divje mačke in nabirali ptičje perje. Mezoameriške kulture, ki so živele v nižinah in na obalnih ravnicah so v agrarnih skupnostih nastala nekoliko kasneje kot v visokogorju, to pa zaradi dejstva, da je bilo v nižinah obilje plodov in živali, ki so bila za lovca - nabiralca privlačna. Tudi ribolov je bil pomemben ponudnik hrane na nižinskih in obalnih predelih, kar vse je dodatno odvračalo ljudi, da bi se naselili v stalnih skupnostih. Nekatere surovine, rastline in živali, ki so prevladovale po posameznih regijah so: * Pacifiška nižina - bombaž in parazitska [[košeniljka]] (''Dactylopius coccus''), ki jo še danes gojijo na [[opuncija|opunciji]] (''Opuntia ficus-barbarica'') * Nižina, kjer so živeli Maji in obala Mehiškega zaliva - [[kakav]], [[vanilija]], [[jaguar]] (kože), ptice in ptičje perje (zlasti Quetzal - ''Genus Pharomachrus'' in različne [[papige]]) * Centralna Mehika - [[Obsidian]] (Pachuca) * Gvatemalsko višavje - Obsidian (San Martin Jilotepeque, El Chayal in Ixtepeque), [[pirit]] in [[jadeit|žad]] iz doline reke Motagua * Obalna območja - [[sol]], suhe [[ribe]], [[školjke]] in [[Barvilo|barvila]]. == Arhitektura == Mezoameriška [[arhitektura]] je niz arhitekturnih tradicij, ki so nastale v predkolumbovskih kulturah in civilizacijah. To so tradicije, ki so najbolj znane po javnih, obrednih in mestnih monumentalnih zgradbah. Značilnosti mezoameriške arhitekture zajemajo več različnih regionalnih in zgodovinskih slogov, ki pa so med seboj zelo povezani. Ti slogi so se razvijali skozi različne faze mezoameriške zgodovine kot posledica intenzivne kulturne izmenjave med različnimi kulturami skozi tisoče let. Mezoameriška arhitektura je predvsem znana po piramidah, ki so največje take strukture (izven [[Stari Egipt|starega Egipta]] in [[Imperij Chola|imperija Chola]]-[[Indija]]). Ena od zanimivih in široko raziskanih tem je odnos med [[Astronomija|astronomijo]], [[Religija|religijo]], [[Geografija|geografijo]] in arhitekturo. Velikokrat je moč sklepati, da so bile mnoge poteze mezoameriške arhitekture urejene na podlagi verskih in mitoloških idej. Vrsta predšpanskih templjev je orientiranih proti izpostavljenim hribom v njihovi okolici in so te orientacije večinoma tudi astronomsko opisljive. Očitno so morala biti mesta za izgradnjo ceremonialnih stavb skrbno izbrana, najbrž na osnovi določenih načel [[geomantika|geomantike]], v katerih so bili vključeni astronomsko-koledarski razlogi, verovanja v zvezi z lokalnimi značilnostmi narave in še čim. Čeprav znanstveniki še vedno ne razumejo dobro, kako je v resnici funkcionirala celotna kombinacija teh pravil, je vendar nesporno dejstvo, da so imele gore izredno važno vlogo v predšpanskih verovanjih Mezoamerike, zlasti v zvezi z dežjem in rodovitnostjo, to pa je med indijanskimi skupnostmi še danes zelo živo.<ref>http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_3_sprajc_orientacije.pdf</ref> Poseben del mezoameriške arhitekture je njena [[ikonografija]]. Monumentalna arhitektura je bila okrašena s podobami verskega in kulturnega pomena in često s pisavo. Ikonografska dekoracija in pisava na zgradbah pomembno prispevajo k trenutnemu poznavanju mezoameriške družbe, zgodovine in religije. == Politična organiziranost == Ceremonialni centri so bili jedro mezoameriških naselij. [[Tempelj|Templji]] so bili prostorsko orientirani tako, da so v okolico sporočali namen. Mesta s svojimi trgovskimi in verskimi središči so bila vedno politični subjekti, nekoliko podobna evropskim mestnim državicam in ljudje so se identificirali z mestom, v katerem so živeli. Slavnostni centri so bili vedno zgrajeni na vidnem mestu. Piramide so izstopale iz okolice in tako zastopale svoje bogove in njihove pristojnosti. Druga značilnost slavnostnih centrov so zgodovinske plasti. Vse slavnostne zgradbe so bile zgrajene v več fazah ena na vrhu druge, do točke, kot jih vidimo danes in je bila verjetno zadnja faza. Stele so pogosti javni spomeniki v Mezoameriki in so služile zapisu v spomin na uspehe vladarjev, prireditve in datume, povezane z vladarji in plemstvom. == Viri in sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Šprajc, Ivan |year=2009 |title=Izgubljena mesta |publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-331-6 |cobiss=245189632 |pages=}} * Norman Bancroft-Hunt:''Atlas der indianischen Hochkulturen. Olmeken, Tolteken, Maya, Azteken.'' Tosa Verlag, Wien 2002, ISBN 3-85492-557-3. * Paul Kirchhoff: ''Mesoamérica, sus límites geográficos, composición étnica y carácteres culturales''. In: ''Acta Americana'' Nr. 1, 1943. * Hanns J. Prem:''Geschichte Altamerikas.'' Oldenbourg, München 2007, 2. Auflage 2007, ISBN 3-486-53032-1. * Gordon R. Willey:''Das alte Amerika.'' Propyläen Verlag/Ullstein, Berlin 1974 (=Propyläen Kunstgeschichte, Band 18). == Zunanje povezave == {{Commonscat|Mesoamerica}} [[Kategorija:Zgodovina Amerike]] {{normativna kontrola}} 79p3ou9834hthhlxsjkvkkdwol8fk7g 0 148408 6752535 6413711 2026-09-18T15:01:54Z Upwinxp 126544 +1 6752535 wikitext text/x-wiki '''Pivka''' je lahko: * [[Občina Pivka]], ena od občin v Sloveniji * [[Pivka]], naselje, središče občine Pivka * [[Pivka (reka)|Pivka]], reka v Sloveniji * [[Pivka, Naklo|Pivka]], nekdanje naselje, danes del Naklega * [[Pivka (ptič)|pivka]], ptič plezalec iz družine žoln *[[Pivka jama]], jama v Sloveniji * [[Pivka (priimek)]], slovenski priimek * [[Pivška kotlina]], tudi dolina Pivke * [[Planota Pivka]], 500 m visoka planota med Postojno, Razdrtim in vznožjem Snežnika pri Knežaku {{razločitev}} nw579recalc0y0tqbjp3djiuun3bkmh 0 150068 6752563 6227832 2026-09-18T16:24:14Z Sporti 5955 odstranil [[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752563 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lidija Kodrič}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Lidija Kodrič | background = solo_singer }} '''Lidija Kodrič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[1944]], [[Kranj]]<ref name="nasazena-2006">Neva Železnik: ''Lidija Kodrič - estradna umetnica: Brez petja bi kar umrla'', Naša žena, 4. 12. 2006 ([http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/aktualno/kronika/kliping/dec%202006/2681341.pdf PDF]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }})</ref>, † [[september]] [[2026]]. Lidija Kodrič je svojo glasbeno kariero začela leta [[1962]]. Debitirala je na Katedri '62, festivalu mariborskih popevk. Tega leta je tudi nastopila na prvi [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]]. Gostovala je na številnih jugoslovanskih glasbenih festivalih, kjer je prejela številna priznanja. Bila je tudi članica skupine [[One i oni]]. [[Slika:Elda Viler in Lidija Kodrič - Opatija 68.jpg|150px|sličica|levo|En posnetek s skladbami, ki so na [[Opatijski festival|Opatijskem festivalu]] '68. izvedli Lidija Kodrič in [[Elda Viler]]]] Leta [[2004]] je s pesmijo »Tvuoje uorglice« zmagala na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]], kjer je zmagala že [[1962]] s pesmijo »Moja mala tiha sreča«. Leta [[Festival narečnih popevk 2006|2006]] pa je na Festivalu narečnih popevk zmagala s pesmijo »Forza, fešta!«. Zmago sta ji namenila tako občinstvo kot strokovna žirija. ===Uspešnice=== * ''Neizpeta melodija'' * ''Danes mi je šestnajst let'' * ''Kdor rad živi v miru'' * ''Forza, fešta!'' === Nastopi na glasbenih festivalih === ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1962|1962]]: ''Tam za goro'' <small>(Vladimir Stiasny/Lev Svetek/Nikica Kalogjer)</small> * [[Slovenska popevka 1962|1962]]: ''Vrni mi'' <small>(Stane Mancini/Bogdan Gjud/Nikica Kalogjera)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Čas beži'' <small>(Boris Kovačič/Gregor Strniša/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Moja punčka in jaz'' <small>(Feri Souvan/Lev Svetek/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: ''Kar z drugo pleši twist'' <small>(Milan Cilenšek/Marička Cilenšek/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1966|1966]]: ''Ljubezen je nekaj drugega'' <small>(Vinko Horvat/Miroslav Košuta/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1967|1967]]: ''Vikingi'' <small>(Jure Robežnik/Miroslav Košuta/Jure Robežnik)</small> <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Slovenska popevka 1968|1968]]: ''Svet v cvetju'' <small>(Saša Pirc/Rudi Leban/Jure Robežnik)</small> * '''[[Slovenska popevka 1969|1969]]: ''Neizpeta melodija'' <small>(Damjan Tozon/Mirjam Tozon/Mojmir Sepe)</small> (1. nagrada občinstva)''' * [[Slovenska popevka 1970|1970]]: ''Ti si moj pravi človek'' <small>(Ati Soss/Branko Šömen/Ati Soss)</small> (2. nagrada strokovne žirije) * [[Slovenska popevka 1971|1971]]: ''Eva in Lojze'' <small>(Jure Robežnik/Elza Budau/Jure Robežnik)</small> == Viri == {{refsez}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Kodrič, Lidija]] {{normativna kontrola}} fakv8gmsdej5mb03cb4tlvl6i1um1ms 0 167745 6752516 6553676 2026-09-18T14:38:03Z Upwinxp 126544 rvv 6752516 wikitext text/x-wiki '''Jeziček''' se namesti na [[ustnik]] nekaterih [[Pihala|pihal]]. S pihanjem v ustnik povzročimo vibriranje jezička in tako proizvedemo [[zvok]]. Pri [[saksofon]]u in [[klarinet]]u je enojni, [[oboa]] in [[fagot]] imata dvojnega. Navadno je izdelan iz posušenega stebla [[Navadni trstikovec|navadnega trstikovca]], vse bolj dodelani so tudi jezički iz sintetičnih materialov, ki zdržijo dlje. Modeli jezičkov se v glavnem razlikujejo po trdoti in debelini. == Galerija == <gallery mode=packed heights=320px> Slika:Saxophone reeds-alto, tenor.jpeg|Saksofonska jezička (levo altovski in desno tenorski) Slika:Bassoon Reeds.jpg|Jezička za fagot Slika:Clarinete, sección de la boquilla. Oboe (boquilla vista de frente y de lado (1882).jpg|Namestitev jezička na ustniku pri klarinetu (levo) in oboi (desno) </gallery> {{music-stub}} [[Kategorija:Pihala]] {{normativna kontrola}} aikjiwzo89cnub9nvr8h6mothyc01rn 0 169153 6752756 5932615 2026-09-19T08:26:18Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752756 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie François Auguste de Caffarelli du Falga |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1783–1815 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]<br>[[Napoleonske vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie François Auguste de Caffarelli du Falga''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. oktober]] [[1766]], † [[23. januar]] [[1849]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caffarelli, Francois}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] iw1irolaqtl1dkix3xx2rqhkqyvbxlf 6752759 6752756 2026-09-19T08:28:38Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]]; +[[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752759 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marie François Auguste de Caffarelli du Falga |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1783–1815 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]<br>[[Napoleonske vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marie François Auguste de Caffarelli du Falga''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. oktober]] [[1766]], † [[23. januar]] [[1849]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caffarelli, Francois}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Ministri za vojsko Francije]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] bpdyv12lvxqrqp3fhby0qpsv7vh8jcp 0 169154 6752760 5932297 2026-09-19T08:33:12Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752760 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Marie de Caffarelli du Falga |image=<!--Wikidata--> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Marie de Caffarelli du Falga''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. februar]] [[1756]], † [[27. april]] [[1799]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caffarelli, Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Padli v boju]] dcaftmr62g0ybyzp5efum8vogfa820e 0 175818 6752600 6721768 2026-09-18T18:02:43Z Erardo Galbi 166658 6752600 wikitext text/x-wiki {{popravi|razlog=pravopisne napake in neupoštevanje [[WP:BIO]]}} {{Infobox football biography | fullname = Steven George Gerrard | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 183 cm | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] | youthyears1 = 1987–1998 | youthclubs1 = [[Liverpool F.C. Reserves|Liverpool]] | years1 = 1998–2015 | clubs1 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps1 = 504 | goals1 = 120 | years2 = 2015–2016 | clubs2 = [[LA Galaxy]] | caps2 = 34 | goals2 = 5 | totalcaps = 538 | totalgoals = 125 | nationalyears1 = 1999–2000 | nationalyears2 = 2000–2014 | nationalteam1 = Anglija do 21 let | nationalteam2 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] | nationalcaps1 = 4 | nationalcaps2 = 114 | nationalgoals1 = 1 | nationalgoals2 = 21 | manageryears1 = 2017–2018 | managerclubs1 = [[Liverpool F.C. Reserves and Academy|Liverpool do 18/19 let]] | manageryears2 = 2018–2021 | managerclubs2 = [[Rangers F.C.|Rangers]] | manageryears3 = 2021–2022 | managerclubs3 = [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] | manageryears4 = 2023–2025 | managerclubs4 = [[Al-Ettifaq FC|Al-Ettifaq]] }} '''Steven George Gerrard''', [[Red britanskega imperija|MBE]], [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[30. maj]] [[1980]], [[Whiston, Merseyside|Whiston]], [[Merseyside]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]]. Gerrard je dolgoletni in sedaj upokojeni igralec [[Liverpool FC|Liverpoola]] in [[Angleška nogometna reprezentanca|angleški reprezentant]] ter nazadnje kluba LA Galaxy. == Zgodnja kariera == Gerrard je začel igrati za lokalno moštvo [[Whiston Juniors]]. Odkril ga je Liverpoolov skavt. Takrat je bilo Stevenu šele 8 let in Gerrard se je Liverpoolovi akademiji pridružil še kot šolar že leta 1987. Vendar mladost je terjala davek in odigral je le nekaj tekem a se zelo hitro razvijal. Tako je med 14 - 16 letom odigral 20 tekem. Pri 14 so za Gerrarda številni klubi vključno s [[Manchester United]]om ponudili velike vsote denarja za njegov prestop a Liverpool ga je uspel zadržati. Med tem časom je v delovni nesreči na vrtu skoraj izgubil prst. Svojo prvo profesionalno pogodbo je podpisal z Liverpoolom 5. novembra 1997. Na teden je dobil 700£. == Liverpoolova prva ekipa == === 1998 - 1999: Debitantska sezona === Za prvo Liverpoolovo ekipo je prvič zaigral 29. novembra 1998. V igro je prišel v drugem polčasu, ko je zamenjal [[Vegard Heggem]]a na tekmi proti [[Blackburn Rovers F.C.|Blackburnu]]. Prvič je tekmo začel v [[pokal UEFA|UEFA Cupu]] na tekmi proti klubu [[Celta Vigo]]. Zaradi poškodbe igralca [[Jamie Redknapp]]a je Gerrard do konca sezone odigral 13 tekem. === 1999 - 2000: Prva regularna sezona === V tej sezoni je menedžer [[Liverpool FC|Liverpoola]] [[Gérard Houllier]] Gerrarda postavil v prvi enajsterici skupaj s centralnim veznim igralcem [[Jamie Redknapp|Jamiejem Redknappom]]. Po borbah za mesto v prvi enajsterici na šestih tekmah se mu je nato izmuznil nastop v prvi enajsterici na mestnem derbiju proti [[Everton F.C.|Evertonu]]. V igro je vstopil v 66. minuti ko je zamenjal [[Robbie Fowler]]ja, a tekme ni končal saj je dobil rdeči karton zaradi grobega štarta na igralca Evertona [[Kevin Campbell|Kevina Cambella]]. kasneje je dosegel svoj prvi gol v članski konkurenci to je bilo na tekmi Liverpoola proti ekipi [[Sheffield Wednesday]], ki jo je dobil Gerrardov klub z izidom 4:1. Imel je stalne težave s hrbtom zato so se mnogi novinarji in predvsem pristaši njegovega kluba bali, da ga nikdar ne bodo videli igrati v pravi luči. Zato se je takratni manager kluba Gerard Houllier odločil Gerrardu nuditi posebno zdravljenje. Po obisku zelo priznanega športnega [[svetovalec|svetovalca]] [[Hans-Wilhelm Müller-Wohlfarth]]a je [[diagnoza]] pokazala, da so bile Gerrardove bolečine posledice hitre rasti v kratkem času. Po zdravljenju so bili on in Liverpool prepričani, da se težave te vrste ne bodo ponovile. Kasneje so Gerrarda zadele težave z dimljami. Za okrevanje je potreboval štiri operacije. Kasneje pa se je srečal še s Liverpoolovim zdravnikom in enim izmed [[Francija|francoskih]] zdravnikov (k njemu ga je poslal takratni manager kluba Gerard Houllier, ki je prav tako [[Francija|francoz]]). Vse se je uredilo in spet je lahko neovirano igral za svoj klub. Vendar rast za dobrih 7,5 [[centimeter|centimetrov]] ali 3 [[palec|palce]] je vseeno pustila posledice še danes. V zgodnji karieri zaradi tega ni bil zmožen igrati dveh tekem na teden. === 2000 - 2001 »Trojna« sezona === V sezoni 2000 - 2001 je osvojil prvo trofejo: težave iz prejšnje sezone je pustil za sabo in prvič odigral 50 tekem v prvi postavi v eni sezoni. V polno je zadel 10 krat. V tej sezoni je Liverpool osvojil dve domači lovoriki: [[Angleški ligaški nogometni pokal]] in [[FA Cup]] - najstarejšo nogometno tekmovanje. V finalu [[UEFA Cup]]a (danes [[Evropska liga]]) je Liverpool po pravi drami po podaljških s 5-4 ugnal [[Španija|španski]] [[Deportivo Alavés|Alaves]]. Na tej tekmi je Gerrard dosegel svoj prvi gol na katerem koli finalu v dresu članske ekipe. Na koncu sezone je Gerrard prejel nagrado [[PFA Young Player of the Year]] - nagrada za najboljšega mladega igralca sezone v [[Anglija|Angliji]]. === 2001 - 2002 Naraščanje forme === Po »trojni« sezoni je postajal vse bolj in bolj vpliven člen pri Liverpoolu. Postajal je tudi vse bolj izkušen in težave so skoraj povsem upadle. Igral je pomemben člen v svoji ekipi. Z obilo njegove pomoči je Liverpool sezono končal na drugem mesti v [[Premier League|Premier ligi]] z najboljšim točkovnim izkupičkom v zadnjem [[desetletje|desetletju]]. V tej sezoni je takratnega trenerja Gerrardove ekipe Gérard Houllierja doletela huda bolezen a se je je nasrečo rešil in vodil Liverpool do konca sezone. Liverpool je tudi po njegovi pomoči do konca sezone igral odlično pri tem sta blestala predvsem prav Gerrard in [[Michael Owen]]. === 2002 - 2003 Zmagovalci Ligaškega pokala === Gerrard je začel igrati slabo to se je začelo na tekmi [[Liga prvakov|Lige prvakov]] proti [[Švica|švicarskemu]] [[FC Basel|Baslu]], takrat je Liverpool po polčasu zaostajal kar s 3:0 a na koncu vseeno izvlekel remi s 3:3. Po tekmi je bil Gerrard glavna tarča kritikov, okaran je bil tudi s strani trenerja ki mu je očital, da ni bil povsem zbran. Gerrard je v svoji [[avtobiografija|avtobiografiji]] razložil, da je bilo tako samo zaradi [[poroka|poroke]] njegovih staršev. To je tudi dokazal saj kriza ni trajala dolgo, saj je kajkmalu spet igral kot se za igralca njegovega kalibra spodobi. Tako je odlično igral v finalu [[Angleški ligaški nogometni pokal|Ligaškega pokala]] proti velikemu rivalu Liverpoola in sicer proti [[Manchester United FC|Manchester Unitedu]], to tekmo je Liverpool zmagal s 2:0, Gerrard pa je dosegel prvi gol. === 2003 - 2004 Kapetan Liverpoola === V začetku sezone je Gerrard postal vodja ekipe s tem, da je postal kapetan. Prvič je kapetanski trak nosil 15.10.2003 na tekmi proti [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]. Vlogo kapetana je prejel od [[Finska|Finskega]] branilca [[Sami Hyypiä|Samia Hyypie]]. Gérard Houllier mu je to zaupal saj je predvideval, da bi znal s svojim znanjem in samozavestjo dobro vplivati na soigralce in s tem pripomogel k boljšim igram svojega moštva. Prav tako je Gerrard v istem letu podpisal novo štiriletno pogodbo z Liverpoolom, ki naj bi mu nanesla £60 000 na teden. Kakorkoli, čeprav je bil Gerrard kapetan moštva se je sezona 2003/04 za Liverpool konačala brez osvojene trofeje. Po sezoni so se prvič pojavile govorice, da Gerrard utegne zapustiti klub. Vendar to se ni zgodilo. So se pa v klubu zgodile druge spremembe saj je bil zamenjan menedžer, namesto Gerarda Houllierja je na njegovo mesto prišel [[Španija|Španec]] [[Rafael Benitez|Rafa Benitez]]. === 2004–05 Zmagovalci Lige prvakov === [[Slika:Liverpool_footballer_Steven_Gerrard.jpg|thumb|left|225px|Gerrard pri izvajanju prostega strela za Liverpool.]] Klub je doživel veliko spremembo saj je njihove vrste zapustil [[Anglija|angleški]] [[napadalec (nogomet)|napadalec]] Michael Owen, ki je bil prodan v [[Real Madrid]]. Prav tako pa se je poškodal [[Djibril Cisse]] napadalec [[Francija|francoskega]] rodu tako, da je imel Gerrard veliko dela tako v sredinskih kot tudi v napadalnih vrstah. Zaradi vseh naporov se je [[poškodba|poškodoval]] tudi sam in sicer na tekmi proti Manchester Unitedu 20. septembra 2004. Z igrišč je bil odsoten vse do novembra istega leta. Že takrat pa je bilo znano, da Liverpool nima več možnosti za osvojitev Premier lige. Pod pritiskom pa so bili tudi zaradi takrat še slabega položaja v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]]. Liverpool je za napredovanje med 16 najboljših ekip v Ligi prvakov potreboval zmago z dvema goloma razlike proti [[Grčija|grški]] ekipi [[Olympiakos]], kar jim je tudi uspelo saj je Liverpool zmagal s 3:1. Enega izmed golov je prispeval prav Gerrard z izjemnim strelom s slabih 25 [[meter|metrov]]. Ta gol štejejo za enega najlepših sploh. V nadaljevanju Lige prvakov je Liverpool izločil še [[Bayer Leverkusen|Bayer iz Leverkusna]], [[Juventus]] in [[Chelsea]], ter se tako prebili do finala. 2008/ 2009 Gerrard je na tekmi Lige prvakov proti [[PSV Eindhoven]] dosegel 100. gol za Liverpool.Gol je dosegel iz prave bombe z okoli 25m. Sezono 2013/14 je Liverpool končal na drugem mestu in za vodilnim Manchester Cityem zaostal zgolj za dve točki. Tako blizu medalji angleškega prvaka Gerrard še ni bil, ki jo je čakal celotno nogometno kariero. === LA Galaxy in zaključek kariere === 7. januarja 2015 je [[LA Galaxy]] naznanil podpis 18 mesečne pogodbe z angleškim zvezdnikom. Slednji je za klub debitiral 11.6.2015 na prijateljski tekmi, v ligi MLS pa 17.6.2015, ko je tudi prvič zadel. Zadnjo tekmo je odigral 6.11.2016 v ligaški končnici proti Colorado Rapids, kjer je La Galaxy izgubil po izvajanju enajstmetrovk. [[Slika:Steven Gerrard 2015.jpg|levo|sličica|298x298_pik|Gerrard med igranjem za LA Galaxy]] 24.11.2016 je javnosti na socialnih omrežjih sporočil novico, da se je odločil končati svojo izjemno profesionalno športno pot. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gerrard, Steven}} [[Kategorija:Angleški nogometaši]] [[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]] [[Kategorija:Sprejeti v Angleški nogometni hram slavnih]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]] [[Kategorija:Nogometaši Los Angeles Galexyja]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] [[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Rangersov]] [[Kategorija:Trenerji Aston Ville]] [[Kategorija:Trenerji Ettifaqa FC]] akzyzty47h1xx58xr3eps08v51x5yb6 0 178580 6752608 6730012 2026-09-18T18:10:15Z Erardo Galbi 166658 6752608 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography |height = 191 cm |position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = 1990–2001 | youthclubs1 = [[FC Baník Prievidza|Baník Prievidza]] | years1 = 2001–2004 | clubs1 = [[FK AS Trenčín|Trenčín]] | caps1 = 45 | goals1 = 0 | years2 = 2004–2008 | clubs2 = [[FC Zenit Saint Petersburg|Zenit Saint Petersburg]] | caps2 = 74 | goals2 = 3 | years3 = 2008–2016 | clubs3 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps3 = 242 | goals3 = 16 | years4 = 2016–2019 | clubs4 = [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]] | caps4 = 79 | goals4 = 6 | years5 = 2019 | clubs5 = [[Atalanta B.C.|Atalanta]] | caps5 = 0 | goals5 = 0 | years6 = 2019–2021 | clubs6 = [[İstanbul Başakşehir F.K.|İstanbul Başakşehir]] | caps6 = 30 | goals6 = 3 | years7 = 2021–2022 | clubs7 = [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava]] | caps7 = 17 | goals7 = 0 | years8 = 2022–2025 | clubs8 = Hajskala Ráztočno | caps8 = 21 | goals8 = 1 | totalcaps = 489 | totalgoals = 28 |nationalyears1 = 2004–2019 |nationalteam1 = [[Slovaška nogometna reprezentanca|Slovaška]] |nationalcaps1 =104 |nationalgoals1 = 6 | manageryears1 = 2025 | managerclubs1 = [[FC Spartak Trnava|Spartak Trnava]] (zač.) }} '''Martin Škrtel''', [[slovaki|slovaški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[15. december]] [[1984]], [[Handlová]], [[Češkoslovaška]]. Škrtel je bil dolgoletni nogometaš [[Liverpool F.C.|Liverpoola]].<ref name="liverpool potrdil">{{navedi splet |url= http://www.liverpoolfc.tv/news/drilldown/N158347080111-1215.htm |title= Škrtel podpisal do 2012 |accessdate= 11. januarja 2008 |last= Hunter |first= Steve |date= 11. januar 2008 |publisher= [[Liverpool FC]] |quote= Liverpool je danes potrdil novico o podpisu štiri in pol letne pogodbe s slovaškim reprezentančnim branilcem Martinom Škrtelom, ki je prestopil iz ruskega kluba Zenit St Petersburg. Škrtel ima 15 nastopov za Slovaško, [[menendžer]] 'Redsov' [[Rafael Benítez|Rafael Benitez]] pa mu napoveduje svetlo prihodnost na [[Anfield Road]]u. "Menim, da je kljub relativni neprepoznavnosti branilec, ki je s tekmo proti Evertonu v dresu Zenita pokazal, da pozna angleški nogomet". Izjavil je še "Je agresiven, hiter igralec, ki dobro skače in menim, da je dobra pridobitev za klub tudi za v prihodnje. Je izjemno tekmovalen, toda ta miselnost je zame pozitivna. Ko sem ga opazoval na nekaterih tekmah se mi je zdel podoben Carragherju, kar je spet pozitivno za klub." }}</ref><ref name="bbc potrjuje">{{navedi novice | title = Liverpool potrdil podpis s Škrtelom | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/l/liverpool/7176502.stm | publisher = [[BBC Sport]] | location = London | date = 11. januar 2008 | accessdate = 11. januarja 2008 | quote = Liverpool je potrdil podpis štiri in pol letne pogodbe s slovaškim reprezentančnim branilcem Martinom Škrtelom, ki je tja prestopil iz ruskega Zenit St Petersburg. Škrtel ima 15 nastopov za Slovaško, [[menendžer]] 'Redsov' [[Rafael Benítez|Rafael Benitez]] pa mu napoveduje svetlo prihodnost na [[Anfield Road]]u. Škrtel je tako postal najdražji nakup branilca v Liverpoolovi zgodovini, saj naj bi bil prestop vreden okoli 6 [[milijon]]ov [[britanski funt|funtov]]. "Je agresiven, hiter igralec, ki dobro skače in menim, da je dobra pridobitev za klub tudi za v prihodnje" je še dodal Benitez na uradni strani kluba. }}</ref> == Življenjepis == Škrtel je začel [[nogomet]] igrati pri šestih letih;<ref name="zenit bio ru">{{navedi splet |url= http://fc-zenit.ru/info/person.phtml?id=215 |title= Официальный сайт ФК "Зенит" / Мартин Шкртел |accessdate= 28. januarja 2008 |publisher= [[FC Zenit Sankt Petersburg|FC Zenitova]] uradna stran |language=ru |quote= Начал заниматься футболом с 6 лет. Воспитанник ФК «Превизда». ... Выступал за юношескую и молодёжную сборные Словакии. ... Карьера игрока. 2001 - 2004 : ФК «Тренчин», Словакия (45 матчей).}}</ref> kljub temu, da je bil dober [[hokej na ledu|hokejist]], je sledil očetu in postal nogometaš<ref name="zenit bio en">{{navedi splet |url= http://fc-zenit.ru/eng/person.phtml?id=215 |title= Uradna stran Zenita FC / Prva ekipa / branilci / Martin Škrtel |accessdate= 8. januarja 2008 |publisher= [[FC Zenit Sankt Petersburg]] |quote= Škrtel je igral za slovaški ekipi FC Previdza in FC Trenčin. Od leta 2004 je igral za FC Zenit. V ruskem pokalnem prvenstvu je prvič zaigral 31. julija 2004 na tekmi proti FC Irtišu … Nastopil na 113 tekmah za Zenit — 113, dosegel 5 golov... Škrtel bi lahko postal hokejist, vendar se je odločil za nogomet, kjer je sledil očetovim stopinjam. Škrtel pravi, da je bila prisotnost čeških in slovaških nogometašev zanj zelo pomembna, da se je navadil na novo ekipo. Martin je sprva igral na različnih položajih, pri 16. letih pa se je odločil, da bo postal branilec.}}</ref>. Najprej je tako igral za [[F.C. Prievidza]], nato pa je podpisal svojo prvo pogodbo s [[FK AS Trenčín]]<ref name="icehockey previdza">{{navedi splet |url=http://www.liverpoolfc.tv/news/drilldown/N158340080111-1217.htm |title=10 stvari, ki jih niste vedeli o našen novem fantu |accessdate=11. januarja 2008 |last=Hassall |first=Paul |date=11. januar 2008 |publisher=[[Liverpool FC]] |quote=Škrtel je bil soliden hokejist, ki bi zlahka sledil karieri v tem športu, vendar je na koncu zmagala ljubezen do nogometa. Na našo srečo se je odločil za zamenjavo "poklica". Začel je pri klubu FC Previdza, nato prestoil k FC Trenčinu ter leta 2004 odšel k Zenitu.}}</ref> Sprva se je preizkušal v različnih nogometnih vlogah, pri šestnajstih letih pa se je odločil za igro v obrambni vrsti. === Trenčín === Škrtel je svojo profesionalno kariero začel v klubu [[FK AS Trenčín]]. Tam je med letoma 2001 in 2004 nastopil na 45 tekmah<ref name="zenit bio ru"/>. === Zenit Sankt Petersburg === Škrtel je za [[FC Zenit Sankt Petersburg|Zenit]] prvič nastopil na tekmi ruskega pokalnega prvenstva 31. julija 2004. Sam je povedal, da mu je pri prilagajanju novemu klubu veliko pomagala prisotnost čeških in slovaških nogometašev<ref name="zenit bio en"/>. Za Zenit je nastopil na 113 tekmah in zanj dosegel pet zadetkov<ref name="zenit bio en"/>. Zanj so se zanimali tudi klubi [[Valencia CF|Valencia]], [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]], [[Everton F.C.|Everton]] ter [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]],<ref name="other clubs">{{navedi novice | title = Nogomet: Škrtel blizu podpisu s FC Liverpool | url = http://futbal.sme.sk/c/3665600/Futbal-Skrtel-blizko-podpisu-s-FC-Liverpool.html | work = [[SME (newspaper)|sme.sk]] | language = sk | date = 7. januar 2008 | accessdate = 7. januarja 2008 | quote = Mladý Slovák čelil v poslednej dobe množstvu zaujímavých ponúk (Valencia, Newcastle, Tottenham, Everton)}}</ref> tekma zanj pa se je končala januarja 2008, ko je podpisal pogodbo z Liverpoolom<ref name="liverpool confirmation">{{navedi splet |url= http://www.liverpoolfc.tv/news/drilldown/N158347080111-1215.htm |title= Skrtel signs until 2012 |accessdate= 2008-01-11 |last= Hunter |first= Steve |date= 11 January 2008 |publisher= [[Liverpool F.C.]] }}</ref><ref name="bbc confirmation">{{navedi novice | title = Liverpool confirm Skrtel signing | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/l/liverpool/7176502.stm | publisher = [[BBC Sport]] | location = London | date = 11 January 2008 | accessdate = 2008-01-11 }}</ref><ref name="liverpool rumour bbc">{{navedi novice | title = Liverpool naj bi podpisal s Škrtelom | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/teams/l/liverpool/7176502.stm | publisher = [[BBC Sport]] | location = [[London]] | date = 8. januar 2008 | accessdate = 8. januarja 2008 | quote = Liverpool naj bi kmalu podpisali 6 milijonov funtov vreden prestop slovaškega reprezentančnega branilca iz Zenita St Petersburg, Martina Škrtela. 23 letnik, ki je za Slovaško nastopil na 15. tekmah je že prispel v [[Merseyside]] na [[zdravniški pregled]] in podpis pogodbe. … Če bo podpis uspel bo postal Škrtel najdražji prestop branilca k Liverpoolu v zgodovini tega kluba. V Zenit je prišel leta 2004 in zanj nastopil na več kot 100 tekmah ruske prve lige.}}</ref><ref name="liverpoolove govorice">{{navedi novice | first = Tony | last = Barrett | title = Redsi naj bi bili pripravljeni odšteti 6,5 milijonov funtov za Martina Škrtela | url = http://www.liverpoolecho.co.uk/liverpool-fc/liverpool-fc-news/2008/01/07/reds-in-6-5m-martin-skrtel-swoop-100252-20320371/ | work = [[Liverpool Echo]] | location = [[Liverpool]] | date = 7. januar 2008 | accessdate = 7. januarja 2008 | quote = Liverpool naj bi bili pripravljeni odšteti rekorden znasek za branilca. Za slovaškega reprezentančnega branilca Martina Škrtela naj bi plačali 6,5 milijona funtov. Zenit St Petersburgov igralec je v Merseyside prispel sinoči, dan pred zdravnškim pregledom. Klub je prepričan, da bo pogodba podpisana v 48 urah}}</ref><ref name="liverpoolove govorica 2">{{navedi novice | first = Tony | last = Barrett | title = Martin Škrtel prestal pregledm sledi podpis | url = http://www.liverpoolecho.co.uk/liverpool-fc/liverpool-fc-news/2008/01/08/martin-skrtel-to-sign-after-passing-medical-100252-20323779/ | work = [[Liverpool Echo]] | location = [[Liverpool]] | date = 8. januar 2008 | accessdate = 8. januarja 2008 | quote = Martin Šktrel je še korak bliže k temu, da postane najdražji branilec v zgodovini kluba Liverpool FC, saj je opravil zdravniški pregled. Z Zenitom iz St. Petersburga je bil sklenjen dogovor o plačilu 6,5 milijona funtov odškodnine, s Škrtelom pa še podrobnosti iz njegove pogodbe. Škrtel zdaj čaka le še na potrditev lastnikov Liverpoola. }}</ref> === Liverpool === Pogodbo z Liverpoolom je Škrtel podpisal 11. januarja 2008. Pogodba, vredna 6,5 milijona funtov ga klubu zavezuje za štiri leta in pol. Po podpisu pogodbe je menedžer Liverpoola [[Rafael Benítez]] zanj izjavil: "Je agresiven, hiter igralec, ki dobro skače in menim, da je dobra pridobitev za klub tudi za v prihodnje. Je izjemno tekmovalen, toda ta miselnost je zame pozitivna. Ko sem ga opazoval na nekaterih tekmah se mi je zdel podoben [[Jamie Carragher]]ju, kar je spet pozitivno za klub<ref name="liverpool confirmation"/><ref name="bbc confirmation"/>. Za novi klub je prvič nastopil v ligaški tekmi proti [[Aston Villa F.C.|Aston Villi]], dobil pa je [[dres]] s številko 37. 26. januarja 2008 je prvič odigral celo tekmo na tekmi četrtega kola [[FA pokal]]a proti klubu [[Havant & Waterlooville]], ki se je končala z neodločenim izidom. Dobro je nastopil na ligaški tekmi proti [[Chelsea F.C.|Chelseaju]],kjer je nekajkrat odločilno posredoval v obrambi. Takrat je bil izbran za najboljšega igralca tekme po mnenju navijačev. Liverpoolovi navijači ga od takrat izredno cenijo, od takrat pa velja tudi za enega ključnih igralcev Liverpoola. Škrtel je bil s strani navijačev izbran tudi za igralca tekme derbija med Liverpoolom in [[Everton F.C.|Evertonom]], ki jo je 30. marca 2008 Liverpool dobil z 1:0. To je bil Škrtelov prvi nastop na domačem derbiju. == Reprezentančna kariera == Škrtel je za Slovaško nastopil že kot mladinec<ref name="zenit bio ru"/>. Leta 2004 je prvič nastopil za slovaško člansko reprezentanco, do februarja 2008 pa je nastopil na 23 tekmah in dosegel štiri gole<ref name="rsssf">{{navedi splet |url= http://www.rsssf.com/miscellaneous/slow-recintlp.html |title= Slovaška — Rekorderji v mednarodnih nastopih |accessdate= 16. januarja 2008 |last= Mamrud |first= Roberto |date= 17. december 2007 |publisher= www.rsssf.com |quote= Martin SKRTEL * 2004–2007 22 4 }}</ref>. === Reprezentančni zadetki === {| class="wikitable" ! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Zadel za !! Končni izid !! Tekmovanje |- | 1 || 2. september 2006 || [[Bratislava]], [[Slovaška]] || {{fb|CYP}} || <center>1 – 0<center> || <center>6 – 1<center> || kvalifikacije za [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropsko prvenstvo]] |- | 2 || 7. februar 2007 || [[Jerez de la Frontera]], [[Španija]] || {{fb|Poljska}} || <center>2 – 0<center> || <center>2 – 2<center> || prijateljska tekma |- | 3 || 24. marec 2007 || [[Nikozija]], [[Ciper]] || {{fb|CYP}} || <center>2 – 1<center> || <center>3 – 1<center> || kvalifikacije za [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropsko prvenstvo]] |- | 4 || 13. oktober 2007 || [[Dubnica nad Váhom]], [[Slovaška]] || {{fb|San Marino}} || <center>4 – 0<center> || <center>7 – 0<center> || kvalifikacije za [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|Evropsko prvenstvo]] |- | 5 || 6. september 2008 || [[Bratislava]], [[Slovaška]] || {{fb|Severna Irska}} || <center>1 – 0<center> || <center>2 – 1<center> || kvalifikacije za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo]] |- |} == Trofeje == * Mladinski slovaški prvak: [[2001]]<ref name="zenit bio en"/> '''Zenit Sankt Petersburg''' * [[Ruska prva nogometna liga]]: 2007 '''Individualne''' * [[Slovaški nogometaš leta]]: [[2007]]<ref name="slovak-2007">{{navedi novice | title = Škrtel postal najboljši nogometaš na Slovaškem | url = http://www.uefa.com/footballeurope/news/kind=2/newsid=653102.html | publisher = uefa.com | date = 4. februar 2008 | accessdate = 12. februarja 2008}} </ref>, drugi leta 2006<ref name="slovak-2nd-2006">{{navedi novice | title = Vittek najboljši slovaški nogometaš | url = http://www.uefa.com/footballeurope/news/kind=2/newsid=492830.html | publisher = uefa.com | date = 21. december 2006 | accessdate = 28. januarja 2008 | quote = Zenitov branilec Martin Škrtel je z 279 goli v 400 nastopih postal drugi najboljši nogometaš Slovaške}}</ref>. * 3. mesto med branilci 2006<ref name="33best">{{navedi novice | title = Кто за Акинфеева? Все! | url = http://www.sport-express.ru/art.shtml?132157 | publisher = [[Sport Express]] | date = 19. december 2006 | accessdate = 28. januarja 2008 | quote = Левые центральные защитники: Колодин - 9, Шемберас - 9, Шкртел - 7. | archive-date = 2009-03-22 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090322162459/http://www.sport-express.ru/art.shtml?132157 | url-status = dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Slovak Footballer of the Year}} {{Slovakia Squad 2010 FIFA World Cup}} {{DEFAULTSORT:Škrtel, Martin}} [[Kategorija:Slovaški nogometaši]] [[Kategorija:Slovaški nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]] [[Kategorija:Nogometaši FK AS Trenčína]] [[Kategorija:Nogometaši Zenita]] [[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]] [[Kategorija:Nogometaši Fenerbahçeja]] [[Kategorija:Nogometaši Atalante]] [[Kategorija:Nogometaši Istanbula B.B.]] [[Kategorija:Nogometaši Spartaka Trnave]] [[Kategorija:FIFA klub 100]] [[Kategorija:Slovaški nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji Spartaka Trnave]] 3pvfzsk7un9u2lp0je1h9kmtngp5ot7 0 179464 6752570 6702999 2026-09-18T16:42:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752570 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Saša Tabaković|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|occupation=<!-- WD -->|term_end1=|order1=|term_end3=[[22. junij]] [[2018]]|order2=|term_start2=|premier1=|premier2=|term_start1=|organization=|years_active=|awards=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature=|signature_alt=|term_start3=[[9. julij]] [[2015]]|parents=|children=|spouse=|party=[[Stranka modernega centra]]|employer=|image=<!--WD-->|successor=}}'''Saša Tabaković''', [[Slovenci|slovenski]] [[filmski igralec|filmski]] in [[gledališki igralec]] ter [[pevec]], * [[20. april]] [[1981]], [[Ljubljana]]. Tabaković je igralec, član ansambla SNG Drama Ljubljana. Med letoma 2015 in 2018 je bil poslanec Državnega zbora Republike Slovenije iz vrst [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]].<ref>{{Navedi splet|title=Saša Tabaković na poti v parlament|url=https://old.delo.si/novice/politika/sasa-tabakovic-na-poti-v-parlament.html|website=old.delo.si|date=2015-07-06|accessdate=2021-01-04|language=sl-si|first=Peter Jančič, notranja|last=politika}}</ref> == Življenjepis == Saša Tabaković je ob maturi na gimnaziji diplomiral na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana (smer harmonika in petje), ter se vpisal študij igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. V času študija je prejel dve nagradi »Zlatolaska« (študentje Akademije jo podeljujejo študentom) in Univerzitetno Prešernovo nagrado za vlogo Goldberga v diplomski predstavi ''Zabava za rojstni dan'' H. Pinterja. Diplomiral je leta 2005 v razredu profesorja Mileta Koruna. Istega leta je na Borštnikovem srečanju prejel nagrado za mladega igralca za vlogo Gavestona v predstavi Edvard drugi C. Marlowa v režiji Diega de Breie. Poleg gledališča se aktivno ukvarja s petjem bosanskih sevdalink in romskih pesmi s skupino Damar, pa tudi s šansoni in popevkami z različnimi slovenskimi glasbeniki. Oktobra 2020 je izdal svoj prvi glasbeni album "Pesmi z drugega brega", s tradicionalnimi pesmimi narodov Panonske nižine. Do danes je ustvaril več kot petdeset vidnejših gledaliških vlog v [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], [[Mestno gledališče Ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], kjer je od leta 2005 stalni član igralskega ansambla, s statusom igralca prvaka. Leta 2024 je prejel nagrado ZDUS "Duša Počkaj" za ustvarjanje v gledališču.<ref>{{Navedi splet|title=Znani nagrajenci Združenja dramskih umetnikov Slovenije|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/znani-nagrajenci-zdruzenja-dramskih-umetnikov-slovenije|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-10-27|language=sl|archive-date=2025-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250624095436/https://veza.sigledal.org/prispevki/znani-nagrajenci-zdruzenja-dramskih-umetnikov-slovenije|url-status=dead}}</ref> === Pomembnejše gledališke vloge === * Lisander v predstavi ''Sen kresne noči'' W. Shakespearea * Gaveston v predstavi ''Edvard drugi'' C. Marlowa * Ojdip v predstavi ''Ojdip v Korintu'' I. Svetine * Moški v predstavi ''Razred'' M. Zupančiča * Zaharija Moirron v predstavi ''Zarota Svetohlincev, Moliere'' M. A. Bulgakova * Tigelin v predstavi ''Neron'' A. R. Roze in D. Božiča * Sergej Pavlovič Vojnicev v predstavi ''Platonov'' A. P. Čehova * Dorian Gray v predstavi ''Slika Doriana Graya'' O. Wilda * Pjoter Vasiljevič Besemjonov v predstavi ''Malomeščani'' M. Gorkega * Ken v predstavi ''Rdeča'' J. Logana * Andrej Prozorov v predstavi ''Tri sestre'' A. P. Čehova * Rihard II v predstavi ''Rihard III + II ''W. Shakespeare, Pandur * Mojšele v predstavi ''Mi Ha Iš - kdo si človek? ''P. Vetrih, S. Tabaković * Mojster za vse v predstavi ''Figurae Veneris Histroiae'' G. Stefanovski * Barnabas in Učitelj v predstavi ''Grad ''F. Kafke * Roberto v predstavi ''Zaljubljenca'' C. Goldonija *Sin v predstavi ''Bedenje'' N. Pop Tasića *Henry (Harry) James v predstavi ''Alica v postelji'' S. Sontag *Marcelo v predstavi ''Nova rasa'' M. Zupančiča *Dobrnik v predstavi ''Požigalci'' M. Frischa *Franz Gottlieb Glass v predstavi ''Kabaret Kaspar'' T. Štivičić *Ivan pl. Križovec v predstavi ''V agoniji'' M. Krleže *Septimus Smith v predstavi ''Gospa Dalloway'' V. Woolf *Moški 1 v predstavi ''Dan, ko jaz ni bil več jaz'' R. Schimmelpfenniga *Evgenij v predstavi ''Tango'' S. Mrožka *On v predstavi ''Prah'' H. Pinterja, E. Mahkovic, D. Šilca Petka *Helmut Thiel v predstavi ''Bog'' F. von Schiracha *Zoran v predstavi ''Osvoboditev Skopja'' D. Jovanovića *Bozon v predstavi ''Komarji'' L. Kirkwood === Pomembnejše [[film]]ske vloge === * Ado v filmu ''Na planincah'' M. Hočevarja * Jaša v filmu ''Pod njenim oknom'' M. Pevca * Jan v filmu ''Vikend v Brightonu'' S. Hrena *Ivan Mrak v filmu ''Ivan in Karla'' A. Lapajne *Zborovodja v filmu ''Kaj ti je deklica'' U. Djukić Za vlogi v filmih ''Na planincah'' in ''Pod njenim oknom'' je prejel Stopovo nagrado za mladega igralca, v ''Dolini rož'' (del kriminalne trilogije Jezero po romanih Tadeja Goloba) je igral inšpektorja Jakoba Ahlina, za katero je prejel nagrado Zvezda Oriona - AIPA. Prejel je nagrado "Vesna" za najboljšo stransko vlogo v filmu ''Kaj ti je deklica''.<ref>{{Navedi splet|title=Na Festivalu slovenskega filma slavil Kaj ti je deklica Urške Djukić|url=https://www.dnevnik.si/kultura/na-festivalu-slovenskega-filma-slavil-kaj-ti-je-deklica-urske-djukic-2763584/|website=www.dnevnik.si|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> == Politika == Tabaković je kandidiral na predčasnih volitvah v državni zbor 2014 v 5. volilni enoti, okraj Velenje. Zaradi imenovanja poslanke SMC mag. Margarete Guček Zakošek za državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu 1. julija 2015 je njeno poslansko mesto v državnem zboru RS 9. julija [[2015]] prevzel Saša Tabaković<ref>{{Navedi splet|url = https://www.sta.si/2154091/v-poslanske-klopi-smc-bo-sedel-igralec-sasa-tabakovic|title = STA|date = 7.7.2015|accessdate = 9.7.2015|website = |publisher = |last = |first = }}</ref>. Leta 2018 je izstopil iz stranke SMC in zapustil politiko. == Zasebno == Poročen z igralko [[Polona Juh|Polono Juh]]. Imata sina Bela (rojen 2011). == Glej tudi: == * https://www.drama.si/igralec/sasa-tabakovic/ == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175092333 Saša Tabaković: "Bistvo gledališča je gledati, občutiti v živo. To je tisto, kar gledališče ohranja še danes."]. Naši umetniki pred mikrofonom (7. december 2024). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tabaković, Saša}} [[Kategorija:Rojeni leta 1981]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] [[Kategorija:Bosanski Slovenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Borštnikovi nagrajenci]] {{actor-stub}} r8mim6b9x1cm8xvv5h4cyxhfjyzn7sz 0 182963 6752565 6456407 2026-09-18T16:24:40Z Sporti 5955 /* Znani nosilci priimka */ pos. 6752565 wikitext text/x-wiki '''Kodrič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|99. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.341 oseb, na dan 1. januarja 2010 pa 1.323 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Angel Kodrič]] (1906—1983), politik * [[Avgust Kodrič]] - Damjan (1908—?), politik * [[Branko Kodrič]] (1962—2006), državni svetnik * [[Dili Kodrič]] (1913—?), pesnica * [[Dimitrij Kodrič]] ([[John D. Kodric]]) (*1941), slikar ([[Avstralija]]) * [[Dušan Kodrič]] (1925—1982), gospodarstvenik in politik * [[Eva Kodrič Dačić]] (*196?), bibliotekarka * [[Franc Kodrič]], kulturni delavec * [[Igor Kodrič]], zdravnik *[[Jana Kodrič,]] klinična psihologinja *[[Janez Kodrič]] (1897—1942), slovenski duhovnik, mučenec * [[Iztok Kodrič]] (*1956), glasbenik čelist * [[Lidija Kodrič (alpska smučarka)|Lidija Kodrič]] (1919—1944), smučarka in partizanka * [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] (1944—2026), pevka zabavne glasbe * [[Majda Kodrič]] (*1958), šolnica, zgodovinarka * [[Marija Kodrič|Marija Kodrič (s. Smiljana)]] (1911—1997), agronomka (šolska sestra) * [[Martin Kodrič]] (*1970), šahist * [[Miko Kodrič]], inženir, družbeni delavec * [[Miloš Kodrič]] (1928—1978), agronom, vrtnar, politični in kuturni delavec * [[Miro V. Kodrič]], radijski in televizijski ustvarjalec * [[Mitja Kodrič]] - Mičo (*1990), deskar na snegu * [[Nejc Kodrič]], računalnikar ([[kriptovalute]]) * [[Neli Kodrič|Neli Kodrič Filipič]] (*1964), mladinska pisateljica * [[Nina Kodrič]], flavtistka * [[Ravel Kodrič]] (*1951), politik, športni delavec, glasbenik, zgodovinski raziskovalec iz Trsta (delno bolgarskega rodu) * [[Robert Kodrič]] (*1969), enigmatik * [[Rudi Kodrič - Branko]] (1920—2006), partizanski poveljnik, generalmajor JLA, ataše, narodni heroj * [[Tina Kodrič]], badmintonistka * [[Vihra Kodrič]] (*1952), pianistka iz Trsta (delno bolgarskega rodu) * [[Vladimir Kodrič|Vladimir (Mirko) Kodrič]] (1898—1976), šolnik, publicist * [[Zdenko Kodrič]] (*1949), novinar in pisatelj == Glej tudi == *[[Bojan Kodrić]] (*1937), hrvaški pevec zabavne glasbe *priimek [[Kodre]] *priimek [[Koder]] *priimek [[Kodrin]] *priimek [[Kidrič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kodrič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8raywnep6x5tmdnbl6c7eucj1sg99ri 0 184076 6752618 4752370 2026-09-18T18:19:50Z Erardo Galbi 166658 6752618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pearl Zane Grey''', [[Američani|ameriški]] [[pisatelj]], [[31. januar]] [[1872]], [[Zanesville]], [[Ohio]], [[Združene države Amerike|ZDA]] - † [[23. oktober]] [[1939]], [[Altadena]], [[Kalifornija]], ZDA. Grey si je slavo pridobil s svojimi [[literatura|literarnimi]] deli, v katerih opisuje življenje na »[[divji zahod|divjem zahodu]]« - utemeljil je t. i. žanr [[western]]ov. Sicer je bil navdušen [[ribič]] (zapisal je temeljna pravila športnega ribolova na velike ribe, zato ga skupaj z [[Ernest Hemingway|Ernestom Hemingwayjem]] štejemo tudi kot utemeljitelja »big game ribolova«) in [[Bejzbol|bejzbolist]]. Študiral je na [[univerza|univerzi]] v [[Pensilvanija|Pennsylvaniji]], po letu [[1903]] pa je pričel s pisanjem. Ustvaril je preko '''85''' najrazličnejših del, po katerih je posnetih veliko [[film]]ov. == Dela == * '''''Jezdeci škrlatne kaduljeº''''' /orig. ''Riders of the Purple Sage''/ ([[1912]]) * ''Betty Zane'' ([[1903]]) * ''Sence na poti'' * ''Gvadaloupski ovčar'' * ''Nevada'' ([[1928]]) * ''Osamljeni jezdec'' ([[1915]]) º - znamenito zgodbo o [[Mormoni|mormonki]] ''Jane Withersteen'' in maščevalcu ''Jimu Lassiterju'' so na filmski trak posneli kar petkrat. == Glej tudi == * [[Seznam ameriških pisateljev]] {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grey, Zane}} [[Kategorija:Rojeni leta 1872]] [[Kategorija:Umrli leta 1939]] [[Kategorija:Ameriški pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Pensilvanije]] epwba0le7brmkj0m7naxpxdirb5rlit 0 184860 6752571 6439262 2026-09-18T16:43:30Z Prosnu 212048 Spomenik se nahaja v Vzhodnem Jeruzalemu, ki je po mednarodnem pravu del Palestine, uradni jezik pa je arabščina. 6752571 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palestine-2013(2)-Jerusalem-Temple Mount-Dome of the Rock (SE exposure).jpg|thumb|300px|Kupola na skali]] [[Slika:DomeOfTheRock053011.jpg|thumb|300px]] '''Kupola na skali''' ({{jezik-ar|مسجد قبة الصخرة|Masjid Qubbat As-Sakhrah}}) je [[islam]]sko [[svetišče]] v [[Jeruzalem]]u, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu. Kupola na skali je zgrajena na starodavni umetni ploščadi, ki jo [[Judje]] imenujejo [[Tempeljski grič]] ({{jezik-he|הַר הַבַּיִת|Har haBayit|label=none}}), muslimani pa Veličastno svetišče (Haram al-Sharif) in je za obe verstvi svet. Na hribu je namreč stal judovski [[Drugi tempelj]], ki je bil med [[Prva judovsko-rimska vojna|rimsko-judovsko vojno]] v [[Obleganje Jeruzalema (70)|obleganju Jeruzalema]] leta 70 pr. n. št. porušen. Od templja je ostal samo zahodni [[Zid žalovanja]], ki je najsvetejše judovsko mesto. Na hribu stoji tudi [[mošeja Al Aksa]], ki je tretje najsvetejše muslimansko mesto. == Zgradba == [[Slika:Dehio 10 Dome of the Rock Section.jpg|thumb|200px|Slika Kupole na skali iz leta 1887. Slika je narejena po risbah, ki jih je leta 1833 kot prvi zahodnjak narisal arhitekt Frederick Catherwood.]] Leta [[637]] je med invazijo na [[Bizantinsko cesarstvo]] [[Jeruzalem]] zasedla vojska [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Kupolo na skali so gradili od leta [[685]] do leta [[691]]. Gradnjo je naročil umajadski [[kalif]] Abd al-Malik ibn Marwan ([[685]]-[[705]]), načrte zanjo pa sta naredila [[Arabci|arabska]] [[arhitektura|arhitekta]] Raja ibn Haywah Al-Kindi iz Baysana, ki je bil tudi kaligraf in je bil zadolžen za notranju ureditev, in Yazid Ibn Sallam iz Jeruzalema. Svetišče naj bi služilo predvsem romarjem in ne kot mošeja za vsakdanja bogoslužja. Mošeja bi se morala s svojo lepoto tudi kosati z že zgrajenimi objekti drugih verstev. Profesor Šlomo Dov Goitein trdi, da je bila Kupola na skali zgrajena zato, da bi odstranila ''fitno'', se pravi motnje, ki so jih povzročale mogočne zgradbe in svetišča drugih verstev. Mošeja je s svojo kupolo poskušala tekmovati s krščanskimi kupolami in ima obliko [[rotunda|rotunde]], ki je islamu sicer tuja, njene mere pa so zelo podobne meram kupole [[Bazilika Svetega groba|bazilike Svetega groba]] v Jeruzalemu. Kupola ima premer 20,20 m in višino 20,48 m (premer kupole bazilike Svetega groba je 20,90 m, višina pa 21,05 m). Kupola in okna pod njo slonijo na krožnih kolonadah. Zunanja zgradba je osmerokotne oblike in ima štiri vhode. Stranice osmerokotnika so dolge 18 m in visoke 11 m. Zunanje stene so obložene s keramičnimi ploščicami z različnimi vzorci. Prvotne steklene mozaike nad okni so leta [[1554]] zamenjali s turškimi strešniki. [[Slika:Israel-2013-Jerusalem-Temple Mount-Dome of the Rock-Detail 01.jpg|thumb|200px|Zunanjost kupole, detajl.]] V notranjosti mošeje dominira ploska živa skala, ki prekriva skoraj ves prostor pod kupolo. Obdana je s kolonado stebrov s korintskimi [[kapitel]]i, ki nosijo polkrožne loke. Notranjost je razkošno okrašena z [[marmor]]nimi ploščami in [[mozaik]]i različnih geometrijskih oblik s simetričnimi vzorci, pa tudi z vzorci vinske trte in dreves na zlati podlagi. Mozaiki prestavljajo Rajski vrt in trofeje iz vojn, ki jih muslimani darujejo Bogu. Na [[friz]]u notranjih zidov so citati iz [[Koran]]a, pomešani z drugimi teksti in podatki o zgradbi. Izdelani so kot zlati mozaiki na turkizno zeleni podlagi. Romar je moral te napise prebrati najprej med hojo v smeri urnega kazalca, potem pa še v nasprotni smeri. Omenjeni teksti so najstarejši ohranjeni napisi iz Korana, ki so se tudi prvič v zgodovini uporabili kot arhitektonska dekoracija. Preproge v mošeji so novejše, vendar izdelane po izvirnih vzorcih. Kupola je znotraj ometana in obložena z emajliranimi oplatami, zunaj pa pokrita s pozlačenimi svinčenimi ploščami. Za pozlato so pretalili 100.000 zlatih dinarjev. == Zgodovina == === Križarji === Kupola na skali je po [[križarji|križarski]] zasedbi Jeruzalema in ustanovitvi [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskem kraljestvu]] prešla v posest [[avguštinci|avguštincev]], ki so jo preuredili v [[krščanstvo|katoliško]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Sosednja [[mošeja Al Aksa]] je leta [[1104]] postala kraljeva palača [[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvina I. Jeruzalemskega]]. V [[12. stoletje|12. stoletju]] je bil v [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] tudi sedež vitezov [[templjarji|templjarjev]], ki so bili prepričani, da stoji mošeja na mestu nekdanjega [[Salomonov tempelj|Salomonovega templja]]. Imenovali so jo tudi ''Templum Domini'' in jo upodobili na uradnem pečatu velikih mojstrov reda Evrarda de Barresa in Regnauda de Vichiera. Mošeja je postala model za templjarske cerkve po Evropi. === Ajubidi in mameluki === [[2. oktober|2. oktobra]] [[1187]] je po 88 letih križarske oblasti [[Saladin]] osvojil Jeruzalem in Kupola na skali je spet postala muslimansko svetišče. Križ na vrhu kupole so zamenjali z zlatim polmesecem, skalo v mošeji pa so ogradili z leseno ograjo. Preureditev mošeje je vodil Saladinov nečak al-Malik al-Mu'azzam Isa. V času [[mameluk]]ov ([[1250]]-[[1510]]) je bila mošeja pod posebnim varstvom mameluških sultanov. === Osmansko cesarstvo (1517-1917) === Med vladanjem [[Mahmud II.|Mahmuda II.]] so na mošeji leta [[1817]] opravili obsežna restavratorska dela. Leta [[1845]] so obnovili tudi sosednje samostojno stoječo Prerokovo kupolo ([[arabščina|arabsko]] Qubbat an-Nabi), imenovano tudi Gabrijelova kupola (Qubbat Jibril), ki je bila zgrajena leta [[1538]] in prvič obnovljena leta [[1620]]. === Britanski mandat (1917-1948) === [[11. julij]]a [[1927]] je močan potres uničil velik del tistega, kar so na kupoli opravili v prejšnjih letih. === Od leta 1948 do danes === [[Slika:The_rock_of_the_Dome_of_the_Rock_Corrected.jpg|thumb|right|Skala]] V času [[Jordanija|jordanskega]] vladanja v Jeruzalemu je bil [[Judje|Judom]] vstop v Staro mesto prepovedan. Po izraelski zmagi v [[Šestdnevna vojna|Šestdnevni vojni]] ([[5. junij|5.]]-[[10. junij]] [[1967]]) je prišla Kupola na skali pod oblast [[Izrael]]a. Prebivalstvo je postalo do muslimanov zelo nestrpno in [[rabin]] Šlomo Goren je od generala Uzija Narkisa celo zahteval, da vojska zaminira Omarjevo mošejo. Njegovo zahtevo so zavrnili in jo kasneje celo zanikali. Odnosi so se kmalu umirili in Šlomo Goren je še istega leta obiskal Kupolo na skali in s seboj nosil [[tora|toro]] in [[šofar]]. Po zmagi v Šestdnevni vojni so na Kupolo na skali obesili izraelsko zastavo, a so je na zahtevo generala [[Moše Dajan]]a po nekaj urah sneli in [[Tempeljski grič]] v znak sprave prepustili v upravljanje muslimanom. Sionistična gibanja ortodoksnih Judov še vedno zahtevajo, da se [[Kupola na skali|Kupolu na skali]] prestavi v [[Meka|Meko]] in na njenem mestu zgradi [[Jeruzalemski tempelj|Tretji tempelj]]. Takšna zahteva je zaradi svetosti zgradbe in samega prostora skrajno sporna. Leta [[1955]] so začeli s pomočjo [[Jordanija|Jordanije]], arabskih držav in [[Turčija|Turčije]] mošejo prenavljati. Najprej so zamenjali mnogo keramičnih ploščic, ki so bile še iz časa [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] [[sultan]]a [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] in jih je uničilo vreme. Leta [[1960]] so [[svinec|svinčene plošče]] na kupoli zamenjali z bolj trajnimi ploščami iz [[aluminij]]a in [[bron]]a. Dela so zaključili avgusta [[1960]]. Leta [[1998]] so z donacijo jordanskega kralja Huseina, ki je znašala 8,2 milijona dolarjev, kupolo znova pozlatili, za kar so porabili 80&nbsp;kg [[zlato|zlata]]. == Verski pomen Kupole na skali == Tempeljski hrib je sveto mesto za tri velika verstva: [[islam]], [[judaizem]] in [[krščanstvo]]. Muslimani verujejo, da je s skale v [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] Mohamed v spremstvu [[angel]]a Gabrijela odšel v nebo. Za Jude je prostor okrog skale najsvetejši kraj na svetu, ker je v obdobju templjev tam stalo Najsvetejše, kristjani pa so prepričani, da je v času [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na tem mestu stala majhna cerkev sv. Kira in sv. Janeza, ki jo je zgradila mati [[cesar]]ja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]]. Cerkev se je kasneje preimenovala v cerkev Svete modrosti. == Dostopnost == [[Slika:Hebrew domeEntrance sign.jpg|170px|thumb|right|Opozorilna tabla, ki pravovernim Judom prepoveduje vstop na Tempeljski hrib.]] Kupola na skali je v lasti in upravljanju Ministrstva za Awqaf Kraljevine Jordanije. Do sredine [[19. stoletje|19. stoletja]] je bil vstop na to področje za nemuslimane prepovedan. Od leta [[1967]] je vstop nemuslimanom dovoljen, vendar omejen, nemuslimanskim svečenikom pa je vstop še vedno prepovedan. Leta [[2000]] je [[Tempeljski grič]] obiskal [[izrael]]ski [[politik]] [[Ariel Šaron]]. Njegov obisk so nekateri muslimani imeli za provokacijo. Izbruhnili so nemiri in nemuslimanom so vstop ponovno prepovedali. Leta [[2006]] so vstop ponovno dovolili. Omejili so ga na nekaj ur dnevno, še vedno pa ni dovoljen ob petkih, sobotah in muslimanskih verskih praznikih. Vstopnine ni. Vstop je možen samo skozi Mugrabijeva (Maimonidova) vrata v zahodnem zidu. Vstop na Tempeljski hrib čez Bombažni trg (Suq Al-Qatanin) in vstop v samo mošejo nista dovoljena. Na vhodu je strog varnostni pregled obiskovalcev. Vnos judovskih molitvenikov in glasbenih instrumentov je prepovedan. Poleg omejitev, ki jih predpisuje Muslimanski svet, vstop prepovedujejo tudi ortodoksni judovski rabini, ker ga imajo za kršitev judovskih verskih predpisov. Njihova prepoved temelji na dejstvu, da natančna lokacija Najsvetejšega v porušenem Drugem templju ni znana. Ker je bil vstop v Najsvetejše dovoljen samo najvišjim svečenikom, velja zaradi morebitne kršitve tega dovoljenja zdaj prepoved za cel kompleks. Manj ortodoksni rabini vstopa na Tempeljski hrib ne prepovedujejo. == Viri == * Peterson, Andrew (1994). ''Dictionary of Islamic Architecture''. London: Routledge. ISBN 0-415-06084-2 == Zunanje povezave == * [http://www.sacred-destinations.com/israel/jerusalem-dome-of-the-rock.htm Dome of the Rock] Sacred Destinations - includes [http://www.sacred-destinations.com/israel/dome-of-the-rock-photo-tour/index.htm photo tour] * [http://archnet.org/library/files/one-file.tcl?file_id=75 Dome of the Rock] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060603231257/http://archnet.org/library/files/one-file.tcl?file_id=75 |date=2006-06-03 }} AutoCAD release 14, CAD drawing, 1995 * [http://www.bibleplaces.com/domeofrock.htm Dome of the Rock] Biblijska mesta * [http://www.islamicity.com/Culture/MOSQUES/Jerusalem/DRockin.htm Dome of the Rock] Notranjost slika * [http://www.thehope.org/domecour.htm Re-envisioning the Dome of the Rock] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060425181913/http://www.thehope.org/domecour.htm |date=2006-04-25 }} Upanje * [http://www.jerusalemshots.com/cat_en62.html Dome of the Rock] od Jeruzalemskega fotografskega portala * [http://www.ianandwendy.com/Israel/Jerusalem/Temple_Mount/slideshow.htm FotoGalerija] {{coord|31.7780|N|35.2354|E|type:landmark_scale:2000|display=title}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje v Izraelu]] [[Kategorija:Jeruzalem]] {{Islamska arhitektura}} nf1leqvnyrcndibbdzp8xarkfwwvo62 6752575 6752571 2026-09-18T17:03:53Z TadejM 738 rv; hebrejsko ime je kulturno in zgodovinsko pomembno 6752575 wikitext text/x-wiki [[Slika:Palestine-2013(2)-Jerusalem-Temple Mount-Dome of the Rock (SE exposure).jpg|thumb|300px|Kupola na skali]] [[Slika:DomeOfTheRock053011.jpg|thumb|300px]] '''Kupola na skali''' ({{jezik-ar|مسجد قبة الصخرة|Masjid Qubbat As-Sakhrah}}, {{jezik-he|כיפת הסלע|Kipat Hasela}}) je [[islam]]sko [[svetišče]] v [[Jeruzalem]]u, zgrajeno leta 691, najstarejše islamsko svetišče na svetu. Kupola na skali je zgrajena na starodavni umetni ploščadi, ki jo [[Judje]] imenujejo [[Tempeljski grič]] ({{jezik-he|הַר הַבַּיִת|Har haBayit|label=none}}), muslimani pa Veličastno svetišče (Haram al-Sharif) in je za obe verstvi svet. Na hribu je namreč stal judovski [[Drugi tempelj]], ki je bil med [[Prva judovsko-rimska vojna|rimsko-judovsko vojno]] v [[Obleganje Jeruzalema (70)|obleganju Jeruzalema]] leta 70 pr. n. št. porušen. Od templja je ostal samo zahodni [[Zid žalovanja]], ki je najsvetejše judovsko mesto. Na hribu stoji tudi [[mošeja Al Aksa]], ki je tretje najsvetejše muslimansko mesto. == Zgradba == [[Slika:Dehio 10 Dome of the Rock Section.jpg|thumb|200px|Slika Kupole na skali iz leta 1887. Slika je narejena po risbah, ki jih je leta 1833 kot prvi zahodnjak narisal arhitekt Frederick Catherwood.]] Leta [[637]] je med invazijo na [[Bizantinsko cesarstvo]] [[Jeruzalem]] zasedla vojska [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]]. Kupolo na skali so gradili od leta [[685]] do leta [[691]]. Gradnjo je naročil umajadski [[kalif]] Abd al-Malik ibn Marwan ([[685]]-[[705]]), načrte zanjo pa sta naredila [[Arabci|arabska]] [[arhitektura|arhitekta]] Raja ibn Haywah Al-Kindi iz Baysana, ki je bil tudi kaligraf in je bil zadolžen za notranju ureditev, in Yazid Ibn Sallam iz Jeruzalema. Svetišče naj bi služilo predvsem romarjem in ne kot mošeja za vsakdanja bogoslužja. Mošeja bi se morala s svojo lepoto tudi kosati z že zgrajenimi objekti drugih verstev. Profesor Šlomo Dov Goitein trdi, da je bila Kupola na skali zgrajena zato, da bi odstranila ''fitno'', se pravi motnje, ki so jih povzročale mogočne zgradbe in svetišča drugih verstev. Mošeja je s svojo kupolo poskušala tekmovati s krščanskimi kupolami in ima obliko [[rotunda|rotunde]], ki je islamu sicer tuja, njene mere pa so zelo podobne meram kupole [[Bazilika Svetega groba|bazilike Svetega groba]] v Jeruzalemu. Kupola ima premer 20,20 m in višino 20,48 m (premer kupole bazilike Svetega groba je 20,90 m, višina pa 21,05 m). Kupola in okna pod njo slonijo na krožnih kolonadah. Zunanja zgradba je osmerokotne oblike in ima štiri vhode. Stranice osmerokotnika so dolge 18 m in visoke 11 m. Zunanje stene so obložene s keramičnimi ploščicami z različnimi vzorci. Prvotne steklene mozaike nad okni so leta [[1554]] zamenjali s turškimi strešniki. [[Slika:Israel-2013-Jerusalem-Temple Mount-Dome of the Rock-Detail 01.jpg|thumb|200px|Zunanjost kupole, detajl.]] V notranjosti mošeje dominira ploska živa skala, ki prekriva skoraj ves prostor pod kupolo. Obdana je s kolonado stebrov s korintskimi [[kapitel]]i, ki nosijo polkrožne loke. Notranjost je razkošno okrašena z [[marmor]]nimi ploščami in [[mozaik]]i različnih geometrijskih oblik s simetričnimi vzorci, pa tudi z vzorci vinske trte in dreves na zlati podlagi. Mozaiki prestavljajo Rajski vrt in trofeje iz vojn, ki jih muslimani darujejo Bogu. Na [[friz]]u notranjih zidov so citati iz [[Koran]]a, pomešani z drugimi teksti in podatki o zgradbi. Izdelani so kot zlati mozaiki na turkizno zeleni podlagi. Romar je moral te napise prebrati najprej med hojo v smeri urnega kazalca, potem pa še v nasprotni smeri. Omenjeni teksti so najstarejši ohranjeni napisi iz Korana, ki so se tudi prvič v zgodovini uporabili kot arhitektonska dekoracija. Preproge v mošeji so novejše, vendar izdelane po izvirnih vzorcih. Kupola je znotraj ometana in obložena z emajliranimi oplatami, zunaj pa pokrita s pozlačenimi svinčenimi ploščami. Za pozlato so pretalili 100.000 zlatih dinarjev. == Zgodovina == === Križarji === Kupola na skali je po [[križarji|križarski]] zasedbi Jeruzalema in ustanovitvi [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskem kraljestvu]] prešla v posest [[avguštinci|avguštincev]], ki so jo preuredili v [[krščanstvo|katoliško]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Sosednja [[mošeja Al Aksa]] je leta [[1104]] postala kraljeva palača [[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvina I. Jeruzalemskega]]. V [[12. stoletje|12. stoletju]] je bil v [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] tudi sedež vitezov [[templjarji|templjarjev]], ki so bili prepričani, da stoji mošeja na mestu nekdanjega [[Salomonov tempelj|Salomonovega templja]]. Imenovali so jo tudi ''Templum Domini'' in jo upodobili na uradnem pečatu velikih mojstrov reda Evrarda de Barresa in Regnauda de Vichiera. Mošeja je postala model za templjarske cerkve po Evropi. === Ajubidi in mameluki === [[2. oktober|2. oktobra]] [[1187]] je po 88 letih križarske oblasti [[Saladin]] osvojil Jeruzalem in Kupola na skali je spet postala muslimansko svetišče. Križ na vrhu kupole so zamenjali z zlatim polmesecem, skalo v mošeji pa so ogradili z leseno ograjo. Preureditev mošeje je vodil Saladinov nečak al-Malik al-Mu'azzam Isa. V času [[mameluk]]ov ([[1250]]-[[1510]]) je bila mošeja pod posebnim varstvom mameluških sultanov. === Osmansko cesarstvo (1517-1917) === Med vladanjem [[Mahmud II.|Mahmuda II.]] so na mošeji leta [[1817]] opravili obsežna restavratorska dela. Leta [[1845]] so obnovili tudi sosednje samostojno stoječo Prerokovo kupolo ([[arabščina|arabsko]] Qubbat an-Nabi), imenovano tudi Gabrijelova kupola (Qubbat Jibril), ki je bila zgrajena leta [[1538]] in prvič obnovljena leta [[1620]]. === Britanski mandat (1917-1948) === [[11. julij]]a [[1927]] je močan potres uničil velik del tistega, kar so na kupoli opravili v prejšnjih letih. === Od leta 1948 do danes === [[Slika:The_rock_of_the_Dome_of_the_Rock_Corrected.jpg|thumb|right|Skala]] V času [[Jordanija|jordanskega]] vladanja v Jeruzalemu je bil [[Judje|Judom]] vstop v Staro mesto prepovedan. Po izraelski zmagi v [[Šestdnevna vojna|Šestdnevni vojni]] ([[5. junij|5.]]-[[10. junij]] [[1967]]) je prišla Kupola na skali pod oblast [[Izrael]]a. Prebivalstvo je postalo do muslimanov zelo nestrpno in [[rabin]] Šlomo Goren je od generala Uzija Narkisa celo zahteval, da vojska zaminira Omarjevo mošejo. Njegovo zahtevo so zavrnili in jo kasneje celo zanikali. Odnosi so se kmalu umirili in Šlomo Goren je še istega leta obiskal Kupolo na skali in s seboj nosil [[tora|toro]] in [[šofar]]. Po zmagi v Šestdnevni vojni so na Kupolo na skali obesili izraelsko zastavo, a so je na zahtevo generala [[Moše Dajan]]a po nekaj urah sneli in [[Tempeljski grič]] v znak sprave prepustili v upravljanje muslimanom. Sionistična gibanja ortodoksnih Judov še vedno zahtevajo, da se [[Kupola na skali|Kupolu na skali]] prestavi v [[Meka|Meko]] in na njenem mestu zgradi [[Jeruzalemski tempelj|Tretji tempelj]]. Takšna zahteva je zaradi svetosti zgradbe in samega prostora skrajno sporna. Leta [[1955]] so začeli s pomočjo [[Jordanija|Jordanije]], arabskih držav in [[Turčija|Turčije]] mošejo prenavljati. Najprej so zamenjali mnogo keramičnih ploščic, ki so bile še iz časa [[Osmansko cesarstvo|osmanskega]] [[sultan]]a [[Sulejman I.|Sulejmana Veličastnega]] in jih je uničilo vreme. Leta [[1960]] so [[svinec|svinčene plošče]] na kupoli zamenjali z bolj trajnimi ploščami iz [[aluminij]]a in [[bron]]a. Dela so zaključili avgusta [[1960]]. Leta [[1998]] so z donacijo jordanskega kralja Huseina, ki je znašala 8,2 milijona dolarjev, kupolo znova pozlatili, za kar so porabili 80&nbsp;kg [[zlato|zlata]]. == Verski pomen Kupole na skali == Tempeljski hrib je sveto mesto za tri velika verstva: [[islam]], [[judaizem]] in [[krščanstvo]]. Muslimani verujejo, da je s skale v [[Kupola na skali|Kupoli na skali]] Mohamed v spremstvu [[angel]]a Gabrijela odšel v nebo. Za Jude je prostor okrog skale najsvetejši kraj na svetu, ker je v obdobju templjev tam stalo Najsvetejše, kristjani pa so prepričani, da je v času [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] na tem mestu stala majhna cerkev sv. Kira in sv. Janeza, ki jo je zgradila mati [[cesar]]ja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]]. Cerkev se je kasneje preimenovala v cerkev Svete modrosti. == Dostopnost == [[Slika:Hebrew domeEntrance sign.jpg|170px|thumb|right|Opozorilna tabla, ki pravovernim Judom prepoveduje vstop na Tempeljski hrib.]] Kupola na skali je v lasti in upravljanju Ministrstva za Awqaf Kraljevine Jordanije. Do sredine [[19. stoletje|19. stoletja]] je bil vstop na to področje za nemuslimane prepovedan. Od leta [[1967]] je vstop nemuslimanom dovoljen, vendar omejen, nemuslimanskim svečenikom pa je vstop še vedno prepovedan. Leta [[2000]] je [[Tempeljski grič]] obiskal [[izrael]]ski [[politik]] [[Ariel Šaron]]. Njegov obisk so nekateri muslimani imeli za provokacijo. Izbruhnili so nemiri in nemuslimanom so vstop ponovno prepovedali. Leta [[2006]] so vstop ponovno dovolili. Omejili so ga na nekaj ur dnevno, še vedno pa ni dovoljen ob petkih, sobotah in muslimanskih verskih praznikih. Vstopnine ni. Vstop je možen samo skozi Mugrabijeva (Maimonidova) vrata v zahodnem zidu. Vstop na Tempeljski hrib čez Bombažni trg (Suq Al-Qatanin) in vstop v samo mošejo nista dovoljena. Na vhodu je strog varnostni pregled obiskovalcev. Vnos judovskih molitvenikov in glasbenih instrumentov je prepovedan. Poleg omejitev, ki jih predpisuje Muslimanski svet, vstop prepovedujejo tudi ortodoksni judovski rabini, ker ga imajo za kršitev judovskih verskih predpisov. Njihova prepoved temelji na dejstvu, da natančna lokacija Najsvetejšega v porušenem Drugem templju ni znana. Ker je bil vstop v Najsvetejše dovoljen samo najvišjim svečenikom, velja zaradi morebitne kršitve tega dovoljenja zdaj prepoved za cel kompleks. Manj ortodoksni rabini vstopa na Tempeljski hrib ne prepovedujejo. == Viri == * Peterson, Andrew (1994). ''Dictionary of Islamic Architecture''. London: Routledge. ISBN 0-415-06084-2 == Zunanje povezave == * [http://www.sacred-destinations.com/israel/jerusalem-dome-of-the-rock.htm Dome of the Rock] Sacred Destinations - includes [http://www.sacred-destinations.com/israel/dome-of-the-rock-photo-tour/index.htm photo tour] * [http://archnet.org/library/files/one-file.tcl?file_id=75 Dome of the Rock] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060603231257/http://archnet.org/library/files/one-file.tcl?file_id=75 |date=2006-06-03 }} AutoCAD release 14, CAD drawing, 1995 * [http://www.bibleplaces.com/domeofrock.htm Dome of the Rock] Biblijska mesta * [http://www.islamicity.com/Culture/MOSQUES/Jerusalem/DRockin.htm Dome of the Rock] Notranjost slika * [http://www.thehope.org/domecour.htm Re-envisioning the Dome of the Rock] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060425181913/http://www.thehope.org/domecour.htm |date=2006-04-25 }} Upanje * [http://www.jerusalemshots.com/cat_en62.html Dome of the Rock] od Jeruzalemskega fotografskega portala * [http://www.ianandwendy.com/Israel/Jerusalem/Temple_Mount/slideshow.htm FotoGalerija] {{coord|31.7780|N|35.2354|E|type:landmark_scale:2000|display=title}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje v Izraelu]] [[Kategorija:Jeruzalem]] {{Islamska arhitektura}} pl9rmaglwnjf9kl6ho1bhya46gcqpj5 0 192243 6752478 6664326 2026-09-18T13:42:27Z Erardo Galbi 166658 6752478 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Sana (razločitev)}} {{Infopolje Naselje |name = Sana |official_name = Sana'a |other_name = |native_name = {{lang|ar|صنعاء}} ''{{transl|ar|DIN|Ṣanʿāʾ}}'' |nickname = |settlement_type = [[Seznam mest v Jemnu|Mesto]] |motto = |image_skyline = San'a03 flickr.jpg |imagesize = |image_caption = Sana'a |image_flag = |flag_size = |image_seal = |seal_size = |image_shield = |shield_size = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Yemen |pushpin_label_position = bottom |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Jemnu |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{YEM}} |subdivision_type1 = Upravna&nbsp;razdelitev |subdivision_name1 = [[Guvernatorat Sana]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_magnitude = |unit_pref = |area_footnotes = |area_total_km2 = |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = 1.7% |area_urban_km2 = <!-- Population -----------------------> |population_as_of = 2012 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 1937451 |population_density_km2 = |population_metro = 2167961 |population_density_metro_km2 = |population_urban = |population_density_urban_km2 = |timezone = GMT+3 |utc_offset = |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=15 |latm=20 |lats=54 |latNS=N |longd=44 |longm=12 |longs=23 |longEW=E | coordinates_display = inline,title |elevation_footnotes = |elevation_m = 2250 |postal_code_type = |postal_code = |area_code = |website = |footnotes = {{Designation list|embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Staro mesto Sana | designation1_date = 1986 <small>(10-to zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/385 385] | designation1_criteria = iv, v, vi | designation1_type = Zgodovinski, kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{YEM}} | designation1_free2name = Območje | designation1_free2value = [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] }} }} '''Sana''' (tudi '''Sanaa'''; {{jezik-ar|صنعاء|Ṣan'ā'}}, izgovarja [sˤɑnʕaːʔ], Jemensko arabsko: [sˤɑnʕɑ]) je glavno mesto [[Jemen|Jemna]] in središče Pokrajine Sana. Mesto ni del Pokrajine, temveč predstavlja ločeno upravno regijo ''Amanat Al-Asemah''. Sana je eno najstarejših stalno naseljenih mest na svetu. Na nadmorski višini 2300 metrov je tudi ena izmed najvišjih prestolnic na svetu. Sana ima približno 1.937.500 prebivalcev (2012) in je največje mesto v Jemnu. Staro mesto Sana, ki je na [[Unesco]]vem [[Unescova svetovna dediščina|seznamu svetovne dediščine]], ima značilen vizualni značaj zaradi svoje edinstvene arhitekture, ki je najbolj izražena v večnadstropnih stavbah, okrašenih z geometrijskimi vzorci.<ref>{{navedi splet|last=Young|first=T. Luke|title=Conservation of the Old Walled City of Sana'a Republic of Yemen|url=http://web.mit.edu/akpia/www/AKPsite/4.239/sanaa/yemen.html|publisher=MIT}}</ref><ref name="HestlerSpilling2010">{{navedi knjigo|author1=Anna Hestler|author2=Jo-Ann Spilling|title=Yemen|url=http://books.google.com/books?id=JNJiTaTaEocC&pg=PA16|accessdate=23 November 2010|date=1 January 2010|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-4850-1|page=16}}</ref> Tukaj se nahaja tudi ''Velika mošeja'', ki je največja v mestu. == Zgodovina == === Prazgodovina === Sana je eno izmed najstarejših naseljenih krajev na svetu. Po ljudski legendi jo je ustanovil [[Šem]], [[Noe]]tov sin.<ref>Minaret Building and Apprenticeship in Yemen, by Trevor Marchand, Routledge (April 27, 2001), p.1.</ref><ref name="Aithe30">Aithe, p.30.</ref> V antiki je bil znan kot »azal«, ki je bil povezan z Uzalom, sinom Qahtana, pravnukom Šema, v svetopisemskih zgodbah [[1. Mojzesova knjiga |Geneze]].<ref name=EB>"[[s:1911 Encyclopædia Britannica/Sana|Sana]]" in the ''Encyclopædia Britannica'', 11th&nbsp;ed. 1911.</ref> Njegovo ime verjetno izvira iz južno-arabske besede za "dobro utrjena", ime, ki odraža pomen [[Giz|etiopskega]] imena zabeleženega v [[Sirščina |sirskem]] jeziku kot ''Auzalites'' - mesto sega v 6. stoletje. Arabski [[zgodovinar]] [[al-Hamdani]] (''Abū Muhammad al-Hasan al-Hamdānī'') je zapisal, da so Sano obzidali [[Sabejci]] pod vladarjem Sha'r Awtarjem, ki je zgradil tudi palačo Ghumdan v mestu. Zaradi svoje lokacije je Sana služila kot mestno središče za okoliška plemena v regiji in kot jedro regionalne trgovine v južni Arabiji. Mesto je bilo postavljeno na križišču dveh pomembnih trgovskih poti, ki sta povezovali starodavni [[Marib]] na vzhodu in [[Rdeče morje]] na zahodu. Ko je bil kralj Yousef Athar (ali Dhu Nuwas - ''Yūsuf Dhū Nuwās''), zadnji kralj Himyaritov, na oblasti, je bila Sana tudi glavno mesto [[Aksumitsko kraljestvo|etiopskih]] podkraljev. [[File:Sana'a Yemen.jpg|thumb|Stara Sana]] === Obdobje islama === Od začetkov islama pa do ustanovitve neodvisnih podsistemov države, je v mnogih delih jemenskega islamskega kalifata, Sana vztrajala kot sedež vladarja. [[Kalif]]ov namestnik je opravljal posle v treh ''makhalif'': Mikhlaf Sana, Mikhlaf al-Janad in Mikhlaf Hadhramawt. Mesto Sana je imelo ves čas pomemben položaj in vse jemenske države so tekmovale za njeno obvladovanje. [[Imam]] [[al-Shafi'i]] (767 — 820 n. št.), islamski [[pravnik]] iz 8. stoletja in ustanovitelj šole Shafi'i ali sodne prakse, je Sano večkrat obiskal. Pohvalil je mesto in zapisal ''La Budda min Ṣan'ā''' ali "Sano je treba gledati". V 9. in 10. stoletju se je jemenski [[geograf]] [[al-Hamdani]] (893 - 945) seznanil s čistočo mesta, rekoč »najmanjše stanovanje je dobro, ima vrt in dolge greznice ločene drugo od druge, ni nesnage, brez vonja ali slabih vonjav, zaradi trdega betona in fine pašnike in čiste kraje za sprehajanje«. Kasneje, v 10. stoletju, je perzijski geograf [[Ibn Rustah]] napisal o Sani: »To je jemensko mesto - pa niso našli ... večjega mesta, bolj naseljenega ali bolj uspešnega, plemenitega porekla ali bolj dobre hrane kot je.« Leta 1062 je Sano prevzela dinastija Sulayhid pod vodstvom Alija al-Sulayhija in soproge, priljubljene kraljice Asma. Naredil jo je za glavno mesto relativno majhnega kraljestva, ki je obsegalo tudi gorovje Haraz. Sulayhidi so bili usklajeni z [[Ismaili]] muslimani - [[Fatimidski kalifat]] v Egiptu, namesto z Abbasidskim kalifatom, ki je temeljil v Bagdadu, in mu je sledila večina Arabije. Al-Sulayhi je vladal približno 20 let, ko so ga umorili glavni lokalni tekmeci iz Zabida (Najahidi). Po njegovi smrti, je al-Sulayhijeva hči Arwa al-Sulayhi, podedovala prestol. Umaknila se je iz Sane, prenesla glavno mesto v [[Jibla|Jiblo]], od koder je vladala Jemnu od leta 1067 do 1138. Zaradi odhoda Sulayhidov, je nadzor nad Sano prevzela dinastija Hamdanidov. <ref name="McLaughlin16">McLaughlin, p.16.</ref> Leta 1173 je [[Saladin]], [[Ajubidi|ajubidski]] sultan iz [[Egipt]]a, poslal svojega brata Turan-Šaha na ekspedicijo, da bi osvojil Jemen. Ajubidi so pridobili nadzor v Sani v letu 1175 in združili različne jemenske plemenske države, razen tistih iz severnih gorah, ki jih je nadzoroval imam Zaydi, v eno državo. Ajubidi so uradno versko pripadali k sunitski muslimanski religiji Abasidov. V času vladavine ajubidskega emira Tughtekin Ibn Ayyuba, je mesto doživelo pomembne izboljšave. Vključili so vrtove na zahodnem bregu Sa'ilah, znane kot Bustan al Sultan, kjer so Ajubidi zgradili eno od svojih palač. Kljub strateškemu položaju Sane, so Ajubidi izbrali za glavno mesto Ta'izz, medtem ko je bilo pristanišče Aden njihovo glavno gospodarsko mesto. Medtem ko so [[Rasulidi]] nadzorovali večino Jemna, in so jim sledil [[Tahiridi]], je Sana večinoma ostala v političnem središču imamov Zaydi v letih 1323 - 1454 in zunaj oblasti uradnih dinastij [[Mameluki]] so v Jemen prispeli leta 1517. === Obdobje Osmanov === [[Osmansko cesarstvo]] je zavladalo Jemnu leta 1538, ko je bil [[sultan]] [[Sulejman Veličastni]]. Pod vodstvom Özdemir Paša, so Turki osvojili Sano leta 1547. Z osmansko odobritvijo, so evropski kapitani iz jemenskih pristaniških mest Aden in Moka zahajali v Sano in ohranjali posebne privilegije za svojo trgovino. Leta 1602 so lokalni imami Zajdi pod vodstvom imama al-Mu'ajada utrdili svoj nadzor nad območjem in leta 1629 izrinili osmanske vojake. Čeprav so Turki zbežali šele v času vladanja Al Mu'ajada, je njegov predhodnik al-Mansur al-Kasim že močno oslabil osmansko vojsko v Sani in Jemnu. Evropski trgovci so zato izgubili prejšnje privilegije. Imami Zajdi so ohranili svojo vladavino nad Sano do sredine 19. stoletja, ko so Turki ponovno oživili svojo kampanjo za nadzor nad regijo. Leta 1835 so turški vojaki prispeli na jemensko obalo pod krinko egiptovskih čet [[Mohamed Ali Egipčanski|Mohameda Alija]]. Do leta 1872 niso zasedli Sane, ko je njihova vojska pod vodstvom Ahmed Muhtar Paše vstopila v mesto. Osmansko cesarstvo je po vsej deželi izvedlo reforme imenovane ''[[Tanzimat]]''. V Sani se je prvič začel urejati urbanizem, zgradili so nove ceste in ustanovili šole ter bolnišnice. Z reformami so Turki hiteli, da bi utrdili svoj nadzor nad Sano in tekmovali z Egiptom, iz katerega se je širil britanski vpliv v [[Aden, Jemen|Aden]] in italijanski in francoski vpliv vzdolž obale Somalije, zlasti v mestih [[Džibuti]] in Berbera. === Obdobje Severnega Jemna === [[File:Wadidhar.JPG|thumb|right|Rezidenca imam Yahya v Wādī Ẓahr ({{lang|ar|وادى ظهر}}) blizu Sane]] [[File:SanaaQuoranDoubleVersions.jpg|200px|thumb|right|Najstarejša znana kopija Korana, najdena v Sani leta 1972]] Leta 1904, ko je bil osmanski vpliv v Jemnu v zatonu, je imam Yahya iz skupine imamov Zaydi prevzel oblast v Sani. V želji, da zagotovi neodvisnost Severnega Jemna je Yahya začel politiko izolacije, izogibal se je mednarodnega in arabskega sveta politike, preganjal zametke liberalnih gibanj, ki niso prispevali k razvoju infrastrukture v Sani in drugod ter zapiral osmanske dekliške šole. Posledica ukrepov imama Yahya je bila, da je Sana postala središče anti-vladne organizacije in intelektualnega revolta. Leta 1930 je več organizacij, ki so nasprotovale reformam Zaydijev, povzdignilo glas v mestu, še posebej Fatat al-Fulayhi in Hait al-Nidal, skupina raznih jemenskih muslimanskih učenjakov s sedežem v medresi Fulayhi. Leta 1936 so bili voditelji teh gibanj večinoma zaprti. Leta 1941 je druga skupina, ki je imela sedež v mestu, Shabab al-Amr bil-Maruf wal-Nahian al-Munkar, pozvala k ''nahda'' (''renesansa'') v državi, kot tudi k vzpostavitvi parlamenta z islamskim osnovami. Yahya je večinoma zatrl te pobude, večino voditeljev je usmrtil njegov sin. Dedič imam [[Ahmad bin Yahya Hamidaddin |Ahmad]] je prišel na oblast leta 1948. Tega leta je Sano kot glavno mesto nadomestil Ta'izz. Večina vladnih uradov se je preselila. Nekaj let kasneje je večina judovskega mestnega prebivalstva emigrirala v Izrael. Ahmad je začel proces postopne gospodarske in politične liberalizacije. Leta 1961 je bila Sana priča velikih demonstracij in nemirov, ki so zahtevali hitrejše reforme in spremembe. Pro-republikanski uradniki v severno jemenski vojski so simpatizirali z vlado [[Gamal Abdel Naser]]ja in pan-arabsko politiko Egipta ter izvedli državni udar in septembra 1962 strmoglavili vlado, teden dni po Ahmadovi smrti. Vloga Sane kot glavnega mesta je bila obnovljena pozneje. Sosednja Savdska Arabija je nasprotovala takemu razvoju dogodkov in dejavno podpirala podeželska plemena Severnega Jemna, ter tako ščuvala velik del države pred mestnimi in večinoma pro-republikanskimi prebivalci Sane. Državljanska vojna Severnega Jemna je povzročila uničenje nekaterih delov starega mestnega središča in se je nadaljevala do leta 1968, ko je bil dosežen dogovor med republikanci in rojalisti o predsedniškem sistemu. Nestabilnost v Sani se je nadaljevala z udari in političnimi umori, dokler se razmere v državi, v poznih 1970 niso stabilizirale. Britanski pisatelj [[Jonathan Raban]] je obiskal mesto leta 1970 in ga opisal mesto-trdnjavi podobno, arhitektura in postavitev, ki spominja na labirint, nadalje ugotavlja »Bilo je kot, da bi stopil ven v sredi velike pop-up slikanice. Stran od ulice se je celotno mesto spremenilo v labirint druge vrste, zmešnjave znakov in simbolov.« === Sodobni čas === Po združitvi obeh Jemnov, je bila Sana imenovana za glavno nove Republike Jemen. V njej je predsedniška palača, parlament, vrhovno sodišče in vladna ministrstva. Največji vir zaposlovanja zagotavljajo vladne državne službe. Zaradi množičnega priseljevanja s podeželja, je Sana precej zrasla izven njenega starega mesta, kar predstavlja velik pritisk na nerazvito mestno infrastrukturo in komunalne storitve, predvsem vodo. Sano je [[Arabska liga]] izbrala leta 2004 za arabsko prestolnico kulture. Leta 2008 je bila dokončana gradnja Saleh džamije, ki sprejme več kot 40.000 vernikov. == Geografija == Mesto se nahaja na 2200 m nad morjem, na zahodnem vznožju znamenite gore Nokum, s svojimi rudniki železa, 320 kilometrov severno od Adna in 152 kilometrov vzhodno od obale Rdečega morja. Pozidano območje mesta zajema površino skoraj 200 kvadratnih kilometrov, poraba območja hitro napreduje. Gostota prebivalstva je 20.439,3 ljudje na kvadratni kilometer. === Upravna delitev === Na splošno je Sana razdeljena na dva dela: Staro mestno okrožje (''al-Qadeemah'') in Novo mesto (''al-Jadid''). Prvi je mnogo manjši in ohranja starodavno mestno dediščino in trgovsko četrt, drugi pa se urbanistično širi s številnimi predmestji in sodobnimi stavbami. Novejši deli mesta so bili v veliki meri razviti po letu 1960. Seznam okrožij v mestu: {{col-begin}} {{col-2}} '''Novo mesto''' *Al Wahdah *As Sabain *Assafi'yah *At Tahrir *Ath'thaorah *Az'zal *Bani Al Harith *Ma'ain *Shu'aub {{col-2}} '''Staro mesto''' *Staro Mesto {{col-2}} {{col-end}} [[File:Sanaa, Yemen view.jpg|thumb|250px|Mestno središče Sane]] === Podnebje === Sana ima zelo blago različico puščavskega [[Podnebje|podnebja]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Bwk). V Sani pade v povprečju okoli 200 mm padavin na leto. Vendar pa so zaradi visoke nadmorske višine (2200 m) temperature precej bolj umirjene od mnogih drugih mest na Arabskem polotoku. V resnici povprečne temperature ostajajo relativno konstantne skozi vse leto, z najhladnejšim mesecem januarjem in najtoplejšim julijem. Poletja so topla in se lahko ponoči hitro ohladi, zlasti po deževju. Sana prejme polovico svoje letne količine padavin v mesecih juliju in avgustu. V zadnjih nekaj letih so se poletne najvišje temperature nekoliko povišale, v istem obdobju pa so se povišale tudi najnižje temperature in zimske temperature. == Kultura == === Staro Mesto === {{Infobox World Heritage Site|internal=yes |WHS=Staro mesto Sana |Image=View of Old Sana'a, Yemen, Jan. 2009.jpg |State Party =Jemen |Type=Zgodovinski, Kulturni |Criteria=IV, V, VI |ID=385 |Year=1986 |Session= |Link=http://whc.unesco.org/en/list/385 }} [[File:Sana, Yemen (4325153574).jpg|thumb|Nočna ulica v Sani]] Staro mesto Sana ({{lang-ar|مَدِيْنَة صَنْعَاء ٱلْقَدِيْمَة|Madīnat Ṣanʿāʾ Al-Qadīmah}}) je vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine. Staro utrjeno mesto je bilo naseljeno že več kot 2500 let in vsebuje veliko nedotaknjenih arhitekturnih znamenitosti. Najstarejša, delno stoječa arhitekturna stavba v starem mestu Sana je [[palača Ghumdan]]. Združeni narodi so mesto leta 1986 razglasili za svetovno dediščino. V teku so prizadevanja za ohranitev nekaterih najstarejših stavb, od katerih so nekatere, kot sta Samsarh in [[Velika mošeja, Sana|Velika mošeja]], stare več kot 1400 let. Staro mesto, obdano s starodavnimi glinenimi zidovi, ki so visoki 9–14 metrov, vsebuje več kot 100 mošej, 12 [[hamam]]ov (kopališč) in 6500 hiš. Številne hiše spominjajo na starodavne nebotičnike, ki segajo v višino več nadstropij in imajo na vrhu ravne strehe. Okrašeni so z dovršenimi frizami in zapleteno izrezljanimi okvirji ter [[vitraj]]i. Britanski pisatelj Jonathan Raban ga je obiskal v 1970-ih in opisal mesto kot trdnjavo, njegovo arhitekturo in razporeditvijo, ki spominjata na labirint in dodal: »Bilo je, kot da bi stopil ven sredi ogromne pop-up slikanice. Stran od ulice se je celotno mesto spremenilo v labirint druge vrste, gosto, zmešano abecedo znakov in simbolov.« Ena izmed najbolj priljubljenih znamenitosti je ''Suq al-Milh'' (tržnica soli), kjer je mogoče kupiti sol skupaj s kruhom, začimbami, rozinami, bombažem, bakrom, lončenino, srebrnino in starinami. ''Jāmiʿ al-Kabīr'' (Velika mošeja) iz 7. stoletja je ena najstarejših mošej na svetu. ''Bāb al-Yaman'' ([[Vrata Jemna]]) so ikonizirana vstopna točka skozi mestno obzidje in so stara več kot 1000 let. Komercialno območje starega mesta je znano kot ''Al Madina'', kjer razvoj hitro napreduje. Poleg treh velikih hotelov so številne trgovine in restavracije. Na območju so tudi trije parki in predsedniška palača. Tu se tudi [[Narodni muzej Jemna]]. Tradicionalno je bilo staro mesto sestavljeno iz številnih četrti (''hara''), na splošno v središču obdarjenega kompleksa z mošejo, kopališčem in kmetijskim vrtom (''makšama''). Človeški odpadki iz gospodinjstev so bili odloženi po žlebovih. Na gorskem zraku se je dokaj hitro posušil in nato uporabil kot gorivo za kopališče. Medtem so vrtove zalivali s sivo vodo iz bazena za umivanje mošeje. ==== Al Tahrir ==== Al-Tahrir je bil zasnovan kot novo mestno in gospodarsko središče Sane v 1960-ih. Še vedno je simbolno središče mesta, vendar je gospodarska aktivnost tukaj razmeroma nizka. V 21. stoletju se je razvoj tukaj obrnil bolj v smeri, da postane mestno in rekreacijsko središče. === Bi'r al-Azab === Stara osmanska in judovska četrt Sane, ki je zahodno od starega mesta. Bi'r al-Azab je bila prvič omenjena v zgodovinskih virih leta 1627 (1036 po hidžri), v ''Ghayat al-amanni'' Yahya ibn al- Husayn. Kot del osrednje Sane je bil Bi'r al-Azab eno od območij, kjer je bil v 1970-ih skoncentriran nov razvoj. Danes je to večinoma stanovanjsko in upravno okrožje, kjer so veleposlaništva, urad predsednika vlade in poslanska zbornica. === Drugo === Območje približno med dvema glavnima krožnima cestama okoli mesta (Ring Road in Sittin) je izjemno aktivno, z visoko gostoto prebivalstva in zelo prometnimi tržnicami. Ta območja prečkajo glavne komercialne prometnice, kot sta ulica al-Zubajri in Abd al-Mughni, in so v veliki meri dostopna z javnim prevozom. Posebno pomembna okrožja na tem območju so al-Hasaba na severu, Šumajla na jugu in Hajil na zahodu. Al-Hasabah je bila prej ločena vas, kot sta jo opisala srednjeveška pisca al-Hamdani in al-Razi, vendar je do leta 1980 postala predmestje Sane. Jugozahodno območje na obeh straneh ceste Hada je na splošno bogato območje z relativno zanesljivejšim dostopom do komunalnih storitev, kot sta voda in sanitarije. Številni prebivalci so se prvotno sem preselili iz Adena po ponovni združitvi Jemna leta 1990. Od 1990-ih se na tem območju razvijajo visoke stavbe. == Demografija == [[File:Market Scene in Yemen.jpg|thumb|Ljudje Sane]] [[File:Souq@Sana'a.JPG|thumb|Prozor iz tržnice v Sani]] {| | valign="right" | {| class="wikitable" ! Year || Population |- | 1911 || align="right" | 18.000<ref>Wavell, p.245.</ref> |- | 1921 || align="right" | 25.000<ref>[http://books.google.com/books?id=OHU6AQAAIAAJ&dq=Sanaa+population&source=gbs_navlinks_s Statesman's Year Book], 1922, p.1367.</ref> |- | 1931 || align="right" | 25.000 |- | 1940 || align="right" | 80.000 |- | 1963 || align="right" | 100.000 |- | 1965 || align="right" | 110.000 |- | 1975 || align="right" | 134.600<ref>Hestler, p.56.</ref> |- | 1981 || align="right" | 280.000 |- | 1986 || align="right" | 427.505 |- | 1994 || align="right" | 954.448 |- | 2001 || align="right" | 1.590.624 |- | 2004 || align="right" | 1.748.000 (Census-Metro<ref>Aldosari, p.134.</ref>) |- | 2005 || align="right" | 1.937.451 |- | 2012 || align="right" | 2.575.347 |} |} Rast prebivalstva se je začela v letu 1960, kot posledica množične migracije s podeželja v mesto v iskanju zaposlitve in izboljšanja življenjskega standarda.<ref name="R&S631">Ring and Salkin, p.631.</ref> Sana je najhitreje rastoče glavno mesto na svetu s stopnjo rasti 7 %,<ref>{{navedi splet|title=Sana'a running out of water with no plan to save it|url=http://globalurbanist.com/2010/03/23/sanaa-running-out-of-water-with-no-plan-to-save-it|publisher=The Global Urbanist|accessdate=23 March 2010}}</ref> medtem ko je stopnja rasti naroda kot celote 3,2%. Približno 10% prebivalstva prebiva v starem mestu, medtem ko preostali živijo v zunanjih okrožjih. === Judovsko prebivalstvo === Judje so bili prisotni v Jemnu že od 10. stoletja pred našim štetjem in so ena od najbolj zgodovinskih judovskih diaspor. Po ustanovitvi Izraela leta 1948 je približno 49.000 (od 51.000 - ocena) Judov odšlo v Izrael, skoraj 10.000 iz Sane (glej knjigo v angleškem jeziku ''Jews and Muslims in lower Yemen: a study in protection and restraint, 1918–1949''). V Sani je obstajala judovska populacija dokler ni izbruhnil šiitski upor v Severnem Jemnu leta 2004. Huti so neposredno ogrožali judovske skupnosti v letu 2007, zaradi česar jim je vlada predsednika Saleha ponudila zatočišče v Sani. Od leta 2010 okoli 70 Judov živi v okviru vladne zaščite.<ref>[http://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/persecuted-yemeni-jews-to-be-given-sanctuary-in-britain-1944075.html Persecuted Yemeni Jews to be given sanctuary in Britain], ''The Independent'', 14 April 2010.</ref> [[File:Sanaa.JPG|thumb|Sana]] == Gospodarstvo == V preteklosti je imela Sana rudarsko industrijo. V hribih okoli Sane kopljejo [[oniks]], [[kalcedon]] in karneol.<ref name=Prothero98>{{navedi knjigo|last=Prothero|first=G.W.|title=Arabia|year=1920|publisher=H.M. Stationery Office|location=London|page=98|url=http://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/98/|access-date=2014-08-26|archive-date=2019-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190830034803/https://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/98/|url-status=dead}}</ref> Mesto je znano po svoji kovinski industriji, ki so jo Britanci v začetku 20. stoletja opisali kot "slavno", vendar priljubljenost upada. Po letu 1920 do Sano Britanci opisali tudi kot "dobro založeno s sadjem in grozdjem in ima dobro vodo".<ref name=Prothero99>{{navedi knjigo|last=Prothero|first=G.W.|title=Arabia|year=1920|publisher=H.M. Stationery Office|location=London|page=99|url=http://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/99/|access-date=2014-08-26|archive-date=2016-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20160822220849/https://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/99/|url-status=dead}}</ref><ref name=Prothero103>{{navedi knjigo|last=Prothero|first=G.W.|title=Arabia|year=1920|publisher=H.M. Stationery Office|location=London|page=103|url=http://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/103/|access-date=2014-08-26|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622165406/https://www.wdl.org/en/item/11767/view/1/103/|url-status=dead}}</ref> Kot glavno mesto Jemna ima Sana 40 % delovnih mest v javnem sektorju. Drugi primarni viri formalne zaposlenosti v mestu so trgovina in industrija. Kot veliko drugih mest v razvoju ima Sana velik obseg sive ekonomije, ki po ocenah predstavlja 32 % nevladnega zaposlovanja. V primerjavi z drugimi mesti v Jemnu je v mestu večja revščina in brezposelnost. Ocenjuje se, da je 25% delovne sile v Sani brezposelne.<ref>{{cite journal|title=Sana'a, A City Development Strategy|journal=The Cities Alliance|year=2006}}</ref> == Promet == Yemenia, nacionalni letalski Jemna, ima svoj sedež v Sani. Sana International Airport je glavno domače in mednarodno letališče Jemna. Nima železniškega omrežja, vendar obstajajo načrti za izgradnjo v prihodnosti. Primarni način prevoza v mestu so ''dabab'' - kombiji, ki prevažajo okoli 10 oseb. Taksiji so zelo pogosta oblika javnega prevoza v večjih mestih, kot sta Aden in Ta'izz. == Partnerska mesta == * [[Slika:Flag of Turkey.svg|20px]] [[Ankara]] ([[Turčija]])<ref>[http://www.ankara.bel.tr/genel-sekreter-yardimcisi-balamir-gundogdu/dis-liskiler-daire-baskanligi/ankaranin-kardes-sehirleri/ Ankara Büyükşehir Belediyesi Kardeş – Ankaranın Şehirleri]</ref> * [[Slika:Flag of Tajikistan.svg|20px]] [[Dušanbe]] ([[Tadžikistan]]) ==Galerija== <gallery> File:Sanaa, Yemen (39).jpg|Hiše v stari Sani. Kozorog in bik sta bili sveti živali v starem Jemnu. Jemenci postavijo rogove kozoroga ali bika na vrh hiš, da bi zaščitili pred zlimi očmi.<ref>{{Citation|last=Rachad|first=Madiha|title=VIII. Thèmes de l'art rupestre|date=2016-12-13|url=http://books.openedition.org/cefas/1630|work=Art rupestre et peuplements préhistoriques au Yémen|pages=83–94|series=Histoire et société de la péninsule Arabique|publisher=Centre français d'archéologie et de sciences sociales|language=fr|isbn=978-2-909194-61-5|access-date=2020-04-02|archive-date=26 February 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200226035948/https://books.openedition.org/cefas/1630|url-status=live}}</ref> File:Sanaa, Yemen (32).jpg|Hiša v Sani File:Sanaa, Yemen (13).jpg|Hiša s tradicionalno ''Qamariah'' File:Sanaa, Yemen (29).jpg|Kupola v stari Sani File:Sana, Yemen (4325153574).jpg|Nočna ulična scena v Sani, Jemen File:Sana'a, Yemen (11009474166).jpg|Ozka ulica v Sani Sana'a.jpg|Stolpne hiše v Sani Sana'a_House.JPG|Stolpne hiše v Sani Sanaa,_Yemen_(10716776275).jpg|Pogled iz pritličja na stolpnico </gallery> == Viri == {{sklici}} == Literatura == * "Sana", Encyclopædia Britannica (11th ed.), New York, 1910, OCLC 14782424 * C. Edmund Bosworth, ed. (2007). "Sanaa". Historic Cities of the Islamic World. Leiden: Koninklijke Brill. * Michael R.T. Dumper; Bruce E. Stanley, eds. (2008), "Sanaa", Cities of the Middle East and North Africa, Santa Barbara, USA: ABC-CLIO == Zunanje povezave == {{Commons category|Sana'a}} * Eric Hansen, [http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?ArticleID=586 Sana'a rising], ''Saudi Aramco World'', 2006. Vol. 57 No. 1 * [[Tim Mackintosh-Smith]], [http://www.muslimheritage.com/topics/default.cfm?articleID=587 The Secret Gardens of Sana'a]. ''Saudi Aramco World'', 2006 Vol. 57 No. 1 *[http://www.gordon-stewart.co.uk/sanaa/ Traditional housing in the old quarter of Sanaa in 1972] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121106233756/http://www.gordon-stewart.co.uk/sanaa/ |date=2012-11-06 }} * {{navedi splet |author=ArchNet.org |publisher=MIT School of Architecture and Planning |location=Cambridge, Massachusetts, USA |url=http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=2073 |title=Sana'a |accessdate=2014-08-26 |archive-date=2013-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131105045434/http://archnet.org/library/places/one-place.jsp?place_id=2073 |url-status=dead }} [[Kategorija:Naselja v Jemnu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Jemnu]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] {{normativna kontrola}} dwt4s91f30yr0wgr31dgr9g7z9emuvd 0 197948 6752589 6751972 2026-09-18T17:29:35Z A09 188929 priimke ohranjamo ločene, bomo združili tudi vse Lapanje, Lapajne, Lapanja itd.? ne 6752589 wikitext text/x-wiki '''Zverjev''' ali '''Zverjeva''' [zvérjev/zvérjeva] je ruski priimek. == Osebnosti == Priimek več osebnosti (belorusko Зверава, rusko Зве́рев/Зве́рева, ukrajinsko Звє́рєв/Звє́рєва). === Zverjev === * [[Aleksej Matvejevič Zverjev]] (1939—2003), ruski filolog in književni kritik. * [[Anatolij Timofejevič Zverjev]] (1931—1986), ruski slikar. * [[Arsenij Grigorjevič Zverjev]] (1900—1969), ruski politik in finančni minister. * [[Miša Zverjev]] (*1987), nemški tenisač. * [[Nikolaj Zverjev]] (1832—1893), ruski pianist in pedagog. === Zverjeva === * [[Aleksandra Valerjevna Zverjeva]] (*1981), ruska pevka in avtorica besedil, vodja skupine [[Demo (glasbena skupina)|Demo]]. * [[Elina Aleksandrovna Zverjeva]] (*1960), beloruska atletinja, metalka diska. * [[Lidija Visarjonova Zverjeva]] ((1890—1916), ruska pilotka. * [[Natalija Zverjeva]] (*1971), beloruska tenisačica. == Glej tudi == * [[2323 Zverjev]] (''2323 Zverev''), asteroid. * [[Zverev]], ruski priimek {{priimek}} 4hz4w94yzoe1axun65z9ah1z9smkgwo 0 199399 6752616 6583273 2026-09-18T18:15:27Z ~2026-44996-51 264415 /* Tujejezične različice imena */ 6752616 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Rahela |image =Dante's_Vision_of_Rachel_and_Leah.jpg |imagesize = |caption = Rahela skupaj z deklo Iliko (slika:Dante Gabriel Rossetti,1855) |pronunciation = |gender = ženski |meaning = ''potrpežljiva'' |region = hebrejsko ime |origin = Rahél |name day = 30.avgust |related name = |fotonotes = }} '''Rahela''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]]. == Izvor imena == Rahela je [[sveto pismo|svetopisemsko]] [[ime]], ki izhaja preko [[grščina|grškega]] imena Ραχελ (''Rhahél'') iz [[hebrejščina|hebrejskega]] imena ''Rahél'' z nekdanjim pomenom »ovca« v prenesenem pomenu »potrpežljiva«.<ref>Keber, Janez, Leksikon imen {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Različice imena == Raha, Rahaela, Rahila, Raja, Raša, Raška == Tujejezične različice imena == *pri [[Angleži]]h: Rachel *pri [[Čehi]]h: Ráchel *pri [[Francozi]]h: Rachel *pri [[Italijani]]h: Rachele *pri [[Madžari]]h: Ráhel *pri [[Norvežani]]h: Rakel *pri [[Poljaki]]h: Rachela *pri [[Portugalci]]h: Raquel *pri [[Rusi]]h: Rahil, Raissa *pri [[Španci]]h: Raquel *pri [[Švedi]]h: Rakel == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] število ženskih oseb z imenom Rahela: 90.<ref>{{baza imen SURS|ime=Rahela|spol=Z}}</ref> == Osebni praznik == V [[koledar]]ju [[rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]] ni [[svetnik|svetnice]] s tem imenom. Vendar pa S. Čuk, Ognjičše XIX (1983), št. 2, str. 40.navaja za Rahelo [[god]] [[30. avgust]].<ref>Keber, Janez, Leksikon imen, str. 404 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> == Zanimivosti == *Ime Rahela se je pogosto posplošilo v izraze, ki označujejo različne človeške like. Tako se je v [[Češčina|češčini]] iz imena Rahela razvil izraz ''ráchel'', ki pomeni »stara, grda ženska«. *Pri [[Angleži]]h pa beseda ''rachel'' v žargonu pomeni »pomladiti(se)« == Glej tudi == *[[seznam osebnih imen na R]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] ih5ognrt4eitsjbugmk4mc5q296b2fi 0 199485 6752613 6033055 2026-09-18T18:12:49Z Erardo Galbi 166658 6752613 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1860}} '''[[1860]] v [[šport]]u.''' ==[[Bejzbol]]== *Klub [[Brooklyn Excelsiors|Excelsior]] iz [[Brooklyn]]a gostuje pri okoliških klubih vse do [[Buffalo, New York|Buffala]] ==[[Golf]]== *Prvo [[The Open Championship|Odprto prvenstvo Anglije]] - zmagovalec [[Willie Park, Snr.]] na igrišču [[Prestwick Golf Club]] ==[[Nogomet]]== *[[26. december]] - prva tekma med dvema kluboma, igrala sta [[Sheffield F.C.]] in [[Hallam F.C.]], rezultat 2-0 *Ustanovljen [[Lausanne Football and Cricket Club]] v [[Švica|Švici]], prvi nogometni klub izven Anglije ==[[Veslanje]]== *[[Regata Oxford-Cambridge]] - zmagovalec Cambridge == [[Rojstva]] == * [[5. marec]]: [[Sam Thompson]] - ameriški bejzbolist [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:Leto 1860|Šport]] [[Kategorija:1860 v športu| ]] fab9m8sxodcnkzjkrvprp60efzyub4i 0 199687 6752604 6033061 2026-09-18T18:08:29Z Erardo Galbi 166658 6752604 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1878}} '''[[1878]] v [[šport]]u.''' ==[[Ameriški nogomet]]== *[[Phillips Academy|Philips Andover]] in [[Phillips Exeter Academy|Philips Exeter]] odigrata prvi dvoboj v najstarejšem rivalstvu tega športa == [[Bejzbol]] == *[[Harry Wright]] vodi [[Atlanta Braves|Boston]] do novega naslova == [[Golf]] == *[[The Open Championship|Odprto prvenstvo Anglije]] - zmagovalec [[Jamie Anderson (golfist)|Jamie Anderson]] == [[Konjske dirke]] == *[[21. maj]]: [[Kentucky Derby]] - zmagovalec [[Day Star]] ==[[Nogomet]]== *[[23. marec]]: [[FA Cup]] - [[Wanderers FC]] premaga [[Royal Engineers]] z 3-1 ==[[Veslanje]]== *[[Regata Oxford-Cambridge]] - zmagovalec Oxford *[[Regata Harvard-Yale]] - zmagovalec Harvard ==Rojstva== *[[27. marec]] - [[Miller Huggins]], ameriški bejzbolski menedžer *[[15. junij]] - [[Wollmar Boström]], švedski tenisač *[[8. avgust]] - [[Eric Green]], britanski hokejist na travi [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:Leto 1878|Šport]] [[Kategorija:1878 v športu|*]] 78yaketmonnxax4w2ixp9g1ngjccza9 0 199714 6752607 6033068 2026-09-18T18:09:14Z Erardo Galbi 166658 6752607 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1879}} '''[[1879]] v [[šport]]u.''' == [[Bejzbol]] == *[[National League|Narodna liga]] se dogovori, da prvih petih igralcev na listi rezervnih igralcev vsakega kluba ni mogoče najeti == [[Golf]] == *[[The Open Championship|Odprto prvenstvo Anglije]] - zmagovalec [[Jamie Anderson (golfist)|Jamie Anderson]] ==[[Hurling]]== *''Irska hurlingška zveza'' prvič formalizira pravila == [[Konjske dirke]] == *[[20. maj]]: [[Kentucky Derby]] - zmagovalec [[Lord Murphy]] ==[[Kriket]]== *[[2. januar|2.]]-[[4. januar|4. januar]], [[Sydney]] - Avstralija premaga Anglijo v testnem kriteku z razliko 10 ==[[Lacrosse]]== *Ustanovljena ''Ameriška materska organizacija za lacrosse'', ki prevzame kanadska pravila ==[[Nogomet]]== *[[29. marec]]: [[FA Cup]] - [[Old Etonians F.C.]] premagajo Clapham Rovers z 1-0 ==[[Veslanje]]== *[[Regata Oxford-Cambridge]] - zmagovalec Cambridge ==Rojstva== *[[23. maj]] &mdash; [[Dezső Lauber]], madžarski športnik *[[3. junij]] &mdash; [[Vivian Woodward]], britanski nogometaš *[[29. december]] &mdash; [[Gerald Logan]], britanski hokejist na travi [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:Leto 1879|Šport]] [[Kategorija:1879 v športu|*]] 31yh4l5cs4egissi8ni4umvl7dtd0l1 0 199718 6752599 6033067 2026-09-18T18:01:21Z Erardo Galbi 166658 6752599 wikitext text/x-wiki {{Šport po letih|1881}} '''[[1881]] v [[šport]]u.''' == [[Bejzbol]] == *Jeseni je prvič vseh osem klubov [[National League|Narodne lige]] pripravljenih za sezono ==[[Gimnastika]]== *[[23. julij]] - Ustanovljena ''[[Federation Internationale de Gymnastique]]'', najstarejša svetovna krovna športna organizacija == [[Golf]] == *[[The Open Championship|Odprto prvenstvo Anglije]] - zmagovalec [[Bob Ferguson (golfist)|Bob Ferguson]] ==[[Jadranje]]== *[[New York Yacht Club]] zadrži [[America's Cup]], [[Mischief (jadrnica)|''Mischief'']] premaga ''Atalanto'' iz [[Bay of Quinte Yacht Club]]a == [[Konjske dirke]] == *[[17. maj]]: [[Kentucky Derby]] - zmagovalec [[Hindoo]] ==[[Nogomet]]== *[[9. april]]: [[FA Cup]] - [[Old Carthusians]] premaga [[Old Etonians F.C.]] s 3-0 *[[Moyola Park F.C.]] osvoji prvi [[Irish FA|Irski pokal]] * - ustanovljen nogometni klub [[FC Girondins de Bordeaux|Girondins de Bordeaux]] ==[[Tenis]]== *[[Nacionalno prvenstvo ZDA 1881|Prvo]] [[Odprto prvenstvo ZDA (tenis)|Nacionalno prvenstvo ZDA]], zmagovalec [[Richard D. Sears]] ==[[Veslanje]]== *[[Regata Oxford-Cambridge]] - zmagovalec Oxford ==Rojstva== *[[28. marec]] &ndash; [[Martin Sheridan]], irsko-ameriški atlet *[[14. maj]] &ndash; [[Ed Walsh]], ameriški bejzbolist *[[28. junij]] &ndash; [[Zoltán Halmay]], madžarski smučar *[[5. avgust]] &ndash; [[Louis Baillon]], britanski hokejist na travi *[[18. avgust]] &ndash; [[Gunnar Setterwall]], švedski tenisač *[[2. september]] &ndash; [[Stanley Shoveller]], britanski hokejist na travi *[[28. november]] &ndash; [[Cecil Healy]], avstralski smučar *[[20. december]] &ndash; [[Branch Rickey]], ameriški menedžer bejzbola *[[29. december]] &ndash; [[Jess Willard]], ameriški boksar [[Kategorija:Časovnice za šport]] [[Kategorija:Leto 1881|Šport]] [[Kategorija:1881 v športu|*]] pyhbhvqsjpenj3d0tzyobmgbdto6xya 0 200756 6752710 6697625 2026-09-19T06:53:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752710 wikitext text/x-wiki '''TV Poper''' je bila televizijska [[satira|satirična]] oddaja, ki je na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] nastajala med letoma 1994 in 2003. Ustvarjali so jo na [[RTV Koper Capodistria|Televiziji Koper Capodistria]], predvajali pa tudi na osrednji Televiziji Slovenija. Ogrodje oddaje sta postavila [[Boris Kobal]] in [[Sergej Verč]], zamejska gledališka režiserja, kulturna ustvarjalca in humorista iz kroga [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča v Trstu]], sčasoma pa se je zasedba razširila.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=TV Poper - Alora pridem več k'sno|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/tv-poper-alora-pridem-vec-ksno-353450|website=siol.net|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Zasnova in liki == Dramaturška zasnova oddaje je bila preprosta: uglajeni TV-voditelj (Sergej Verč), po vzoru [[Sandi Čolnik|Sandija Čolnika]], je v studiu ali po telefonu zastavljal spoštljiva, vendar naivna vprašanja gostom, ki jih je upodabljal Boris Kobal. Značilen je bil njun dvogovor v vsakokratni špici oddaje, ki se je glasil: »Oprosti, kej sem pršu prezgodaj?« – »Ne.« – »Alora pridem več k'sno!«<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=“Alora pridem več ksno!”|url=https://primorske.svet24.si/kultura/alora-pridem-vec-ksno|website=primorske.svet24.si|date=2018-02-01|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> Avtor tega dialoga je bil [[Boris Devetak]], ki velja za enega od idejnih očetov oddaje.<ref name=":1" /> Prvotni in najbolj priljubljeni Kobalovi liki so bili gospod Justinčič ([[parodija]] po [[Jurij Gustinčič|Juriju Gustinčiču]]), pesnik Zlobec (po [[Ciril Zlobec|Cirilu Zlobcu]]), zgodovinar Pirhovec (po [[Jože Pirjevec|Jožetu Pirjevcu]]), učiteljica Pizziga, športnik Vižintin, župnik gospod Senica, kantavtor Srečko, agronom Vrabec in drugi. Skozi like in dialoge sta avtorja združevala humor, kritiki družbenega in političnaga dogajanja ter provokacije. Veliko pozornost je vzbujala vloga gospoda Senice, podeželskega duhovnika, ki je karikiral negativne lastnosti duhovščine, od kopičenja bogastva do zlorabe svojega poklica za dosego posvetnih ciljev, ki jih lik v teoriji zavrača in obsoja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Parodija in satira v Radiu Ga-ga, diplomska naloga|last=Leskovšek|first=Ana|publisher=FF UL|year=2016|page=12}}</ref> Sčasoma so se tandemu Kobal–Verč pridružili še Boris Devetak, [[Igor Malalan]], Ivo Godnič, [[Sašo Hribar]], Franko Korošec, [[Gojmir Lešnjak-Gojc]], [[Nataša Tič Ralijan]], [[Marjan Šarec]],<ref>{{Navedi splet|title=Politika je tragikomedija!|url=https://www.metropolitan.si/novice/politika-je-tragikomedija/|website=Metropolitan.si|date=2008-03-13|accessdate=2026-04-21|language=sl-SI}}</ref> Nataša Živkovič in drugi.<ref name=":0" /> Za besedila sta skrbela Boris Devetak in [[Miran Košuta]].<ref name=":0" /> == Kritični odzivi == Oddaja je večkrat sprožala nejevoljo in proteste upodobljenih politikov in družbenih veljakov, večkrat tudi slabe ocene medijskih kritikov. [[Boris Vezjak]] je denimo zapisal, da celotna oddaja TV Poper boleha za istim sindromom, in sicer plitkostjo, neduhovitostjo in priitivizmom.<ref>{{Navedi splet|title=Satira in njena všečnost|url=https://vezjak.com/2015/01/11/satira-in-njena-vsecnost/|website=::: IN MEDIA RES :::|date=2015-01-11|accessdate=2026-04-21|language=en-GB|first=Boris|last=Vezjak}}</ref> »Satira je učinkovit način spopadanja z absurdnostjo in pomanjkljivostmi sistema, ne glede na politično usmeritev. Satira ne more ostati politično neopredeljena. To je tista kuga in rakrana današnje satire, ki želi biti dopadljiva vsem, politično korektna, to je največji smrtni greh,« je na kritike glede oddaje TV Poper odgovarjal Boris Kobal.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenci imamo težavo s samoironijo. Postavimo pod vprašaj vse okoli nas, le sebe ne."|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/slovenci-imamo-tezavo-s-samoironijo-postavimo-pod-vprasaj-vse-okoli-nas-le-sebe-ne/732830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=Nataša Žunić, Televizija|last=Slovenija}}</ref> Igor Malalan pa je kasneje, ko je satiričen žanr na TV Slovenija začasno zamrl, dejal: »Politiki so pač tisti, ki dajo povod za to, da se rojeva kabaret. Za TV Poper je TV Slovenija dobila odlično zamenjavo, ki je ne stane nič. Eno, dve ali tri ure prenosa v živo iz Državnega zbora - tudi to je satira.«<ref>{{Navedi splet|title=Politika, gnus, vstaja, pesem, strah in pogum|url=https://primorske.svet24.si/plus/7-val/politika,-gnus,-vstaja,-pesem,-strah-in-pogum|website=primorske.svet24.si|date=2014-01-03|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Poprovo življenje po izteku TV-oddaje == Ustvarjalci oddaje so izbor najboljših upodobitev do leta 1999 izdali na zvočni kaseti ''Alora pridem več k'sno'' {{COBISS|124846848}}. Leta 2016 so stekli pogovori o vnovični produkciji oddaje na TV Slovenija, a se je po besedah Borisa Devetaka zataknilo že pri naslovu, s katerim se v pristojnem uredništvu niso strinjali (''TV Poper - vrnitev odpisanih'').<ref>{{Citat|title=MIDVA : Boris Kobal in Boris Devetak - brata v humorju|url=https://radiokoper.rtvslo.si/podkast/odprto-za-srecanja/106615882/175165061?fbclid=IwY2xjawRUReNleHRuA2FlbQIxMABicmlkETFQd0FTQ2pHamJuWHdNcHc5c3J0YwZhcHBfaWQQMjIyMDM5MTc4ODIwMDg5MgABHvMRVrR60uq9-9cqtZPv6MxObzFJnS9lgB5dZAzYF-qLi0I-FvJo-CmNGeOj_aem_tfKIX_TN0pN1lonpmx7h8Q|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Leta 2021 je spletno premiero doživela predstava v šestih delih z naslovom ''Radio Poper: vrnitev izbrisanih'' v izvedbi Borisa Kobala, Borisa Devetaka in drugimi.<ref>{{Navedi splet|title=Kobal se po umiku iz javnosti vrača v enkratni predstavi z liki TV Popra|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-04-21|language=sl|archive-date=2025-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20250917120049/https://veza.sigledal.org/prispevki/kobal-se-po-umiku-iz-javnosti-vraca-v-enkratni-predstavi-z-liki-tv-popra|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boris Kobal: To ni moj &raquo;comeback&laquo;|url=https://www.delo.si/nedelo/boris-kobal-to-ni-moj-comeback|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrača se legenda|url=https://slovenskenovice.delo.si/bulvar/domaci-traci/vraca-se-legenda|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Satirične televizijske oddaje]] lojfflpp1mgxttxn0ull5zz1889rn0j 0 200925 6752453 6355592 2026-09-18T12:27:14Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6752453 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Filozof | region = Zahodna filozofija | era = [[Filozofija 19. stoletja]] | color = #B0C4DE | box_width = 23em | name = Isidore Marie Auguste François Xavier Comte | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | school_tradition = [[pozitivizem]], <br />[[saint-simonizem]], <br />[[sociologija]] | influences = [[Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon|Saint-Simon]], [[Giovanni Battista Vico|Vico]], [[Jean le Rond d'Alembert|d'Alembert]], [[Adam Smith|A. Smith]], [[David Hume]], [[markiz de Condorcet|de Condorcet]], [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau]], [[John Stuart Mill|J.S. Mill]], [[ibn Haldun]] | influenced = [[Karl Marx|Marx]], [[Émile Durkheim|Durkheim]], [[Harriet Martineau|Martineau]], [[John Stuart Mill|J.S. Mill]], [[Herbert Spencer|H. Spencer]], [[Rudolf Carnap|Carnap]], [[Ludwig Wittgenstein|Wittgenstein]], | notable_ideas = odklanjanje vsakršne [[metafizika|metafizike]], trije [[stadij]]i razvoja, [[matematizacija]], [[sociologija]] kot prva znanost }} '''Auguste Comte''' (polno ime: '''Isidore Marie Auguste François Xavier Comte'''), [[Francozi|francoski]] [[filozofija#Filozofi in filozofija|filozof]], utemeljitelj [[sociologija|sociologije]] kot [[znanost]]i o [[družba|družbi]], * [[17. januar|19]] [[17. januar|. januar]] [[1798]], [[Montpellier]], [[Francija]], † [[5. september]] [[1857]]), [[Pariz]], Francija. Francoski filozof Auguste Comte, poznan tudi kot matematik in človek s širokim enciklopedičnim znanjem, velja za očeta sodobne sociologije. Več kot polovico svojega obsežnega dela Predavanja iz pozitivne filozofije je posvetil utemeljevanju nove vede, socialne fizike, katero je kasneje imenoval sociologija. Zapolnila naj bi vrzel v tedanjem sistemu ved, ki so ga tvorile matematika, astronomija, fizika, kemija in fiziologija. Hkrati velja za utemeljitelja [[pozitivizem|pozitivizma]], filozofske smeri, ki zavrača [[teologija|teološko]] in [[metafizika|metafizično]], ter sprejema znanstvano spoznanje o »''pozitivnih''« oziroma empirično dokazljivih pojavih za edini mogoč vir spoznanja. == Življenje == Comte se je rodil 19. januarja 1798 v [[Montpellier]]ju. Vpisal se je na pariško [[École Polytechnique|Politehniko]], ki pa je leta 1817 zaradi reorganizacije za nekaj časa zaprla vrata. Comte se je zato prepisal na študij medicine v Montpellierju. Po vrnitvi v rojstni kraj je prišel navzkriž s svojo družino, ki je bila predana katolištvu in monarhizmu. Znova se je napotil v Pariz, kjer je postal študent in tajnik grofa [[Saint-Simon]]a, le-ta pa je Comta uvedel v krog intelektualcev. Leta 1824 sta se zaradi prevelikih osebnostnih razlik razšla. Ker mu ni uspelo zasesti akademskega položaja, je Comte postal finančno odvisen od sponzorjev in prijateljev. Comte se je leta 1825 poročil s Caroline Massin, a se je njun zakon leta 1842 končal. Umrl je 5. septembra 1857 v Parizu, star 59 let. Tako kot mnogi francoski in tuji pomembneži je pokopan na slovitem pariškem pokopališču [[Pokopališče Père-Lachaise|Père-Lachaise]]. Njegovo pariško stanovanje Maison d'Auguste Comte je še danes na ogled. == Delo == Comte je želel znanosti odpreti tudi področje družbenega dogajanja, ki je bilo dotlej skoraj izključno pridržano filozofiji. Želel je ustvariti objektivno znanost o družbi, katere predstavniki bi se povsem posvetili teoretičnemu raziskovanju in bi pri tem zavrgli vse praktične vidike. Comte v tem sicer ni bil uspešen, je pa utemeljil novo šolo v filozofiji, pozitivizem. Pozitivizem zavrača [[teologija|teološko]] in [[metafizika|metafizično]] ter sprejema znanstveno spoznanje o pozitivnih oziroma empirično dokazljivih pojavih za edini mogoč vir spoznanja. Comtova teorija, katere temeljna metoda je [[indukcija (logika)|indukcija]], je imela velik vpliv na razvoj družbenih ved v 19. in 20. stoletju. Po Comtu se sociologija deli na socialno statiko in socialno dinamiko. Prva proučuje sestavo družbe, druga pa razvoj človeštva, ki poteka v treh zaporednih stadijih: teološkem, metafizičnem in pozitivnem. Prva dva sta zgolj prehodna, v zadnjem, pozitivnem stadiju, se izgubi vsa metafizika, vključno z ostanki teologije. Comtovo sistematiko znanosti si lahko zamislimo v obliki tarče, ki koncentrično prehaja od zunanje, najabstraktnejše znanosti, kar je matematika kot najnatančnejša med znanostmi, preko astronomije, fizike, kemije in biologije v središčno in najbolj konkretno znanost o človeku in družbi, ki jo Comte imenuje [[sociologija]]. Sprva je uporabljal Saint-Simonovo poimenovanje 'socialna fizika', vendar pa je kasneje, ko je prelomil z njim in prešel na svoj neologizem 'sociologija'. Comtova 'sociologija' je zasnovana po znanstvenih načelih, kakršna veljajo v naravoslovnih znanostih. Comte sicer priznava, da v naravnem in družbenem dogajanju vlada neka zakonitost, vendar izrecno poudarja, da njegov namen ni raziskovati gibal družbenega dogajanja oziroma vzrokov, ki pojave porajajo, temveč zgolj razčlenjevati okoliščine, v katerih pojavi nastajajo, ter jih povezati po zaporednosti in podobnosti. V Comtovem času je njegova misel odražala idejnopolitične obrate tedanje francoske buržoazije, ki se je uveljavljala v boju proti težnjam fevdalne reakcije in proti prvim političnim nastopom delavskega razreda. === Izbrana dela: === * ''Predavanja iz pozitivne filozofije'' (Cours de philosophie positive tome), 1830–42; * ''Razprava o sociologiji, s katero se vzpostavlja religija človečanstva'' (Traité de sociologie instituant la religion de l'Humanite), 1851–54; * ''Pozitivistični katekizem'' (Catéchisme positiviste) 1854. === Literatura: === Janžekovič, J. 1981. ''Filozofski leksikon.'' Celje: Mohorjeva družba.<br> Sruk, V. 1985. ''Mali filozofski leksikon.'' Maribor: Obzorja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.biography.com/people/auguste-comte-9254680#synopsis Biography.com] * [https://www.marxists.org/glossary/people/c/o.htm#comte-auguste Marxists Archive] * [http://plato.stanford.edu/entries/comte/ Stanford Encyclopedia of Philosophy] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Comte, Auguste}} [[Kategorija:Francoski filozofi]] [[Kategorija:Filozofi 19. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi znanosti]] [[Kategorija:Francoski sociologi]] [[Kategorija:Pozitivizem]] [[Kategorija:Diplomiranci École Polytechnique]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] 8tobkr8isrsiqcg86co1vv7sfrt4216 0 212752 6752449 4601677 2026-09-18T12:07:31Z Erardo Galbi 166658 6752449 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 49001 do 50000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 49001–49100 |- | [[49036 Pelion]] || {{mp|1998 QM|107}} || gora [[Pelion]], [[Tesalija]], kjer bi naj po pripovedovanju živeli [[kentaver|kentavri]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49036 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 49101–49200 |- | [[49109 Agnesraab]] || {{mp|1998 SO|2}} || [[Agnes Raab]], Austrian ljubiteljski [[astronom]], član [[Astronomska skupnost Linza|Astronomske skupnosti Linza]] (Linzer Astronomische Gemeinschaft ali Linzer A. G.) [http://www.astrometrica.at/planets.html †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 49201–49300 |- | [[49272 Bryce Canyon]] || {{mp|1998 UT|16}} || nacionalni park [[Bryce Canyon]], [[Utah]], [[Združene države Amerike|ZDA]], kraj, kjer so najtemnejše noči v celinskem delu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49272 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 49301–49400 |- | [[49350 Katheynix]] || {{mp|1998 WQ|8}} || Kathey Nix, [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]], ustanovni član Družbe opazovalcev z nizko energijo (Society of Low-Energy Observers ali SLO), [[Memphis]], [[Tennessee]], [[Združene države Amerike|ZDA]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49350 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 49401–49500 |- | [[49440 Kenzotange]] || {{mp|1998 YP|5}} || [[Kenzo Tange]], [[Japonci|japonski]] [[arhitekt]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49440 †] |- | [[49448 Macocha]] || {{mp|1998 YJ|12}} || [[Macocha chasm]], del jamskega sistema, ki ga je ustvarila reka Punkva v [[kras]]u [[Moravska|Moravske]], [[Češka]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49448 †] |- | [[49481 Gisellarubini]] || {{mp|1999 BJ|12}} || Gisella Rubini, dekle odkritelja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49481 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 49501–49600 |- | [[49501 Basso]] || {{mp|1999 CN|10}} || Antonella Basso, prijatelj odkritelja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49501 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="601"| 49601–49700 |- | [[49700 Mather]] || {{mp|1999 VN|1}} || [[John C. Mather]], [[Američani|ameriški]] [[kozmolog]] in prejemnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]], višji projektni znanstvenik pri [[Vesoljski teleskop James Webb|Vesoljskem teleskopu James Webb]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49700 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 49701–49800 |- | [[49702 Koikeda]] || {{mp|1999 VC|2}} || Čuzo Koikeda in njegova žena Joko Koikeda, oba sta [[Japonci|japonska]] ljubiteljska [[astronom]]a [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49501 †] |- | [[49777 Cappi]] || 1999 XS || Margaret Capitola Sonntag Comba, odkriteljeva druga žena [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49777 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="801"| 49801–49900 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 49901–50000 |- | [[49987 Bonata]] || {{mp|2000 AB|5}} || Diego Bonata, [[Italijani|italijanski]] vesoljski inženir, borec proti svetlobnemu onesnaževanju, predsednik Zveze žalostnega neba (CieloBuio Associazione) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=49987 †] |- | [[50000 Kvaoar]] || {{mp|2002 LM|60}} || [[Kvaoar (mitologija)|Kvaoar]], božanstvo stvarjenja v mitologiji domorodnega ameriškega ljudstva [[Tongva]] (v okolici [[Los Angeles|Los Angelesa]])[http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=50000 †] |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[ Seznam asteroidov (49001-49250)]]<br>[[ Seznam asteroidov (49251-49500)]]<br>[[ Seznam asteroidov (49501-49750)]]<br>[[ Seznam asteroidov (49751-50000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 48001–49000|48001–49000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 50001–51000|50001–51000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|049001–0050000]] nrwnhlraiw2xhcte2bekzvm1k2z3hjb 0 218161 6752446 5863182 2026-09-18T12:06:52Z Erardo Galbi 166658 6752446 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučar }} '''Andreja Potisk Ribič''', [[slovenci|slovenska]] [[alpsko smučanje|alpska smučarka]], * [[23. junij]] [[1971]], [[Maribor]], [[SR Slovenija]]. == Dosežki == '''Točke v svetovnem pokalu po sezonah:''' *[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1991|Sezona 1990/1991]] - '''2''' *[[Svetovni pokal v alpskem smučanju 1996|Sezona 1995/1996]] - '''19''' == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o alpskem smučarju}} {{DEFAULTSORT:Potisk, Andreja}} [[Kategorija:Slovenski alpski smučarji]] pkl3jnr32p73gzjhfyk4e2p0xeupphd 0 220639 6752481 6364143 2026-09-18T13:46:15Z Erardo Galbi 166658 6752481 wikitext text/x-wiki '''Taktika volčjih krdel''' ({{Jezik-de|Rudeltaktik}}, {{Jezik-en|Wolfpack}}) je bila revolucionarna pomorska bojna taktika iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] s svojimi koreninami v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Taktiko je v [[Kriegsmarine]] konec leta [[1941]] uvedel in tudi izpopolnil admiral [[Karl Dönitz]]. Izdelana je bila posebej za napade na [[konvoj]]e ladij. Taktika je potekala na naslednji način. V smeri pričakovanega konvoja so bile podmornice razporejene v liniji. Razdalja med posameznimi podmornicami je bila 50&nbsp;km, kar pa zaradi slabega vremeni ni bilo vedno mogoče. Tako razporejene podmornice so v prostranem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] lažje našle iskani konvoj. Ko je kaka podmornica odkrila konvoj in ugotovila njegov položaj, hitrost in smer plovbe, je te podatke sporočila v Donitzovo poveljstvo, kjer so poskrbeli za koordinacijo napada. Poveljstvo je nato organiziralo napad in vsem podmornice v bližini konvoja ukazalo naj se zberejo na določenem območju in se pripravijo za napad. Podmornice so nato zasledovale konvoj in čakale na primeren trenutek za napad. Ključnega pomene pri napadu je bilo presenečenje. Podmornice so napad izvajale usklajeno ter so med seboj in s poveljstvom v Franciji komunicirale preko mornariške [[Enigma|ENIGME]]. Napad je po navadi potekal z več strani kar je ladje v konvoju še bolj zmedlo. Nekateri bolj drzni poveljniki so s svojimi podmornicami med napadom zapluli v središče konvoja in tam torpedirali svoje žrtve. Napadi so lahko potekali tudi več dni hkrati. Zaradi varnosti so napadi dostikrat potekali v jutranjem ali večernem mraku, ko je bila vidljivost slaba. Taktiko volčjih krdel so uporabljali tudi Američani na Tihem oceanu proti Japoncem. Taktika ni bila tako izpopolnjena kot nemška. ''Krdelo'' podmornic je bilo sestavljeno minimalno iz treh podmornic, ki jim je poveljeval najizkušenejši kapitan med vsemi. Podmornice so po navadi plule skupaj, njihova taktika napada na sovražnika pa je bila dogovorjena še preden so zapustile pristanišče. [[Kategorija:Vojaška taktika]] [[Kategorija:Pomorsko bojevanje]] [[Kategorija:Vojaške doktrine]] dusgfbheprftxzkdyya64zgmtekc9di 6752515 6752481 2026-09-18T14:35:05Z TadejM 738 {{Brez virov|datum=september 2026}} 6752515 wikitext text/x-wiki {{Brez virov|datum=september 2026}} '''Taktika volčjih krdel''' ({{Jezik-de|Rudeltaktik}}, {{Jezik-en|Wolfpack}}) je bila revolucionarna pomorska bojna taktika iz [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] s svojimi koreninami v [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Taktiko je v [[Kriegsmarine]] konec leta [[1941]] uvedel in tudi izpopolnil admiral [[Karl Dönitz]]. Izdelana je bila posebej za napade na [[konvoj]]e ladij. Taktika je potekala na naslednji način. V smeri pričakovanega konvoja so bile podmornice razporejene v liniji. Razdalja med posameznimi podmornicami je bila 50&nbsp;km, kar pa zaradi slabega vremeni ni bilo vedno mogoče. Tako razporejene podmornice so v prostranem [[Atlantski ocean|Atlantiku]] lažje našle iskani konvoj. Ko je kaka podmornica odkrila konvoj in ugotovila njegov položaj, hitrost in smer plovbe, je te podatke sporočila v Donitzovo poveljstvo, kjer so poskrbeli za koordinacijo napada. Poveljstvo je nato organiziralo napad in vsem podmornice v bližini konvoja ukazalo naj se zberejo na določenem območju in se pripravijo za napad. Podmornice so nato zasledovale konvoj in čakale na primeren trenutek za napad. Ključnega pomene pri napadu je bilo presenečenje. Podmornice so napad izvajale usklajeno ter so med seboj in s poveljstvom v Franciji komunicirale preko mornariške [[Enigma|ENIGME]]. Napad je po navadi potekal z več strani kar je ladje v konvoju še bolj zmedlo. Nekateri bolj drzni poveljniki so s svojimi podmornicami med napadom zapluli v središče konvoja in tam torpedirali svoje žrtve. Napadi so lahko potekali tudi več dni hkrati. Zaradi varnosti so napadi dostikrat potekali v jutranjem ali večernem mraku, ko je bila vidljivost slaba. Taktiko volčjih krdel so uporabljali tudi Američani na Tihem oceanu proti Japoncem. Taktika ni bila tako izpopolnjena kot nemška. ''Krdelo'' podmornic je bilo sestavljeno minimalno iz treh podmornic, ki jim je poveljeval najizkušenejši kapitan med vsemi. Podmornice so po navadi plule skupaj, njihova taktika napada na sovražnika pa je bila dogovorjena še preden so zapustile pristanišče. [[Kategorija:Vojaška taktika]] [[Kategorija:Pomorsko bojevanje]] [[Kategorija:Vojaške doktrine]] 6dj0k0gpc3hk3wa2rjr94pdhbl0mami 0 221550 6752658 6751054 2026-09-18T21:14:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752658 wikitext text/x-wiki [[Slika:Edi Šelhaus intervjuva najstarejšega Slovenca 106-letnega Jožeta – Bepa Jusiča 1961.jpg|thumb|right|250px|[[Edi Šelhaus]] leta 1961 intervjuja tedaj najstarejšega Slovenca, 106-letnega Jožeta »Bepa« Jusiča.]] '''Seznam slovenskih stoletnikov''' je urejen po starosti. Vsebuje tiste stoletne Slovence, ki so bili znani zaradi drugih razlogov in ne zaradi dolgoživosti. Osebe s trenutno še nepopolnimi datumi se nahajajo v posebni tabeli spodaj. Še živeče osebe so označene z zeleno barvo ozadja. Zaradi spreminjajoče se starosti slednjih v tabeli kliknite sortiranje stolpca ''Starost''. V začetku leta 2024 je v [[Slovenija|Sloveniji]] živelo 386 [[stoletnik]]ov, kar pomeni nekaj več kot desetinko promila celotnega prebivalstva države. Ta delež precej naglo narašča,<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |title=Slovenija od 1991 do danes - Kaj se je v Sloveniji spremenilo v zadnjem času? |accessdate=26. maj 2021 |date=22. junij 2020 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2021-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210526075901/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8871 |url-status=dead }}</ref> od leta 1991 do 2024 se je število stoletnikov namreč povečalo za skoraj petnajstkrat.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija, dežela starostnikov. Veste, koliko 100-letnikov imamo?|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/veste-koliko-100-letnikov-zivi-v-sloveniji-slovencev-starih-do-14-let-je-manj-kot-tistih-starih-med-90-in-99-let/|website=www.slovenskenovice.si|accessdate=2025-05-17|language=sl-si}}</ref> Od 386 stoletnikov, ki jih je januarja 2024 živelo v Sloveniji, je več kot 80 % žensk.<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni dan starejših|url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/13116|website=www.stat.si|accessdate=2025-05-17}}</ref> == Seznam == : {{legend2|#cdf6cd|''še živeči''|border=solid 1px #AAAAAA}} {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% ! width=2% | Slika ! width=17% | Ime ! width=13% | Rojstvo ! width=13% | Smrt ! width=13% | Starost ! class=unsortable width=30% | Opombe ! class=unsortable width=2% | Viri |- |[[Slika:Julijana Zakrajšek.jpg|120px]] |[[Julijana Zakrajšek]] |28. oktober 1912 |22. julij 2024<ref>{{Navedi splet|title=Julijana Zakrajšek, Slovenia’s oldest person ever, dies at 111|website= Gerontology Research Group|url=https://www.grg-supercentenarians.org/2024/07/29/julijana-zakrajsek-slovenias-oldest-person-ever-dies-at-111/|date=2024-07-29|accessdate=2024-07-31|language=en}}</ref> |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|28|2024|7|22}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji med 7. marcem 2019 in 22. julijem 2024 in najdlje živeča v Sloveniji doslej (2023–) |<ref>{{Navedi splet |title=Julijana Zakrajšek, 107-letnica: Še zdaj se ne počuti stare |url=https://www.dnevnik.si/1042919795 |website=Dnevnik |accessdate=19. januar 2020 |date=19. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/lokalni-junak/173251252/174909728 |title=Julijana Zakrajšek |date=29. oktober 2022 |access-date=30. oktober 2022 |website=Prvi - RTV SLO |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Katarina Marinič.png|120px]] |[[Katarina Marinič]] |30. oktober 1899 |2. september 2010 |{{starost v letih in dnevih|1899|10|30|2010|9|2}} |prva Slovenka, ki je dopolnila 110 let (nekaj časa najdlje živeča Slovenka v zgodovini) |<ref>{{Navedi splet |url=https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |title=Umrla najstarejša Slovenka Katarina Marinič |date=3. september 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Siol.net |archiveurl=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |archivedate=6. oktober 2010 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101006042750/https://siol.net/Slovenija/Novice/2010/09/Umrla_najstarejsa_Slovenka_Katarina_Marinic.aspx |date=2010-10-06 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Vencelj Maggi]] |23. december 1905 |8. oktober 2016 |{{starost v letih in dnevih|1905|12|23|2016|10|8}} |rojena v [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] (danes [[Slovenija]]), umrla pa v [[Italija|Italiji]]. |<ref>{{Navedi splet |title=Sestro ji je odnesel plaz, sama dočakala že 108 let|url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/sestro-ji-je-odnesel-plaz-sama-docakala-ze-108-let |website=Old Slovenske Novice.si |date=11. januar 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Niko Dragoš.jpg|120px]] |[[Nikolaj Dragoš|Nikolaj (Niko) Dragoš]] |27. avgust 1907 |31. marec 2018 |{{starost v letih in dnevih|1907|8|27|2018|3|31}} |najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=106-letni Niko in mladostna leta ob tamburicah |url=https://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/106-letni-niko-in-mladostna-leta-ob-tamburicah/323956 |website=RTVSLO.si |accessdate=1. december 2013 |language=sl |date=1. december 2013}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V 111. letu starosti umrl najstarejši Slovenec |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-111-letu-starosti-umrl-najstarejsi-slovenec/450688 |website=RTVSLO.si |accessdate=2. april 2018 |language=sl |date=2. april 2018}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Bračun]] |24. september 1913 |11. marec 2024 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|24|2024|3|11}} |najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi revijo|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/v-111-letu-je-umrla-matilda-druga-najstarejsa-slovenka/231482|title=V 111. letu je umrla Matilda, druga najstarejša Slovenka|magazine=Sobotainfo|date=14. marec 2024|access-date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |title=Matilda Bračun |website=Gerontology Wiki |language=en |accessdate=2021-08-31 |archive-date=2021-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210831203408/https://gerontology.wikia.org/wiki/Matilda_Bracun |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Amalija Pipenbacher.jpg|120px]] |[[Amalija Pipenbacher]] |1. september 1914 |5. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1914|9|1|2024|7|5}} |aktivistka [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]], žena [[Gojmir Pipenbacher|Gojmirja Pipenbacherja]]; ob smrti druga nastarejša živeča oseba v Sloveniji |<ref>{{Citat |title=Hoja po zlomu gležnja - 105-letnica, Amalija Pipenbacher |url=https://www.youtube.com/watch?v=N-iui9Qm8z8 |newspaper=YouTube |date=4.3.2019 |accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Žekš]] (r. Kovačič) |12. avgust 1916 |25. marec 2026 |{{Starost v letih in dnevih|1916|8|12|2026|3|12}} |Od 22. julija 2024 do smrti najstarejša še živeča oseba v Sloveniji. |<ref>{{Navedi splet|title=V DSO Ljutomer proslavili 100. rojstni dan Marije Žekš |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/12521/v-dso-ljutomer-proslavili-100-rojstni-dan-marije-zeks.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=19. avgust 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ČASTITLJIVA STAROST: Marija Žekš praznovala 104. rojstni dan |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/castitljiva-starost-marija-zeks-praznovala-104-rojstni-dan/571012 |website=Sobota info.com |accessdate=27. januar 2021 |date=2. Oktober 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Spoštljivih 106 let Marije Žekš|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/30995/spostljivih-106-let-marije-zeks.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=21. oktober 2022|language=sl|date=12. avgust 2022}}</ref> |- |[[Slika:Matilda Serec.jpg|120px]] |[[Matilda Serec]] |22. oktober 1909 |7. marec 2019 |{{starost v letih in dnevih|1909|10|22|2019|3|7}} |najstarejša živeča oseba v Sloveniji od 30. marca 2018 do 7. marca 2019 |<ref>{{Navedi splet |title=najstarejša Pomurka Matilda Serec praznovala svoj 104. rojstni dan |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/6707/najstarejsa-pomurka-matilda-serec-praznovala-svoj-104-rojstni-dan.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=25. oktober 2014 |language=sl |date=22. oktober 2013 |last=Žerdin|first=Jože}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbogom! Poslovila se je v 110. letu |url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zbogom-poslovila-se-je-v-110-letu/ |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=9. marec 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Mulej]] |29. maj 1901 |2. julij 2010 |{{starost v letih in dnevih|1901|5|25|2010|7|2}} |ob smrti druga najstarejša živeča oseba v Sloveniji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Turk]] |13. februar 1908 |11. januar 2017 |{{starost v letih in dnevih|1908|2|13|2017|1|11}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.vecer.com/maribor/umrla-najstarejsa-slovenka-6246932 |website=Vecer.si |date=19. januar 2017 |accessdate=19. januar 2020 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Tarman]] |16. december 1909 |23. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1909|12|16|2018|10|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Kristina Tarman je dopolnila že 106. leto |url=http://duj.si/2015/druzabna-srecanja/kristina-tarman-je-dopolnila-ze-106-leto |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=22. december 2015 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrla Kristina Tarman, 23. 10. 2018 |url=http://duj.si/2018/uncaterozied/umrla-kristina-tarman-23-10-2018 |website=Društvo upokojencev Jesenice |date=23. oktober 2018 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Boris Pahor par Claude Truong-Ngoc juin 2015.jpg|120px]] |[[Boris Pahor]] |26. avgust 1913 |30. maj 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1913|8|26|2022|5|30}} |pisatelj, akademik, preživel holokavst, drugi najstarejši Slovenec moškega spola vseh časov |<ref>{{Navedi splet |title=26. avgusta 1913 se je rodil Boris Pahor, slovenski pisatelj |url=https://www.kamra.si/novice/item/26-avgusta-1913-se-je-rodil-boris-pahor-slovenski-pisatelj.html |website=Kamra.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Umrl je Boris Pahor|date=30. maj 2022 |url=https://www.primorski.eu/se/umrl-je-boris-pahor-BF1117333}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Uršič]] |20. april 1903 |29. oktober 2011 |{{starost v letih in dnevih|1903|4|20|2011|10|29}} |najstarejši državljan Slovenije od 2010 do 2011 |<ref>{{Navedi splet |title=Meščanka Vida Uršič praznovala 105. rojstni dan |url=https://www.ljubljana.si/sl/aktualno/mescanka-vida-ursic-praznovala-105-rojstni-dan/|website=ljubljana.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=21. april 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Bandelj]] |6. marec 1897 |16. april 2005 |{{starost v letih in dnevih|1897|3|6|2005|4|16}} |najstarejši državljan Slovenije do 2005 |<ref>{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Slovenske Novice |accessdate=27. januar 2022 |language=sl |date=21. januar 2014 |archive-date=2015-07-07 |archive-url=https://archive.today/20150707141615/http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=bot: unknown }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Arih]] (r. Štumberger) |3. januar 1915 |13. januar 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1915|1|3|2023|1|13}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Marija Arih je dopolnila 106 let |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/26907/marija-arih-je-dopolnila-106-let.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=7. januar 2021}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Žalostna vest: V 109. letu se je poslovila najstarejša Mariborčanka Marija, le nekaj dni po rojstnem dnevu {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/kronika/zalostna-vest-v-109-letu-se-je-poslovila-najstarejsa-mariborcanka-marija-le-nekaj|website=Maribor info.com |accessdate=30. januar 2023 |language=sl |date=16. januar 2023}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ana Marija Kern]] |28. julij 1905 |31. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1905|7|28|2013|3|31}} | |<ref name=":1" /> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Iva Ogorelec]] (r. Sablatnik) |24. maj 1902 |6. december 2009 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|24|2009|12|6}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Hramec]] |4. november 1900 |10. maj 2008 |{{starost v letih in dnevih|1900|11|4|2008|5|10}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Ogulin]] |28. november 1913 |23. maj 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1913|11|28|2021|5|23}} |druga najstarejša oseba na Slovenskem, ki je preživela [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|COVID-19]] |<ref>{{Navedi splet|title=V 107. letu starosti preživela koronavirus|url=https://www.delo.si/nedelo/v-107-letu-starosti-prezivela-koronavirus/ |website=Delo.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date=8. november 2020 |last=Zalokar |first=Lucijan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=106 let Angele Ogulin iz Krvavčjega Vrha|url=https://www.semic.si/objava/230372|website=Semic.si|accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 108. letu starosti slovo najstarejše Semičanke |url=https://www.lokalno.si/2021/05/23/248764/zgodba/V_108_letu_starosti_slovo_najstarejse_Semicanke/|website=Dolenjski list|accessdate=27. januar 2022|date=23. maj 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Kancut]] |5. julij 1893 |21. december 2000 |{{starost v letih in dnevih|1893|7|5|2000|12|21}} | |<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Nazdravila sta ji Šrot in Stres, dočakala je 109 let |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |website=Old Slovenske Novice |date=22. januar 2014 |accessdate=7. julij 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2023-03-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004122/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nazdravila-sta-ji-srot-stres-docakala-je-109-let |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=107. rojstni dan najstarejše slovenke |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/107-rojstni-dan-najstarejse-slovenke.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=5. julij 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Kavčič]] (r. Peharc) |6. julij 1914 |20. december 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1914|7|6|2021|12|20}} | |<ref>Suzana P. Kovačič (12. julij 2017). [http://gorenjskiglas.si/article/20170712/C/170719946/1013/ Stotriletna Metka Kavčič s svojo prvo knjigo]. ''gorenjskiglas.si''. pridobljeno 27. januar 2021</ref><ref>Likosar, Maša (9. julij 2019). [http://www.gorenjskiglas.si/supplement/74f4m5u234s2y2a474c4w274c4c4q294b4942444i523l534g54413y2c4u213u2o2g3q484x2c424x2742334l3a3c3n2r2/Gorenjski_glas_20190709_054.pdf Življenje teče in nič ne reče], str. 21. ''Gorenjski glas''. l. 72. št. 54. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafael Merkelj]] |5. februar 1913 |14. julij 2020 |{{starost v letih in dnevih|1913|2|5|2020|7|14}} |najstarejši živeči moški v Sloveniji v obdobju med 2018 in 2020 |<ref>{{Navedi splet |title=Vse najboljše, gospod Rafael Merkelj za 106. rojstni dan |url=https://www.lokalne-ajdovscina.si/novice/2019020609413436/vse-najboljse-gospod-rafael-merkelj-za-106-rojstni-dan/ |website=Lokalne Ajdovscina.si |accessdate=22. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Jaklič]] |4. december 1899 |21. januar 2007 |{{starost v letih in dnevih|1899|12|4|2007|1|21}} |zadnji moški v Sloveniji, rojen v 19. stoletju, in zadnji slovenski veteran prve svetovne vojne |<ref>{{Navedi splet |title=Slovo popotnika skozi zgodovino |url=https://www.dnevnik.si/226027 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. januar 2007 |last=Vrhovec |first=Branko |archive-date=2022-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220209225238/https://www.dnevnik.si/226027 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl je najstarejši Hrvat, sicer rojen v Ljubljani |url=https://www.dnevnik.si/224801 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=24. januar 2007 }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Jaklič |url=https://gerontology.fandom.com/wiki/Ivan_Jaklic |website=Gerontology Wiki |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Soklič]] |11. november 1918 |30. december 2025 |{{starost v letih in dnevih|1918|11|11|2025|12|30}} |filmska delavka, Badjurova nagrajenka 2021 | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Čokl]] |12. oktober 1907 |13. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1907|10|12|2014|11|13}} |inženir gozdarstva, izredni profesor BF UL |<ref>Kmecl, Marko. [http://zgds.si/wp-content/uploads/2017/01/gozdarskiVestnik2015.pdf Martin Čokl (1907­2014) (107 let)]. str. 62. Gozdarski vestnik, LETNIK 73 LETO 2015 ŠTEVILKA 10. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Andrijanič]] (r. Agnič) |6. marec 1911 |31. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1911|3|6|2017|10|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |14. maj 1910 |8. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1910|5|14|2016|12|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Komočar]] |4. maj 1903 |19. november 2009 |{{starost v letih in dnevih|1903|5|4|2009|11|19}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Velike Malence: Antonija Komočar 106. rojstni dan pričakala dobre volje |url=https://www.dnevnik.si/1042264001 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=5. maj 2009 |last=Sečen |first=Ernest }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Rozalija Bogdan]] |17. januar 1902 |31. julij 2008 |{{starost v letih in dnevih|1902|1|17|2008|7|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla najstarejša Slovenka|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/umrla-najstarejsa-slovenka/90916 |website=RTVSLO.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date=1. avgust 2008}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julijana Jamšek]] |30. december 1906 |9. julij 2013 |{{starost v letih in dnevih|1906|12|30|2013|7|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Video: "104 leta sem stara, pa še marsikaj naredim" |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/video-104-leta-sem-stara-pa-se-marsikaj-naredim/247499 |website=RTVSLO.si |accessdate=30. december 2012 |language=sl |date=31. december 2010}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Gorza]] |13. januar 1901 |15. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|13|2007|7|15}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Drnovšek se je mudil v Prekmurju |url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/drnovsek-se-je-mudil-v-prekmurju/1307 |website=Sobota Info.com |accessdate=27. Januar 2021 |language=sl |date=17. Januar 2007 |first=Tanja |last=Zrinski}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=ODŠLA JE NAJSTAREJŠA PREKMURKA IN DRUGA NAJSTAREJŠA SLOVENKA |url=http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |website=TV Radgona |accessdate=27. januar 2021 |date=17. julij 2007 |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021200314/http://www.tvradgona.si/kronika/odsla_je_najstarejsa_prekmurka_in_druga_najstarejsa_slovenka |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Likavec]] |7. julij 1906 |7. julij 2012 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2012|7|7}} | |<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Živel je pod šestimi cesarji in 10 papeži |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |website=Old Slovenske Novice |date=4. januar 2014 |accessdate=6. februar 2015 |language=sl-si |first=Lovro |last=Kastelic |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105240/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zivel-je-pod-sestimi-cesarji-10-papezi |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pogačnik (gospodarstvenik)|Jože(f) Pogačnik]] |27. julij 1916 |21 julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|07|27|2022|7|21}} |častni občan Domžal, bivši župan Domžal, bivši direktor Tosame |<ref>[https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno Častni občan domžal Jože Pogačnik tudi pri stotih letih še rad zavije v kavarno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210608124433/https://www.dnevnik.si/1042747471/lokalno/osrednja-slovenija/castni-obcan-domzal-joze-pogacnik-tudi-pri-stotih-letih-se-vedno-rad-zavije-v-kavarno |date=2021-06-08 }}. str. 22. ''dnevnik''. 27. julij 2016. pridobljeno 8. junija 2021</ref><ref>{{Navedi splet|title=V 106. letu starosti se je od nas poslovil častni občan Občine Domžale Jože Pogačnik|url=https://domzalec.si/novice/pomembna-obvestila/v-106-letu-starosti-se-je-od-nas-poslovil-castni-obcan-obcine-domzale-joze-pogacnik/|website=Domžalec.si|date=21. julij 2022|accessdate=21. oktober 2022|language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metka Fink]] |5. marec 1916 |25. februar 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1916|3|5|2022|2|25}} |najstarejša rudarka |<ref>{{Navedi splet |title=Čas, se zdi, se je zanjo ustavil |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/cas-se-zdi-se-je-zanjo-ustavil/ |website=Delo.si |accessdate=7. marec 2019 |language=sl-si |date=7. marec 2019 |last=Fajfar |first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teta Metka je 5. marca pribila stočetrti križ - E-UTRIP |url=https://e-utrip.si/teta-metka-je-5-marca-pribila-stocetrti-kriz/ |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI |date=9. marec 2020 |website=E-UTRIP}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DL: Metka Fink umrla v 106. letu - Slovo najstarejše knapovke|url=https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|website=Dolenjski list|accessdate=|archive-date=2022-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220410141801/https://www.lokalno.si/2022/02/26/258477/aktualno/DL_Metka_Fink_umrla_v_106__letu___Slovo_najstarejse_knapovke/|url-status=dead}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Tršar]] |29. marec 1909 |22. avgust 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1909|3|29|2014|8|22}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stodveletna Marija Tršar: Živite skromno! |url=https://old.delo.si/novice/slovenija/stodveletna-marija-trsar-zivite-skromno.html |website=Old Delo.si |date=3. april 2011 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Mateja Kotnik|last=Nedelo}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica |url=https://www.vecer.com/osmrtnice-arhiv/201409016055527-6055527 |website=Vecer.com |date=31. avgust 2014 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Radica Oblak]] |9. september 1913 |31. december 2018 |{{starost v letih in dnevih|1913|9|9|2018|12|31}} | |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Radica dopolnila 105 let - V nebesih je dosti lepših in mlajših !|url=https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=31. oktober 2018 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023140537/https://www.lokalno.si/2018/10/31/205237/clanek/DL_Radica_dopolnila_105_let___V_nebesih_je_dosti_lepsih_in_mlajsih/ |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Monika Kovač pomlad 2022.jpg|120px]] |[[Monika Kovač]] (r. Poje) |17. september 1917 |16. november 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1917|9|17|2022|11|16}} |amaterska slikarka |<ref>{{Navedi splet |title=Slikarka Monika prvič razstavlja pri 104 letih (FOTO)|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slikarka-monika-prvic-razstavlja-pri-104-letih-foto/ |website=Slovenske Novice |accessdate=22. oktober 2022 |language=sl-si |date=9. marec 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gospa Monika Kovač, 105 let, se je poslovila od nas · Župnija Ljubljana Štepanja vas|url=https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/gospa-monika-kovac-105-let/|website=Župnija Ljubljana Štepanja vas|date=16.11.2022|accessdate=30.12.2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Aleksander Lestan]] |14. maj 1919 |6. februar 2025 |{{Starost v letih in dnevih|1919|5|14|2025|2|6}} |najstarejši slovenski duhovnik in najstarejši Slovenec<ref>{{Navedi splet|title=V Gospodu je zaspal Aleksander Lestan, upokojeni župnik v Črničah in najstarejši duhovnik – Škofija Koper|url=https://skofija-koper.si/umrl-je-aleksander-lestan-upokojeni-zupnik-v-crnicah-in-najstarejsi-duhovnik/|date=2025-02-07|accessdate=2025-02-19|language=sl-SI}}</ref> | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dragomila Kerševan|Dragomila Kerševan - Dragica]] |25. november 1919 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|25}} | |<ref>{{Navedi splet|title=Dragomila Kerševan - Dragica: “Sem malo gluha, ma kaj čem, draga moja, je že več kot sto let!”|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/dragomila-kersevan-dragica-sem-malo-gluha-ma-kaj|website=Primorske Novice|accessdate=2024-11-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=105-letna Dragomila Kerševan: "Končno mi ni treba več delati."|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/novice/druzba/105-letna-dragomila-kersevan-koncno-mi-ni-treba-vec-delati/728550|website=rtvslo.si|accessdate=2024-11-27|language=sl|first=Mateja Grebenjak, Radio|last=Koper}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dragici v mladosti ni bilo lahko, sedaj, pri 105. letih lahko končno bere, se druži, in tudi zapleše|url=https://www.robin.si/dobre-novice/60742/|website=Robin|date=2024-11-25|accessdate=2024-11-27|language=sl-SI|first=Vanja|last=Trkman}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Dr. Franc Gologranc.jpg|120px]] |[[Franc Gologranc]] |23. januar 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|23}} |profesor [[Fakulteta za strojništvo v Ljubljani|Fakultete za strojništvo v Ljubljani]] v pokoju | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Janežič]] |4. marec 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|4}} | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Bevk]] |23.<ref>{{Navedi splet|title=Ivan Bevk praznuje 104 leta|url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-danes-praznuje-104-leta/|website=Idrija.com|date=2024-05-23|accessdate=2025-05-15|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> maj 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|23}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Spomini: Ivan Bevk, 1. del na Slovenija 1 v 12.10. ob 23:10 |url=https://sporedi.net/spomini-ivan-bevk-1-del/izobrazevalni-program/sg0cws08/2352863 |website=TV Spored |accessdate=22.10.2021 |language=sl }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Ivan Bevk in njegovih 100 let |url=https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |website=idrija.com |accessdate=27. maj 2022 |language=en |archive-date=2022-06-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220626114007/https://www.idrija.com/ivan-bevk-in-njegovih-100-let |date=2022-06-26 }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Ogrin]] |18. julij 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|7|18}} |menedžerka [[Kameleoni (glasbena skupina)|Kameleonov]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Stanovnik]] |27. november 1918 |17. november 2023 |{{Starost v letih in dnevih|1918|11|27|2023|11|17}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Mežek]] |10. november 1919 |25. september 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1919|11|10|2024|9|25}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Sto let Marije Mežek |url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20191116/C/191119842/1019/sto-let-marije-mezek |website=Gorenjski Glas.si |accessdate=27. januar 2021 |first=Janez|last=Kuhar |date=16. november 2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Žugel]] (r. Spanring) |24. januar 1912 |24. november 2016 |{{starost v letih in dnevih|1912|1|24|2016|11|24}} |slikarka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Debeljak]] |30. januar 1884 |23. oktober 1988 |{{Starost v letih in dnevih|1884|1|30|1988|10|23}} |najstarejša Prevaljčanka |<ref>Biografski leksikon občine Prevalje.</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Žuran]] |30. september 1920 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1920|9|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vinko Lipovec]] |22. januar 1915 |23. avgust 2019 |{{starost v letih in dnevih|1915|1|22|2019|8|23}} |profesor zgodovine, obveščevalec [[Slovenska legija|Slovenske legije]], izseljenski publicist in urednik v ZDA |<ref>{{Navedi splet |title=Poslovil se je prof. Vinko Lipovec (1915 - 2019) |url=https://radio.ognjisce.si/sl/217/slovenija/30275/poslovil-se-je-prof-vinko-lipovec-1915-2019.htm |website=radio.ognjisce.si |accessdate=2021-01-27 |language=sl |date=23. avgust 2019 |last=Gorjup |first=Tone}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Maganja]] |9. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|9}} | |<ref>{{Navedi splet |title=&#187;Včasih sem morala partizanska sporočila kar pojesti« |url=https://www.primorski.eu/trzaska/vcasih-sem-morala-partizanska-sporocila-kar-pojesti-FI794142 |website=Primorski.eu |accessdate=21.10.2022 |language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Brkić]] |19. marec 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|3|19}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Barbara Orožen]] |3. december 1903 |22. november 2007 |{{starost v letih in dnevih|1903|12|3|2007|11|22}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Janežič]] |28. avgust 1918 |5. julij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1918|8|28|2022|7|5}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Dermelj]] |2. december 1914 |8. oktober 2018 |{{starost v letih in dnevih|1914|12|2|2018|10|8}} |kemik in alpinist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožef Justin]] |5. november 1902 |8. september 2006 |{{Starost v letih in dnevih|1902|11|5|2006|9|8}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kušljan]] |30. maj 1919 |21. februar 2023 |{{starost v letih in dnevih|1919|5|30|2023|2|21}} |partizan prvoborec iz [[Šentjernej]]a |<ref>{{navedi novice |url=https://dolenjskilist.svet24.si/2023/02/22/272273/novice/dolenjska/v_104_letu_umrl_partizan_stanko_kusljan_iz_sentjerneja/ |title=V 104. letu umrl partizan Stanko Kušljan iz Šentjerneja |author=Markelj, L. |date=2023-02-22 |work=Dolenjski list |accessdate=2024-03-28}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tihomila Dobravc]] |10. oktober 1920 |1. junij 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|10|2024|6|1}} |slavistka in pesnica |<ref>{{Navedi splet|title=Tihomila Dobravc|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=50|website=Locutio|accessdate=2025-03-31}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Miklič]] |19. februar 1917 |28. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1917|2|19|2020|9|28}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Stoprvi jubilej Viktorja Mikliča- živel skromno in veliko delal |url=https://www.lokalno.si/2018/02/26/191353/clanek/Stoprvi_jubilej_Viktorja_Miklica_zivel_skromno_in_veliko_delal/|website=Dolenjski list |accessdate=11. februar 2019 |date=26. februar 2018}}</ref><ref>https://www.facebook.com/100004182918167/posts/1886341304848615/?app=fbl</ref> |- |[[Slika:Ervina Petrovčič-Wrischer.jpg|120px]] |[[Ervina Petrovčič Wrischer]] |16. januar 1904 |10. julij 2007 |{{starost v letih in dnevih|1904|1|16|2007|7|10}} |gledališka igralka |<ref>{{Navedi splet |title=Ervina Petrovčič Wrischer |url=https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer |website=sigledal.org |accessdate=27. januar 2021 |language=sl |date= |archive-date=2020-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201205115928/https://sigledal.org/geslo/Ervina_Petrov%C4%8Di%C4%8D_Wrischer |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Emilija Ostanek]] |29. julij 1907 |4. januar 2011 |{{starost v letih in dnevih|1907|7|29|2011|1|4}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Slavko Zupan]] |31. december 1911 |24. april 2015 |{{starost v letih in dnevih|1911|12|31|2015|4|24}} |ekonomist |<ref>{{Navedi splet |title=Živ spomin na prvo svetovno vojno |url=https://www.dnevnik.si/1042632707 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=12. februar 2014 |last=Hladnik - Milharčič |first=Ervin }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>Avsenak, Vinko. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41120/Na_fronti_10_2015.pdf IN MEMORIAM SLAVKO ZUPAN 1911-2015]. str. 97. ''Na fronti : revija za vojaško zgodovino''. številka 10. november 2015. sistory.si</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |17. junij 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|6|17}} | |<ref>{{Navedi novice|title=Najstarejša stanovalka izolskega doma upokojencev Anastazija Može je praznovala 103. rojstni dan|date=17. junij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/najstarejsa-stanovalka-doma-upokojencev-anastazija}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zorka Mavrič]] |4. oktober 1921 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1921|10|4}} |Bukovo (rojena v Zakojci) | |- {{Živi}} |[[Slika:Zorko Simčič 2013.jpg|120px]] |[[Zorko Simčič]] |19. november 1921 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1921|11|19}} |književnik, akademik |<ref>{{Navedi splet|title=Pri starosti 102 let je za vedno odšel priljubljeni kardiolog Boris Cibic|url=https://www.primorski.eu/trzaska/pri-starosti-102-let-je-za-vedno-odsel-priljubljeni-kardiolog-boris-cibic-YA1534247|website=www.primorski.eu|accessdate=2024-02-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo }}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kandus]] (r. Velikonja) |6. marec 1922 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1922|3|6}} |fizioterapevtka, hči [[Narte Velikonja|Narteja Velikonje]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Valentin Scagnetti]] |31. maj 1909 |12. april 2012 |{{Starost v letih in dnevih|1909|5|31|2012|4|12}} |arhitekt, risar, ilustrator in kaligraf | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Josip Demšar]] |12. marec 1877 |31. maj 1980 |{{starost v letih in dnevih|1877|3|12|1980|5|31}} |duhovnik in pedagog |<ref>{{Navedi splet |title=Josip Demšar |url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |website=revija.ognjisce.si |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |date= |archive-date=2021-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211021135931/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/67-pricevanje/1686-josip-demsar |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Lampič]] |25. januar 1899 |8. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|1|25|2001|9|8}} |najstarejši slovenski fotograf | |- |[[Slika:Jurij Matej Trunk.jpg|120px]] |[[Jurij Matej Trunk]] |1. september 1870 |11. marec 1973 |{{starost v letih in dnevih|1870|9|1|1973|3|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Simon Sodja]] |2. marec 1899 |9. september 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|3|2|2001|9|9}} |zadnji živeči [[Maistrov borec]] | |- |[[Slika:Anton vratusa.jpg|120px]] |[[Anton Vratuša]] |21. februar 1915 |30. julij 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|2|21|2017|7|30}} |slavist, politik, akademik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je priznani akademik, dr. Anton Vratuša |url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/15466/umrl-je-priznani-akademik-dr-anton-vratusa.html |website=Prlekija-on.net |accessdate=27. januar 2021 |language=sl|date=30. julij 2017}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zora Klavžar]] |30. junij 1878 |27. november 1980 |{{Starost v letih in dnevih|1878|06|30|1980|11|27}} |ravnateljica I. ženske meščanske šole v Mariboru |<ref>{{Navedi splet|title=Klavžar, Zora (1878–1980) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014360/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2023-02-27}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Zierer]] (r. Buršič) |1. december 1910 |15. marec 2013 |{{starost v letih in dnevih|1910|12|1|2013|3|15}} | |<ref>Marija Zierer upihnila 99. svečko. str. 6. ''Posavski Obzornik'' 2509 [10.12.2009]. Zavod Neviodunum Issuu</ref><ref>[https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- Stoletnica Krčanke Marije Zierer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221019105235/https://issuu.com/posavski.obzornik/docs/obzornik-2510--09.12.2010- |date=2022-10-19 }}. str. 7. Posavski Obzornik-2510-[09.12.2010]. Zavod Neviodunum. issuu.com. pridobljeno 27. januar 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Juta Krulc]] (r. Zdešar) |18. april 1913 |22. junij 2015 |{{starost v letih in dnevih|1913|4|18|2015|6|22}} |krajinska arhitektka |<ref>{{Navedi splet |title=Ljubi resnično, nenarejeno lepoto |url=https://www.dnevnik.si/1042586998 |website=Dnevnik |accessdate=30. november 2013 |date=22. april 2013 |last=Knez |first=Primož }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=V spomin: Juta Krulc (1913–2015) |url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150707/C/150709847/v-spomin-juta-krulc-1913-2015 |website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=7. julij 2015}}</ref> |- |[[Slika:Marko_racic.jpg|120px]] |[[Marko Račič]] |25. april 1920 |27. maj 2022 |{{starost v letih in dnevih|1920|4|25|2022|5|27}} |atlet tekač, olimpijec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Kralj (razločitev)|Alojz Kralj]] |12. marec 1920 |2. april 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|3|12|2022|4|2}} |[[TIGR|tigrovec]] |<ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2020/05/15/cutil-je-da-se-mora-upreti|title=Tigrovec Alojz Kralj praznuje 100 let |date=16. maj 2020 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-102-letu-je-umrl-zadnji-tigrovec-alojz-kralj/618102 |title=V 102. letu je umrl zadnji tigrovec Alojz Kralj |date=23. april 2022 |accessdate=3. aprila 2022 |website=[[MMC-RTV SLO]]}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Grum]] |19. oktober 1912 |8. november 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1912|10|19|2014|11|8}} |klasični filolog, [[domobranec]], ki je odšel v ZDA |<ref>[https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ 11. In memoriam. 11.1. Profesor Janez Grum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201101042452/https://www.zaveza.si/zaveza-st-95/ |date=2020-11-01 }}. Zaveza št. 95. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jožko Battestin]] |14. marec 1918 |21. september 2020 |{{Starost v letih in dnevih|1918|3|14|2020|9|21}} |elektrotehnik, prof. fizike, izumitelj, publicist, grafolog | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Boris Cibic]] |2. september 1921 |31. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1921|9|2|2024|1|31}} |zdravnik kardiolog, hipertenziolog | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12. februar 1923 |še živi |{{Starost v letih in dnevih|1923|2|2}} |učiteljica matematike in fizike |<ref>{{Navedi splet|title=Še vedno rada živim, ker imam lepo življenje|url=https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/se-vedno-rada-zivim-ker-imam-lepo-zivljenje|website=www.delo.si|accessdate=2025-05-17|language=sl}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Vida]] |31. januar 1923 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1923|1|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stanko Kristl]] |29. januar 1922 |18. januar 2024 |{{Starost v letih in dnevih|1922|1|29|2024|1|18}} |arhitekt, akademik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Uhan]] |7. februar 1914 |14. november 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|2|7|2015|11|14}} |nogometaš |<ref>{{Navedi splet |title=Ljudje med nami: Od mokre žoge si bil lahko ves trapast |url=https://www.dnevnik.si/1042705788 |website=Dnevnik |accessdate=6. februar 2015 |date=6. februar 2015 |last=Mehle |first=Borut |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105236/https://www.dnevnik.si/1042705788 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Helena Maglica]] |18. maj 1873 |14. februar 1975 |{{starost v letih in dnevih|1873|5|18|1975|2|14}} | |<ref>{{Navedi splet |title=MAGLICA, Helena |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maglica-helena/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Črnivec]] (r. Hafner) |14. avgust 1915 |26. april 2017 |{{starost v letih in dnevih|1915|8|14|2017|4|26}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Peter Florjančič]] |5. marec 1919 |14. november 2020 |{{starost v letih in dnevih|1919|3|5|2020|11|14}} |izumitelj in športnik |<ref>{{Navedi splet |title=Umrl je izumitelj Peter Florjančič |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-je-izumitelj-peter-florjancic.html |website=www.24ur.com |accessdate=27. januar 2021 |date=14. november 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |Janez Kocmur |7. julij 1906 |29. marec 2008 |{{starost v letih in dnevih|1906|7|7|2008|3|29}} |inženir rudarstva/montanist | |- |[[Slika:Ivan Grobelnik.jpg|120px]] |[[Ivan Grobelnik]] |17. oktober 1920 |9. junij 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1920|10|17|2022|6|9}} |rešitelj zapornikov iz [[Stari pisker|Starega piskra]], državni odlikovanec |<ref>{{Navedi splet |title=GROBELNIK, Ivan |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/grobelnik-ivo-ivan/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angelca Počkar]] |20. maj 1921 |16. december 2022 |{{Starost v letih in dnevih|1921|5|20|2022|12|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janez Martinc]] |26. maj 1920 |26. avgust 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|5|26|2021|8|26}} | |<ref>[https://www.zale.si/sl/urnik-pogrebov/show/5415 Osmrtnica] Žale.si, 27. avgust 2021</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Krvina]] |25. oktober 1899 |27. januar 2001 |{{Starost v letih in dnevih|1899|10|25|2001|1|27}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Mraz]] |17. november 1919 |17. januar 2021 |{{starost v letih in dnevih|1919|11|17|2021|1|17}} |lokalni kulturni delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mara Jeraj Kralj]] |9. september 1909 |22. oktober 2010 |{{starost v letih in dnevih|1909|9|9|2010|10|22}} |likovna umetnica, sestra [[Vida Jeraj Hribar|Vide Jeraj]] in žena [[Tone Kralj|Toneta Kralja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Akademska slikarka Mara Kralj danes praznuje 100. rojstni dan |url=https://www.dnevnik.si/1042297576 |website=Dnevnik |accessdate=30. december 2012 |date=9. september 2009 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105247/https://www.dnevnik.si/1042297576 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.primorske.si/2010/11/03/umrla-je-likovna-in-lutkovna-umetnica-mara-kralj |title=Umrla je likovna in lutkovna umetnica Mara Kralj |date=26. oktober 2010 |accessdate=27. januar 2021 |website=Primorske.si}}</ref> |- |[[Slika:Andreana Družina.jpg|120px]] |[[Andreana Družina]] |26. januar 1920 |7. marec 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|1|26|2021|3|7}} |zadnja živeča [[narodna herojinja]] |<ref>{{Navedi splet |title=Umrla je Andreana Družina - Olga |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrla-je-andreana-druzina-olga/ |website=Delo |accessdate=8. marec 2021 |date=8. marec 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Lydia Iskrić]] |10. avgust 1915 |10. avgust 2016 |{{Starost v letih in dnevih|1915|8|10|2016|8|10}} |[[učitelj]]ica | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojz Bucik]] |18. junij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|06|18}} |borec prekomorec |<ref>{{Navedi novice|title=Pinkoti presenetili stoletnika Alojza Bucika|date=7. julij 2024|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/pinkoti-presenetili-stoletnika-alojza-bucika-foto|accessdate=8. julij 2024}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Primožič]] |9. avgust 1924, [[Pevma]] |še živi |102 let, 32 dni |tankist Rdeče armade, planinec, športnik v Kamniku |<ref>[https://www.parkvojaskezgodovine.si/franc-primozic-praznuje-101-rojstni-dan/]</ref> |- |[[Slika:Leon Štukelj 1958.jpg|120px]] |[[Leon Štukelj]] |12. november 1898 |8. november 1999 |{{starost v letih in dnevih|1898|11|12|1999|11|8}} |telovadec, olimpionik, pravnik |<ref>{{Navedi splet |title=ŠTUKELJ, Leon |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stukelj-leon-2/ |website=Obrazi slovenskih pokrajin |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Fiderika Kunstelj]] (r. Lavtižar) |1. december 1920 |16. oktober 2021 |{{Starost v letih in dnevih|1920|12|1|2021|10|16}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Josipa Ivančić]] |25. december 1922 |4. november 2023 |{{starost v letih in dnevih|1922|12|25|2023|11|04}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Žiga Vodušek]] |7. september 1913 |28. junij 2014 |{{Starost v letih in dnevih|1913|9|7|2014|6|28}} |diplomat, politik |<ref>{{Navedi splet |title=In Memoriam Dr. Ziga Vodusek, ICPE Director between 1975-1987 |url=https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |website=Icpe.int |accessdate=2022-10-21 |archive-date=2022-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221021085818/https://icpe.int/news-2014/838-in-memoriam-dr-ziga-vodusek-icpe-director-between-1975-1987 |date=2022-10-21 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Irena Kovač]] |12. april 1921 |27. januar 2022 |{{starost v letih in dnevih|1921|4|12|2022|1|27}} | |<ref>{{Navedi splet |title=Občanka Moravskih Toplic slavila visok jubilej |url=https://vestnik.si/clanek/popularno/obcanka-moravskih-toplic-slavila-visok-jubilej-865726 |website=Vestnik.si |accessdate=27. januar 2022 |language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Matilda Feguš]] |14. marec 1908 |21. december 2008 |{{Starost v letih in dnevih|1908|3|14|2008|12|21}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudolf Cepuder]] |13. april 1879 |25. december 1979 |{{starost v letih in dnevih|1879|4|13|1979|12|25}} |izseljenski duhovnik, umrl v [[Cleveland, Ohio|Clevelandu]] |<ref>{{Navedi knjigo |title=Letopis Cerkve na Slovenskem 2000}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Darka Brejc]] (r. Tomc) |6. november 1913 |7. julij 2014 |{{starost v letih in dnevih|1913|11|6|2014|7|7}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Klanšček Valič]] |27. maj 1922 |25. december 2022 |{{starost v letih in dnevih|1922|5|27|2022|12|25}} |prvoborka, učiteljica, žena igralca [[Aleksander Valič|Aleksandra Valiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Cesar]] |6. julij 1923 |14. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|7|6|2024|1|24}} |kipar, oblikovalec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Košir]] – Luša (r. Mastnak) |20. september 1914 |20. marec 2015 |{{starost v letih in dnevih|1914|9|20|2015|3|20}} |profesorica matematike, mati [[Manca Košir|Mance Košir]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Fred Bahovec]] |17. julij 1889 |30. december 1989 |{{starost v letih in dnevih|1889|7|17|1989|12|30}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Anton Stančič]] |14. januar 1917 |28. oktober 2017 |{{starost v letih in dnevih|1917|7|14|2017|10|28}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Škraba]] |30. avgust 1916 |31. december 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|8|30|2016|12|31}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivana Vaca]] |27. februar 1916 |2. september 2016 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Jevdjenijević Brandl]] |18. julij 1899 |11. oktober 1999 |{{starost v letih in dnevih|1899|7|18|1999|10|11}} | |<ref>{{Navedi splet |url=http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |title=JEVDJENIJEVIĆ BRANDL, Nada (Frančiška, Fani) |date= |accessdate=27. januar 2020 |website=Štajerci.si |archive-date=24.11.2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201124010144/http://www.xn--tajerci-pqb.si/osebe/jevdjenijevi%C4%87-brandl-nada-(fran%C4%8Di%C5%A1ka,-fani)/98/ |date=2020-11-24 }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mladen Est]] |15. april 1924 |2. februar 2025 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2025|2|2}} |farmakolog, prof. MF, zaslužni prof. UL | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rafko Lešnik]] |23. oktober 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|10|23}} |duhovnik, kanonik | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tončka Simčič]] (Antoniette Simcic) |17. januar 1901 |27. marec 2001 |{{starost v letih in dnevih|1901|1|17|2001|3|27}} |izseljenska delavka v Clevelandu, ZDA | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Polikarp Brolih]] |5. december 1923 |29. januar 2024 |{{starost v letih in dnevih|1923|12|5|2024|1|29}} |duhovnik, frančiškan |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/k-ocetu-je-odsel-p-polikarp-brolih-19232024 K Očetu je odšel p. Polikarp Brolih (1923–2024)]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viljem Zavadlav]] |15. april 1924 |22. maj 2024 |{{starost v letih in dnevih|1924|04|15|2024|05|22}} |partizan, kmet, predsednik štandreškega kmečkega društva |<ref>https://www.primorski.eu/goriska/povezoval-je-standreske-kmete-in-jih-zagovarjal-CD1588127?fbclid=IwAR1qITwKXaJnrlQxh79LyCDTh51_vVZCoiUsNQopzhQAksgBosnePQP8e6g</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Rudi Rebek]] |30. julij 1924 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1924|7|30}} |gospodarstvenik | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Mirko Bogić]] |15. julij 1916 |29. julij 2016 |{{starost v letih in dnevih|1916|7|15|2016|7|29}} |jadralec, geograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Jeraj Hribar]] |4. maj 1902 |6. maj 2002 |{{starost v letih in dnevih|1902|5|4|2002|5|6}} |violinistka, [[Slovenka leta]] 1992 | |- {{Živi}} |[[Slika:Ignacij Voje2.jpg|120px]] |[[Ignacij Voje]] |28. februar 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|02|28}} |zgodovinar, univerzitetni profesor | |- {{Živi}} |[[Slika:Ivanka Mežan 2015.jpg|120px]] |[[Ivanka Mežan]] |18. junij 1926 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1926|06|18}} |igralka | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Berta Jereb]] |25. maj 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|5|25}} |zdravnica pediatrinja - onkolginja | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Karel Zelenko]] |15. september 1925 |še živi |{{starost v letih in dnevih|1925|9|15}} |slikar, grafik | |} === Nepopolni datumi === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {{Poravnava tabele}} {| class="wikitable sortable sticky-header static-row-numbers static-row-header-hash col5center col7center" width=100% ! width=2% | Slika ! width=17% | Ime ! width=13% | Rojstvo ! width=13% | Smrt ! width=13% | Starost ! class=unsortable width=30% | Opombe ! class=unsortable width=2% | Viri |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Manfreda]] |22. september 1915 |Neznano |107 let | |<ref>[https://www.facebook.com/100040695475927/posts/760251352008040/?app=fbl Danes 107 rojstni dan praznuje najstarejša stanovalka našega doma ga. Frančiška Manfreda] Dom starejših občanov Ljubljana - Šiška on Facebook, 22. september 2022</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Saksida]] |?.?.1914 |?.?.2021 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Kolenc]] |?.?. 1917 |september/oktober 2024 |ok. 107 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mica Olip]] |12. junij 1912 |(po?) 2017 |105 let in ...? |Koroška Slovenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Kristan]] |oktober 1921 | |103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ignac Harb|Ignac (Nace) Harb]] |11. junij 1923 |?.5.2025 |101 leto, ?? |četnik, čebelar, vodja skladišča Semenarne Ljubljana, kulturni delavec, publicist | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Erika Heim]] |15. maj 1913 |februar 2014 |100 let, 8 mesecev (ok.) |alpinistka, alpska smučarka<ref>{{Navedi splet|title=HEIM, Erika|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/heim-erika/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-03-08|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Hugo Šekoranja]] |junij 1924 |avgust 2025 | |rdečearmejec? | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Kontler]] |12./13.2.1923 | |103 let, ?? |učiteljica matematike in fizike na o.š. v Mariboru |<ref>https://www.24ur.com/novice/slovenija/bile-so-njene-ucenke-nato-sodelavke-danes-pa-skupaj-upokojenke.html</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Martin Rojko]] |?.?.1924 |še živi |100 let, ?? |kartograf | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Knafelc|s. Urška (Cirila) Knafelc]] |14. oktober 1916 |10. maj 2017 (?) |{{Starost v letih in dnevih|1916|10|14|2017|5|10}} | |<ref>[http://radio.ognjisce.si/sl/183/ssd/22070/ 100 let sestre Cirile]. 23. oktober 2016. ''Radio.ognjisce.si''. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>{{Navedi splet |title=Redovnice |url=http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |website=Zupnija Orecna |accessdate=27. januar 2021 |date= |archive-date=2021-01-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210127010320/http://zupnijaprecna.si/nasi-rojaki/redovnice |url-status=dead }}</ref><ref>[http://rafaelova-druzba.si/pdf/Nasa%20luc%2007_08%20-%202017.pdf Pokojna sestra Cirila Knafelc]</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alojzija Grčman|Alojzija (Slava) Grčman]] |junij 1905 |24. julij 1998 |103 leta, 53 dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Zvonimir Dintinjana]] |1922 |september 2024 |ok. 102 leti |ekonomist, višji predavatelj statistike | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Metoda Avbelj]] (r. Tavzes) |25. avgust 1920 |maj 2023 |102 leti, 8 mesecev |žena [[Viktor Avbelj|Viktorja Avblja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bogomila Blaznik]] |1922 |oktober 2024 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marijana Lavrič]] |31. januar 1918 |november 2020 |102 leti, ok.10 mes. | |<ref>{{Navedi splet |title=FOTO: Pastirca Manca in Vinko na kavici po 70 letih |url=https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |website=old.slovenskenovice.si |date=3. december 2016 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-si |first=Janez |last=Kuhar |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105249/https://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-pastirca-manca-vinko-na-kavici-po-70-letih |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=MARIJANA LAVRIČ |url=https://www.navcek.si/marijana-lavric/ |website=Navček d.o.o., pogrebne storitve |date=13. november 2020 |accessdate=27. januar 2021 |language=sl-SI}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921/22? |januar 2024 |v 103. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Cunder]] (r. Wagner) |1922 |januar 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Frančiška Raček|Frančiška (Fanika) Raček]] |10. februar 1913 |december 2019 |106 let, ok. 10 mesecev |najstarejša živeča slovenska interniranka taborišča [[Auschwitz]] |<ref>{{Navedi splet |title=106 let Fanike Raček |url=https://www.dnevnik.si/1042862107 |website=Dnevnik |accessdate=11. februar 2019 |date=10. februar 2019 |last=Alič |first=Jani }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=RAČEK FRANČIŠKA - osmrtnica |url=https://pogrebne-storitve-ropotar.si/novica/detail/21493/racek-franciska |website=Pogrebne Storitve Ropotar |accessdate=27. januar 2021 |date=2019}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Sterle]] (r. Mazi]]?) |12. marec 1918 |2#?. maj 2024 |106 let, ok. 70 dni | |<ref>{{Navedi revijo|date=28. maj 2024|title=Osmrtnica - Silva Sterle|magazine=Delo}}</ref> |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Mohorčič]] |23. april 1918 |Še živi |106 let ...? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |s. [[Mara Vampelj]] |11. avgust 1912 |januar 2019 |ok. 106 let |redovnica |<ref>[http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ Sanjskih 100 let] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20170202005733/http://www.fmm.si/2012/sanjskih-100-let/ |date=2017-02-02 }}. 18. avgust 2012. Fmm.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref><ref>[https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf ŽUPNIJA CELJE – SV. CECILIJA OZNANILA] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201126212706/https://www.cecilija.net/wp-content/uploads/2019/02/5-nedelja_med_letom.pdf |date=2020-11-26 }}. 10. februar 2019. cecilija.net. pridobljeno 27. januarja 2021.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mojca Klemenčič]] |1912 |8?. februar 2018 | |hči [[Milan Klemenčič|Milan Klemenčiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Hodnik]] |10. januar 1915 |?.?.2020 |105 let (ok.) |najstarejša Bohinjka, sestra slikarja [[Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Danica Medven]] |1921 |september 2026 |"v 105. letu" |Delo, osmrtnica 10. sept. 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Gerželj]] |? |? |105 let, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Pongračič]] |1921 ? |julij 2026 |105 let |pogreb Žale, Ljubljana, 15. julij 2026 | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Šeme Fašalek]] |1920/21 |sept./okt. 2025 |v 105. letu | | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Rajšp]] |november 1919 |še živi |104 leta, ?? | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Perovšek]] |8. junij 1915 |? |vsaj 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Štrancar]] (redovniško ime Klementina) |19. oktober 1911 |2014<ref>Maja 2021 v telefonskem pogovoru iz samostana pri Marijinih sestrah na Dobrovi pri Ljubljani povedali, da je preminila pred dvema letoma. Glej Terezija Štrancar - 1911 - 1914. Pokopana na Žalah v Ljubljani. https://grobovi.zale.si/#</ref> |ok. 103 let |redovnica |<ref>[https://www.druzina.si/clanek/62-45-102-leti-zivljenja-s-klementine-strancar 102 leti življenja s. Klementine Štrancar]. 10. november 2013. Družina.si. pridobljeno 21. januar 2016.</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Simčič Podpečan]] |1918 |2022 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Gaberščik]] |08.09.1915 |04.04.2019 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Angela Bole]] |8. maj 1919 |julij/avgust 2023 |ok. 104 leta | |<ref>https://krog.sta.si/2641995/v-domu-starejsih-obcanov-ljubljana-siska-pet-stanovalk-z-vec-kot-100-leti</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anica Longyka]] |1909 |2013 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cecilija Gabrovšek]] |1921 |april 2025 |ok. 104 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zdenka Ivančič-Szilagyi]] |21. september 1914 |julij 2018 |103 let, 10 mesecev |zdravnica |<ref>{{Navedi splet |title=Ivančič - Szilagyi, Zdenka (1914–2018) - Slovenska biografija |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1012390/|website=Slovenska Biografija.si |accessdate=15. december 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mila Uršič]] (r. Brabec) |1920 |februar 2024 |103 leta, ?? |klasična filologinja (sin [[Marko Uršič) | |- {{Živi}} |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anastazija Može]] |3. julij1921 |še živi |103 leta |v Izoli (dom) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Antonija Fras]] |1919 |2022 |103 let, ...?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavka Kocijančič]] |1911 |2014 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivan Kovačič]] |1898 |2001 |ok. 103 leta |zadnji preživeli vojak s [[Soška fronta|Soške fronte]] |<ref>Uvod in [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41111/Na_fronti_1_2001.pdf Ivan Kovačič, vojak 28. češkega pehotnega polka. NA KRASU JE BILO STRAŠNO]. str. 8. ''Na fronti : Revija za vojaško zgodovino''. 1/2001. sistory.si</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Milica Turšič]] (por. Kranjec) |1906 |2009 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Kranjec|Ljudmila (Milica) Kranjec]] (r. Turšič) |1906 |2009 |ok. 103 leta |žena [[Marko Kranjec (kemik)|Marka Kranjca]] (1885–1973), mama Bistrice Kranjec Mirkulovske | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Vladimir Košuta|Vladimir (Lado) Košuta]] |1918 |10. avgust 2021 |ok. 103 leta |partizan in krojač |<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je krojač, partizan in najstarejši Križan|url=https://www.primorski.eu/trzaska/poslovil-se-je-krojac-partizan-in-najstarejsi-krizan-BY908300 |website=Primorski.eu |accessdate=10. avgust 2021 |language=sl |date=10. avgust 2021}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Adlešič]] |1921 |2024 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Sever]] (r. Kernc) |1919 |december 2022 |ok. 103 leta, ?? dni | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Komar|Marija (Mimi) Komar]] |1905 |2008 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marica Punčuh]] |1913 |2016 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Viktor Rangus]] |1923 |januar 2026 |ok. 103 leta |zobozdravnik<ref>{{Navedi revijo|date=20. januar 2026|title=Pustil si neizbrisno sled v naših srcih, Viktor Rangus, zobozdravnik (osmrtnica)|magazine=Delo}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ema Tomazin]] |1916 |2019 |ok. 103 leta | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Stojan Vrabec]] |?.?.1920 |(pokopan 7.2.) februar 2023 |v 103. letu |inženir gradbeništva | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tarman]] |1922 |konec aprila/zač. maja 2024 |v 103. letu (102 leti in...?) |radijska napovedovalka, prva imenovana upravnica Radia Maribor. | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vera Hudnik]] |1923 |zač. oktobra 2025 |v 103. letu |interniranka v Ravensbrücku | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nada Tominec]] (r. ??) |1913 |2015 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marjan Felih]] |1910 |2012 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Sonja Ferjan]] |1921 ? |6. februar 2024 |102 let, ?? |umrla v 103. letu | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Herman]] - Dušan |1921 |2.? december 2023 |102 leti, ?? dni |partizan iz Mosta na Soči | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nives Hodnik]] (r. Pegan) |1916 |2018 |ok. 102 leti |mati enajstih otrok (Žale-Lj-ZID A [L3] grob [60]) | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Martina Detela]] (r. Zwitter) |8. december 1910 |2012 |ok. 102 leti |profesorica kemije, žena [[Leon Detela|Leona Detele]] in sestra [[Fran Zwitter|Frana Zwittra]] |<ref>{{Navedi splet |title=DL: Spremljala je tudi novomeško pomlad |url=https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |website=Dolenjski list |accessdate=27. januar 2021 |date=27. maj 2011 |archive-date=2021-10-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211023131551/https://www.lokalno.si/2011/05/27/62477/clanek/DL_Spremljala_je_tudi_novomesko_pomlad/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Četrtek, 30. avgust 2012 - Pogrebi |url=https://www.dnevnik.si/1042549109 |website=Dnevnik |accessdate=27. januar 2021 |date=30. avgust 2012 |archive-date=2022-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221019105244/https://www.dnevnik.si/1042549109 |url-status=dead }}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pacijencija Tiselj|Terezija (s. Pacijencija) Tiselj]] |1909 |2011 |ok. 102 leti |redovnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Alenka Mikačić]] (r. Žnideršič) |?.?.1908 |?.?.2010 |ok. 102 leti |hči [[Anton Žnideršič|Antona Žnideršiča]], žena [[Rade Mikačić|Radeta Mikačića]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Bojana Veržun]] |?.?.1918 |?.?.2020 |ok. 102 leti |najstarejša farmacevtka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Nika Arko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |sociologinja družine | |- | |[[Frančiška Deisinger]] |1924 |julij 2026 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Elizabeta Faganel|Elizabeta (Betka) Faganel]] |1918 |2020 |ok. 102 leti |mati bratov Faganel | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Kristina Štefanija Roškar]] |1921 |2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Judita Senica]] |1912 |2014 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Stanislava Bogunović]] (r. Kos) |1908 |2010 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Cirila Jesihar]] |1917 |2019 |ok. 102 leti |profesorica | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivica Kenda|Ivica (Ivanka) Kenda]] |1903 |2005 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Adolf Klopčič]] |1921 |januar 2023 ? |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Zvonka Hvastija]] (r. Dovič) |1921 |januar 2023 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Katarina Trpin]] - s. Zofronija |1911 |2013 |ok. 102 leti |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Melihar]] |1899 |2001 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Deša Počkaj]] |1920 |2022 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marko Sever]] |1920 |2022 |ok. 102 leti |sin kiparja in medaljerja [[Anton Sever|Antona Severja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ljudmila Marija Kunc]] |1893 |1995 |ok. 102 leti | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Pečko]] |1914 |2016 |ok. 102 leti |Pokopališče Ljubljana-Vič | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Terezija Magajna]] |1900 |2002 |ok. 102 leti |babica elektrotehničarke Maje Atanasijević Kunc | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Alojzij Igličar|Alojz(ij) Igličar]] |1899 |2000 |ok. 101 leto |eden zadnjih Maistrovih borcev | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Miloš Lužnik]] |1923 |november 2024 |v 102. letu |zdravnik primarij; prvi pediater v Koroški regiji | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Tatjana Klinar]] |1923 |november 2024 |v 102. letu | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Meta Ilešič]] (r. Žužek) |1921 |2022 |ok. 101 leto |ena prvih pravnic, diplomiranih na Univerzi v Ljubljani, žena [[Svetozar Ilešič|Svetozarja Ilešiča]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ciril Jalen]] |1919 |2020 |ok. 101 leto |prostovoljec | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Erjavec]] |1922 |2023 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Slavica Lunaček]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Marija Jelinčič]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Pavla Špan]] |1899 |2000 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Germek]] |15. december 1921 |?? | |šahist | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ivo Miklavčič]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet|title=V spomin: Ivo Miklavčič (1919–2020)|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20200713/C/200719936/1002/v-spomin--ivo-miklavcic--1919-2020-|website=Gorenjski Glas |accessdate=27. januar 2021 |date=13. julij 2020}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Veronika Rus]] (r. Logar) |29. december 1918 |2019 |ok. 101 leto | |<ref>{{Navedi splet |title=Zanimivosti |url=https://www.dsokocevje.si/zanimivosti.html |website=Dsokocevje.si |accessdate=27. januar 2021 |date=}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Marija Banič]] (s. Mervina) |26. december 1920 |april? 2021 |ok. 101 leto |usmiljenka | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Jože Pohar]] |1905 |2006 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Franc Hočevar (razločitev)|Franc Hočevar]] |1914 |2015 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Štefan Avbelj]] |1920 |2021 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |Ivan(k)a, [[Ivica Binter]], r. Cankar |1911 |2012 |ok. 101 leto |pevka | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Staša Šuster]] |1920 |2021 |ok. 101 leto |pravnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Olga Skralovnik]] |1919 |2020 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Silva Ivanetič]] |1. december 1922 |? | | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ljubo Kavs]] |1911 |2012 |ok. 101 leto | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |?? Bertoncelj |1893 |1994 |ok. 101 leto |mizar | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Dušan Puh (starejši)]] |30. november 1922 | |102 leti + 1/2 leta... |piranski odvetnik, publicist<ref>{{Navedi splet|title=PUH, Dušan|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/puh-dusan/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2025-05-12|language=sl-SI}}</ref> | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Anna Baumbach]] (r. Peer) |?.?.1776 |19. marec 1876 |100 let, ? dni |lekarnarka v Celju | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Evgen Žitnik]] |5.? februar 1914 |?.?. |100 let, ?? |tast [[Tone Kuntner|Toneta Kuntnerja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Milan Stante]] |21. februar 1916 |marec 2016 |100 let, 8 dni |pravnik, harmonikar, gledališčnik, režiser | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Lipe Kosec]] |29. junij 1895 |?.?.1995 |ok. 100 let |Maistrov borec, tigrovec, politični delavec | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Maksimilijan Šribar]] |?.?.1893 |?.?.1993 |ok. 100 let |veterinarski svetnik |<ref>{{Navedi splet |title=Dr. Maksimilijan Šribar (1893-1993) |url=https://billiongraves.com/grave/Maksimilijan-%C5%A0ribar/21757342 |website=BillionGraves |language=en}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Dana Pegan]] |?.?.1913 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Janko Grošelj]] |14. december 1912 |?.?.2013 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Bogomir Kostanjevec]] |21. november 1911 |?.?.2012 |ok. 100 let | |<ref>[https://www.ptuj.si/Files/eMagazine/107/313380/Leto%20XXVI%20stevilka%201%2027.%20JANUAR%202012.pdf Gabriela Sorman in Bogomir Kostanjevec praznovala sto let]. str. 22. ''Ptujčan''. 27. januar 2012. pridobljeno 27. januarja 2021</ref><ref>{{Navedi splet |title=Osmrtnica|url=https://www.vecer.com/navaden/201201315741374-5741374 |website=Vecer.com |date=30. januar 2012 |accessdate= 27. januar 2021 |language=sl-si}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Flora Rauter]] |?.?.1896 |?.?.1996 |ok. 100 let |ljudska pesnica na Koroškem | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Vida Kosi]] |?.?.1921 |?.?.2021 |ok. 100 let |vrhovna sodnica | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Amalija Košiček]] |?.?.1912 |?.?.2012 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Julija Košiček]] |?.?.1906 |?.?.2006 |ok. 100 let | | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Majda Gaspeti Fajfar]] |?.?.1909 |?.?.2009 |ok. 100 let |žena [[Tone Fajfar|Toneta Fajfarja]] | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Gabrijela Ehrlich]] |23. marec 1916 |Neznano |Zadnje poročilo narejeno na 100. rojstni dan 2016 |zdravnica, laična misijonarka |<ref>{{Navedi novice|title=MISIJONARKA GABRIELA EHRLICH, STOLETNICA|date=23. marec 2016|url=https://radio.ognjisce.si/sl/176/slovenija/20200/misijonarka-gabriela-ehrlich-stoletnica.htm|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Ivanka Zavadlav]] (r. Jermol) |22. junij 1924 |neznano |100 let? |pesnica, prosvetna delavka (PSBL) | |- |[[Slika:Silver - replace this image male.svg|120px]] |[[Ferdinand Steher]] |?.?.1911 |?.?.2015 |ok. 104 leta |Žale - Ljubljana | |- |[[Slika:Silver - replace this image female.svg|120px]] |[[Mimi Pongračič]] (r. Zagorc) |1920/21? |julij 2026 |105 let ? |v 106. letu |<ref>{{Navedi splet|title=Osmrtnice {{!}} Radio Ognjišče|url=https://radio.ognjisce.si/sl/radio/osmrtnice/|website=radio.ognjisce.si|date=+02:00|accessdate=2026-07-13|language=sl|first=Radio|last=Ognjišče}}</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Glej tudi == * [[Superstoletnik]] == Sklici == {{sklici|30em}} [[Kategorija:Slovenski stoletniki|*]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Stoletniki]] [[Kategorija:Slovenski rekordi]] onqg85ujxe3s493uhvy5uy0v5t45h7y 0 221912 6752669 6704713 2026-09-18T22:10:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752669 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}'''Silva Čušin Povše''', [[Slovenci|slovenska]] [[filmski igralec|filmska]] in [[gledališki igralec|gledališka igralka]], * [[8. julij]] [[1957]], [[Ljubljana]] Je prvakinja igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Med drugim je prejemnica najvišje igralske nagrade [[Borštnikov prstan]]. == Mladost == Rodila se je 8. julija 1957 očetu Lovrencu in materi Cirili Čušin. V domači Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, leta 1972 pa se je vpisala na Gimnazijo Moste, ki jo je zaključila leta 1976.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Čušin, Silva (1957–) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1021830/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-02-11}}</ref> Tako v osnovni kot srednji šoli je obiskovala dramski krožek.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=»Življenjske radosti so male stvari, samo poiskati jih je treba«|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/kultura/611930188ae90/zivljenjske-radosti-so-male-stvari-samo-poiskati-jih-je-treba|website=Svet24.si|accessdate=2021-08-17|language=sl|date=15. avgust 2021}}</ref> Ob koncu gimnazije je opravila sprejemne izpite in se vpisala na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani, kjer je leta 1980 absolvirala in nato 1984 diplomirala. Študij je začela v letniku [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Boris Juh|Borisa Juha]], zaključila pa pod mentorstvom [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]] in [[Kristijan Muck|Kristijana Mucka]].<ref>{{Navedi splet|title=Silva Čušin|url=https://sigledal.org/geslo/Silva_%C4%8Cu%C5%A1in|website=Geslo|accessdate=2025-02-11|language=sl|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211125845/https://sigledal.org/geslo/Silva_%C4%8Cu%C5%A1in|url-status=dead}}</ref> == Igralska kariera == Že v času študija je igrala v mnogih uprizoritvah in gledališčih, med drugim v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana]], [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]. Leta 1985 je postala članica igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana, kjer še vedno igra.<ref name=":1" /> Ustvarja tudi za film in televizijo.<ref name=":0" /> Je prejemnica številnih stanovskih nagrad, med drugim je prejela [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in dve Borštnikovi nagradi, leta 2007 - pri štiridesetih letih - pa tudi [[Borštnikov prstan]].<ref>{{Navedi splet|title=Borštnikov prstan Silvi Čušin|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/borstnikov-prstan-silvi-cusin/152682|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Silva Čušin, Borštnikov prstan 2007|url=https://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana/silva-cusin-borstnikov-prstan-2007|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2025-02-11|archive-date=2024-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20241006160221/https://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana/silva-cusin-borstnikov-prstan-2007|url-status=dead}}</ref> == Zasebno == Je poročena in mati sina ter hčerke.<ref name=":1" /> == Filmografija == === Filmi === * [[Sanremo (film)|Sanremo]] (2020): Duša * [[Vsi proti vsem]] (2020): Tončka, Frantina žena * [[Jaz sem Frenk]] (2019): Marjuta * [[Skriti spomin Angele Vode|Skriti spomini Angele Vode]] (2009, TV): Angela Vode * [[9:06]] (2009): Majda, bivša žena * [[Estrellita - Pesem za domov|Estrellita - pesem za domov]] (2007): Dora * [[Trst je naš!|Trsta je naš!]] (2009, kratki): Marija * [[Hit poletja (film)|Hit poletja]] (2008, TV): Tinina mama * [[Predmestje (film)|Predmestje]] (2004): Ema * [[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]] (1991, TV): Feliksova žena * [[Ljubezen nam je vsem v pogubo]] (1987, TV): Lenčka *[[Sanjarjenje (TV drama)|Sanjarjenje]] (1983, TV) *[[Sin pogubljenja (TV drama)|Sin pogubljenja]] (1983, TV) *[[Dež v Piranu]] (1983, TV) === TV serije === * [[Na terapiji (TV-serija)|Na terapiji]] (2011): Ema Kogovšek == Nagrade == * [[Severjeva nagrada|študentska Severjeva]], 1979 - '''Evgenija''' Mrożek ''Tango'' (AGRFT) * [[Borštnikova nagrada]] za mlado igralko, 1980 - '''Babica-Evica''' Strniša ''Žabe'' (AGRFT) * Severjeva, 1986 - '''Ljubica''' Jančar ''Veliki briljantni valček'', '''Tantalla''' Zajc ''Kálevála'', '''Ivana''' Churchill ''Punce in pol'', '''Jožefina''' Kreft ''Krajnski komedijanti'' (Drama Ljubljana) * [[nagrada Prešernovega sklada]], 1988 - '''Hana''' Grum ''Dogodek v mestu Gogi'', '''Tantalla''' Zajc ''Kálevála'', '''Ismena''' Smole ''Antigona'' (Drama Ljubljana) * [[Župančičeva nagrada]], 1996 - '''Hannah Jarvis''' Stoppard ''Arkadija'', '''Olga''' Čehov ''Tri sestre'' (Drama Ljubljana) * Borštnikova nagrada, 2005 - '''Kraljica Izabela''' Marlowe ''Edvard Drugi'' (Drama Lj) * [[Vesna (nagrada)|vesna]] za glavno vlogo, 2007 - '''Dora''' Pevec ''Estrellita – pesem za domov'' * [[Borštnikov prstan]], 2007 * vesna za stransko vlogo, 2009 - '''Majda''' Šterk ''9:06'' * žlahtna komedijantka, 2011, Dnevi komedije Celje - '''Mara Rozman Korošec''' Tadel ''Ponudba in povpraševanje'' (Drama Ljubljana) * [[nagrada Ita Rina]] za življenjsko delo, 2022 - [[Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev]] * [[Nagrada bert|nagrada Bert]], 2025. == Sklici == <references /> ==Zunanje povezave== *[https://bsf.si/sl/ime/silva-cusin/ Silva Čušin] v Bazi slovenskih filmov *[https://sigledal.org/geslo/Silva_%C4%8Cu%C5%A1in Profil] na Sigledal *[https://www.drama.si/igralec/silva-cusin/ Profil] na drama.si *[https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175178480 Igralka Silva Čušin: "Za vsako vlogo moraš biti nova odprta prazna knjiga."]. Naši umetniki pred mikrofonom (29. november 2025). RTV Slovenija. {{actor-stub}} {{ZupanciceviNagrajenci}} {{BorstnikovPrstan}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:ČUŠIN, Silva}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1957]] [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Župančičevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] livt6vczd5uyqev8yor2ojv771e1pgq 0 235179 6752451 6683167 2026-09-18T12:16:49Z ~2026-45085-22 264465 /* Bibliografija (monografije) */ 6752451 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vojan Rus''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]] in [[publicist]], * [[2. marec]] [[1924]], [[Gornja Radgona]], † [[12. avgust]] [[2015]], [[Bled]]. Rus se je leta 1941 vljučil v [[Osvobodilna fronta|OF]], kjer je organiziral mladinske skupine v Ljubljani in na Dolenjskem. Po prihodu iz [[italija]]nskega zapora se je 1944 priključil [[partizani|partizanom]] in bil politični komisar čete in bataljona. Po končani vojni je nadaljeval študij na [[Beograd|beograjski]] [[Filozofska fakulteta v Beogradu|FF]]. [[Diploma|Diplomiral]] je leta 1954 v Beogradu iz filozofije in tam 1960 tudi [[doktorat|doktoriral]] s tezo ''Istovetnost in razlika v Heglovi in klasični marskistični filozofiji''. V letih 1954−1959 je delal na Inštitutu za mednarodno politiko in gospodarstvo, od 1959 pa na Inštitutu za preučevanje delavskega gibanja v Beogradu. Leta 1964 se je zaposlil na [[Ljubljana|ljubljanski]] [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] kot docent za etiko, od 1970 je bil [[profesor|redni profesor]] za filozofsko sistematiko. Ker je imel edini med redno zaposlenimi predavatelji na oddelku doktorat, je bil mentor ostalim, ki ga (še) niso imeli ([[Frane Jerman]], [[Boris Majer]], [[Božidar Debenjak]]). Z letom 1993/94 se je upokojil. Bil je aktiven v različnih političnih forumih, sprva v mladinskih, nazadnje je bil (po smrti svojega očeta, enega od ustanoviteljev [[OF]], [[Josip Rus|Josipa Rusa]]) član predsedstva Republiške konference [[Szilárd Bogdánffy|SZDL]] Slovenije. 1995 je s svojim sinom Velkom S. Rusom ustanovil društvo T. G. Masaryka za filozofsko antropologijo, etiko ter socialne in humanistične znanosti. V svojem publicističnem in znanstvenem delu največ ukvarjal s proučevanjem [[estetika|estetike]], [[etika|etike]], aksiologije, kalistike, ontologije, filozofske antropologije in [[marksizem|marksistične]] [[dialektika|dialektike]]. Objavljal je tudi prispevke s področja [[ekonomija|ekonomije]], [[politologija|politologije]] in [[sociologija|sociologije]]. Zgradil je izviren filozofski sistem natemelju teorije zamisli in strukture ustvarjalnosti S področja svojega znanstvenega delovanja je napisal več knjg in učbenikov. Njegova [[bibliografija]] zajema preko 100 del.<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1996). Knjiga 10. Ljubljana: Mladinska knjiga.</ref> Bil je imetnik [[Partizanska spomenica 1941|partizanske spomenice 1941]]. == Bibliografija (monografije) == * ''Delavsko gibanje v Indiji'', 1960 * ''Narodni pokreti u nerazvijenim zemljama'', 1962 * ''Dialektika človeka, misli in sveta'', 1967 * ''Sodobna filozofija med dialektiko in metafiziko (zlasti glede na vprašanje istovetnosti in različnosti)'', 1968 (nagrada sklada B. Kidriča) * ''Kultura, politika in morala'', 1969 {{COBISS|ID= 6005761}} * ''Nekaj razpotij samoupravnega socializma'', 1973 * ''Izvori in temelji neuvrščenosti'', 1975 * ''Etika in socializem'', 1976 (nagrada sklada B. Kidriča) * ''Izvirna marskistična dialektika'', 1978 * ''Pristop k ekonomskemu položaju delavcev v kapitalizmu'', 1981 * ''Nadaljevanje naše poti'', 1983 * ''Možnost nove estetike'', 1983 * ''Morala, razrednost in vloga ZK'' (soavtor, 1987) * ''Filozofska antropologija'', 1991 {{COBISS|ID=4099641}} * ''Estetika in kalistika'', 1993 * ''Žive vrednote antifašizma'', 1995 * ''Filosophische Anthropologie'', 2000 * ''Reforma sodobnega človeštva'', 2012 == Viri == {{sklici}} {{scientist-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rus, Vojan}} [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] djmx9f78ubc268ok6ea3w21esd9ykbg 0 240723 6752491 6748834 2026-09-18T13:54:25Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752491 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Dušan Skerbiš |grb=Coat of arms of Municipality of Mirna.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Mirna.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=31,3 |prebivalstvo=2895 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1469 |ženske=1426 |splet=https://www.mirna.si/|sedež=[[Mirna]]}} [[Slika:Mirnska dolina.JPG|thumb|right|250px|Pogled z gradu na Mirno]] '''Občina Mirna''' je 211. [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Mirna|Mirni]]. Občina je nastala leta 2011 z odcepitvijo 22-ih naselij iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]]. Novonastala občina Mirna (skoraj 3.000 prebivalcev leta 2026) zavzema severozahodni del nekdanje trebanjske občine in poleg nje meji še na naslednje občine: [[občina Litija]], [[občina Šentrupert]] in [[občina Mokronog - Trebelno]]. == Nastanek občine == Krajevna skupnost Mirna je novembra 2009 na referendumu izglasovala odcepitev od Občine Trebnje v samostojno Občino Mirna,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> vendar je bil aprila 2010 zakon o razglasitvi občine (skupaj z in predvsem zaradi [[občina Ankaran|Občine Ankaran]]) zavrnjen.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je 26. novembra 2010 ugotovilo, da je bila odločitev poslancev neskladna z ustavo in ukazalo odpravo neskladja ter razpis volitev v Občini Mirna v naslednjih dveh mesecih.<ref>{{navedi splet|title=Odločba U-I-137/10-47|url=http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije|accessdate=12. december 2010|date=26. november 2010|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723060032/http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|url-status=dead}}</ref> Poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] so 1. februarja 2011 sprejeli zakon o ustanovitvi Občine Mirna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |title=Dobili smo novo občino, 211. po vrsti |date=1. februar 2011 |publisher=Novice.Dnevnik.si |accessdate=2011-03-17 |archive-date=2011-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110204013839/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |url-status=dead }}</ref> Mirna je uradno postala občina 26.&nbsp;februarja 2011.<ref>http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20119&stevilka=322</ref> == Naselja v občini == V občini je 22 naselij: [[Brezovica pri Mirni]], [[Cirnik, Mirna|Cirnik]], [[Debenec]], [[Glinek, Mirna|Glinek]], [[Gomila, Mirna|Gomila]], [[Gorenja vas pri Mirni]], [[Migolica]], [[Migolska Gora]], '''[[Mirna]]''', [[Praprotnica]], [[Ravne, Mirna|Ravne]], [[Sajenice]], [[Selo pri Mirni]], [[Selska Gora]], [[Stan, Mirna|Stan]], [[Stara Gora, Mirna|Stara Gora]], [[Ševnica]], [[Škrjanče, Mirna|Škrjanče]], [[Trbinc]], [[Volčje Njive]], [[Zabrdje]], [[Zagorica, Mirna|Zagorica]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Dušan Skerbiš]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat s podporo volivcev}}''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Dušan Skerbiš]] | '''{{Abbr|SV|Avgust Gregorčič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Barica Kraljevski in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}}''' |} == Opombe in reference == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mirna.si/ Občina Mirna], uradna stran * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mirna|Občina Mirna}} {{Mirna}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mirna]] [[Kategorija:Občina Mirna| ]] o77uombrgwzyij0mj6zb0s76l0sjupj 6752509 6752491 2026-09-18T14:31:20Z Ljuba24b 92351 /* Opombe in reference */ 6752509 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=Dušan Skerbiš |grb=Coat of arms of Municipality of Mirna.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Mirna.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#T1257_L408_F212_x506884_y87484_s12_b4 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=31,3 |prebivalstvo=2895 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1469 |ženske=1426 |splet=https://www.mirna.si/|sedež=[[Mirna]]}} [[Slika:Mirnska dolina.JPG|thumb|right|250px|Pogled z gradu na Mirno]] '''Občina Mirna''' je 211. [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s središčem na [[Mirna|Mirni]]. Občina je nastala leta 2011 z odcepitvijo 22-ih naselij iz [[občina Trebnje|občine Trebnje]]. Novonastala občina Mirna (skoraj 3.000 prebivalcev leta 2026) zavzema severozahodni del nekdanje trebanjske občine in poleg nje meji še na naslednje občine: [[občina Litija]], [[občina Šentrupert]] in [[občina Mokronog - Trebelno]]. == Nastanek občine == Krajevna skupnost Mirna je novembra 2009 na referendumu izglasovala odcepitev od Občine Trebnje v samostojno Občino Mirna,<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> vendar je bil aprila 2010 zakon o razglasitvi občine (skupaj z in predvsem zaradi [[občina Ankaran|Občine Ankaran]]) zavrnjen.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] je 26. novembra 2010 ugotovilo, da je bila odločitev poslancev neskladna z ustavo in ukazalo odpravo neskladja ter razpis volitev v Občini Mirna v naslednjih dveh mesecih.<ref>{{navedi splet|title=Odločba U-I-137/10-47|url=http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije|accessdate=12. december 2010|date=26. november 2010|archive-date=2011-07-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110723060032/http://www.us-rs.si/media/odlocba.u-i-137-10.pdf|url-status=dead}}</ref> Poslanci [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora]] so 1. februarja 2011 sprejeli zakon o ustanovitvi Občine Mirna.<ref>{{navedi novice |url=http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |title=Dobili smo novo občino, 211. po vrsti |date=1. februar 2011 |publisher=Novice.Dnevnik.si |accessdate=2011-03-17 |archive-date=2011-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110204013839/http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042421273 |url-status=dead }}</ref> Mirna je uradno postala občina 26.&nbsp;februarja 2011.<ref>http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20119&stevilka=322</ref> == Naselja v občini == V občini je 22 naselij: [[Brezovica pri Mirni]], [[Cirnik, Mirna|Cirnik]], [[Debenec]], [[Glinek, Mirna|Glinek]], [[Gomila, Mirna|Gomila]], [[Gorenja vas pri Mirni]], [[Migolica]], [[Migolska Gora]], '''[[Mirna]]''', [[Praprotnica]], [[Ravne, Mirna|Ravne]], [[Sajenice]], [[Selo pri Mirni]], [[Selska Gora]], [[Stan, Mirna|Stan]], [[Stara Gora, Mirna|Stara Gora]], [[Ševnica]], [[Škrjanče, Mirna|Škrjanče]], [[Trbinc]], [[Volčje Njive]], [[Zabrdje]], [[Zagorica, Mirna|Zagorica]]. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Dušan Skerbiš]] | '''{{Abbr|NK|Neodvisni kandidat s podporo volivcev}}''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Dušan Skerbiš]] | '''{{Abbr|SV|Avgust Gregorčič in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Barica Kraljevski in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center; | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Zoran Remic in skupina volivcev}}''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.mirna.si/ Občina Mirna], uradna stran * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Mirna|Občina Mirna}} {{Mirna}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Mirna]] [[Kategorija:Občina Mirna| ]] 7dww6gllwpsxkaxjxjp06biy0zfsrhc 0 243805 6752572 6242012 2026-09-18T16:52:31Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752572 wikitext text/x-wiki '''Schwarzschildov polmer''' [švárcšildov ~] (včasih tudi '''gravitacijski polmer''') je [[polmer]] [[krogla|krogle]], ki obdaja [[vrtenje|nevrtečo se]] in nenabito (brez [[električni naboj|električnega naboja]]) [[črna luknja|črno luknjo]]. To je polmer krogle, ki vsebuje dovolj [[masa|mase]], da iz njenega območja ne more uiti niti [[svetloba]]. Velja tudi, da iz območja črne luknje zaradi prevelike [[težnost]]i ne more uiti nobena [[informacija]]. Črne luknje so [[astronomsko telo|telesa]], ki imajo manjši ali enak polmer, kot je njihov Schwarzschildov polmer. To pomeni, da je [[ubežna hitrost]] svetlobe za črno luknjo enaka [[hitrost svetlobe|hitrosti svetlobe]]. Schwarzschildov polmer je tudi polmer [[dogodkovno obzorje|dogodkovnega obzorja]] krogelne črne luknje. Imenuje se po nemškem astronomu in fiziku [[Karl Schwarzschild|Karlu Schwarzschildu]] (1873–1916), ki je leta [[1916 v znanosti|1916]] prvi rešil [[Einsteinove enačbe polja|Einsteinove]] [[vakuum]]ske [[enačba polja|enačbe polja]] za krogelno simetrične nevrteče sisteme brez električnega naboja.<ref>{{sktxt|Schwarzschild|1916a|pp=189}}.</ref><ref>{{sktxt|Schwarzschild|1916b|pp=424}}.</ref> == Opis == Schwrzschildov polmer je polmer krogle, ki bi naj vsebovala dovolj mase, da niti svetloba ne bi mogla uiti iz njenega [[gravitacijsko polje|težnostnega polja]]. Velikost Schwarzschildovega polmera se izračuna iz: : <math>r_{\rm s} = \frac{2\kappa m}{c_{0}^{2}} = \frac{2\mu}{c_{0}^{2}} \!\, , </math> kjer je: * <math>r_{\rm s}\!\, </math> – Schwarzschildov polmer (oznake tudi <math>r_{0} \!\,</math><ref name="oppenheimer_1939">{{sktxt|Oppenheimer|Snyder|1939}}.</ref>{{rp|456}}, <math>r_{\rm g} \!\,</math><ref>{{sktxt|Valek|2011|pp=101}}.</ref>{{rp|101}} ali <math>\mathfrak{R} \!\, </math><ref>{{sktxt|Göhring|2010|pp= 51}}.</ref>{{rp|51}}), * <math>\kappa\!</math> – [[Isaac Newton|Newtonova]] splošna [[gravitacijska konstanta]], * <math>m\!</math> – [[masa]] [[telo (fizika)|telesa]], * <math>c_{0}\!</math> – [[hitrost svetlobe]] v [[vakuum]]u, * <math>\mu\,</math> – [[standardni težnostni parameter]]. To pomeni, da takrat, ko se maso stisne v kroglo, ki ima polmer manjši od Schwarzschildovega polmera, se dobi črno luknjo. Površina krogle, ki ima polmer enak 1 Schwarzschildovemu polmeru, se imenuje [[dogodkovno obzorje]]. Schwarzschildov polmer za [[Zemlja|Zemljo]] je približno 9 [[mili|m]][[meter|m]]:<ref>[http://www.thefreedictionary.com/Schwarzschild+radius The Free Dictionary]</ref> : <math>r_{\rm s \oplus} = \frac{2\kappa m_{\oplus}}{c_{0}^{2}}=\frac{2\cdot 6,67428\cdot 10^{-11}\cdot 5,9736\cdot 10^{24}}{299792458^{2}} \approx 8,9 \ \mbox{mm} \!\, , </math> za [[Sonce]] pa približno 3 [[kilometer|km]]: : <math>r_{\rm s \odot} = \frac{2\kappa m_{\odot}}{c^{2}}=\frac{2\cdot 6,67428\cdot 10^{-11}\cdot 1,9885\cdot 10^{30}}{299792458^{2}} \approx 2953,4 \ \mbox{m} \!\, . </math> To pomeni, da bi Zemlja morala imeti vsaj 4{{e|26}}-krat večjo [[gostota|gostoto]], da bi postala črna luknja. Razmerji polmerov sta: : <math> \frac{r_{\oplus}}{r_{\rm s \oplus}} = \frac{6378137}{8,9 \cdot 10^{-3}} \approx 716644607 \!\, , </math> : <math> \frac{r_{\odot}}{r_{\rm s \odot}} = \frac{6,96\cdot 10^{8}}{2953,4} \approx 235661 \!\, . </math> == Zgodovina == Pomen [[singularnost]]i pri <math>r=2m=2\mu\!\, </math> (v [[naravne enote|naravnih enotah]], <math>c_{0}=\kappa=1 \!\,</math>) je prvi uvidel [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard]], ki se je med konferenco v Parizu leta 1922 vprašal kaj se lahko zgodi, če lahko fizikalni sistem sploh kdaj doseže to singularnost. [[Albert Einstein|Einstein]] je vztrajal, da je ne more doseči, in nakazal hude posledice na [[Vesolje]], ter hudomušno imenoval singularnost »Hadamardova katastrofa«.<ref>{{sktxt|Moradi|2004}}.</ref> Schwarzschildov izvirni model zvezde je privzel [[stisljivost|nestisljivo]] [[tekočina|tekočino]]. Einstein je pokazal, da je bil to nerazumljiv privzetek, saj bi se lahko [[zvok]] širil z neskončno [[hitrost]]jo. V svojem delu je obravnaval model zvezde, kjer so bile komponente zvezde krožeče mase, in pokazal, da bi lahko na Schwarzschildovem polmeru [[tirna hitrost|tirne hitrosti]] presegle hitrost svetlobe. Leta 1939 je s tem pobijal, da bi se to lahko zgodilo, tako da singularnost v naravi ne more nastati.<ref>{{sktxt|Einstein|1939}}.</ref> Istega leta sta [[Julius Robert Oppenheimer|Oppenheimer]] in [[Hartland Sweet Snyder|Snyder]] obravnavala model oblaka prahu, kjer so se prašni delci oblaka [[gibanje|gibali]] radialno proti eni [[Točka (geometrija)|točki]], in pokazala, da lahko dosežejo singularnost v končnem [[lastni čas|lastnem času]]. Ko prečkajo mejo, sta Oppenheimer in Snyder opazila, da so svetlobni stožci obrnjeni navznoter, in, da noben signal ne more uiti navzven.<ref name="oppenheimer_1939" />{{rp|455}} Izračunala sta [[gravitacijsko sesedanje]] homogene tekoče krogle proste [[tlak]]a in ugotovila, da se odvoji od preostalega Vesolja. == Glej tudi == * [[Planckov sistem enot]] * [[Planckov delec]] == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == {{refbegin|2}} * {{citat|last1= Einstein|first1= Albert|authorlink1= Albert Einstein|title= On a Stationary System with Spherical Symmetry Consisting of Many Gravitating Masses|journal= [[Annals of Mathematics]]|date= 1939}} * {{citat|last1= Göhring|first1= Rainer|title= Kosmologie der Allgemeinen Relativitätstheorie|date= 2010|publisher= |location= Frankfurt na Majni|url= http://www.physikalischer-verein.de/ART/ART_Skript.pdf|format= [[Portable Document Format|PDF]]}}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{navedi splet|last1= Moradi|first1= Hamed|url= http://www.maths.monash.edu.au/~hmoradi/Honours_Essay_2004.pdf|title= An Early History of Black Holes|date= 2004|work= [[Monasheva univerza]]|format= [[Portable Document Format|PDF]]|accessdate= 2010-07-07|archive-date= 2008-07-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20080730114756/http://www.maths.monash.edu.au/%7Ehmoradi/Honours_Essay_2004.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Oppenheimer|first1= Julius Robert|authorlink1= Julius Robert Oppenheimer|last2= Snyder|first2= Hartland Sweet|authorlink2= Hartland Sweet Snyder|title= On Continued Gravitational Contraction|journal= [[Physical Review]]|date= 1939|volume= 56|pages= 455-459|url= http://www.phys.huji.ac.il/~barak_kol/Courses/Black-holes/reading-papers/OppSnyder.pdf|accessdate= 2010-10-16|archive-date= 2016-03-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20160303180134/http://www.phys.huji.ac.il/~barak_kol/Courses/Black-holes/reading-papers/OppSnyder.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Schwarzschild|first1= Karl|authorlink1= Karl Schwarzschild|title= Über das Gravitationsfeld eines Massenpunktes nach der Einsteinschen Theorie|journal= Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin, Klasse fur Mathematik, Physik, und Technik|date= 1916a|volume= }} * {{citat|last1= Schwarzschild|first1= Karl|authorlink1= |title= Über das Gravitationsfeld einer Kugel aus inkompressibler Flussigkeit nach der Einsteinschen Theorie|journal= Sitzungsberichte der Deutschen Akademie der Wissenschaften zu Berlin, Klasse fur Mathematik, Physik, und Technik|date= 1916b|volume= }} * {{citat|last1= Valek|first1= Béla|authorlink1= |url= http://valek.webs.com/mp/gr_en.pdf|title= Modern Physics Handbook I. General Relativity|publisher= |date= 2011|isbn= |cobiss= |accessdate= 2012-08-18|archive-date= 2021-06-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20210609145632/https://valek.webs.com//mp/gr_en.pdf|url-status= dead}} {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.thefreedictionary.com/Schwarzschild+radius Definicije Schwarzschildovega polmera] na The Free Dictionary {{ikona en}} * [http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/astro/blkhol.html Kalkulator za izračunavanje Schwrzschildovega polmera] {{ikona en}} * [http://cosmology-pehani.tripod.com/sitebuildercontent/sitebuilderfiles/nase_vesolje_kot_velika_crna_luknja.pdf Naše vesolje kot velika črna luknja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151018022917/http://cosmology-pehani.tripod.com/sitebuildercontent/sitebuilderfiles/nase_vesolje_kot_velika_crna_luknja.pdf |date=2015-10-18 }} {{ikona sl}} {{črne luknje}} {{portal|Astronomija}} [[Kategorija:Črne luknje]] [[Kategorija:1916 v znanosti]] 1k6ixk2shgw0f27sy1xsogl5qkqbb2v 0 262312 6752596 6596942 2026-09-18T17:54:21Z Erardo Galbi 166658 6752596 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Avguštin Codelli }} '''Avguštin baron [[Codelliji|Codelli]] pl. Fahnenfeld''', veletrgovec, [[Kranjska|kranjski]] [[plemstvo|plemič]] in zemljiški gospod, * [[3. april]] [[1685]], [[Gorica]], † [[23. februar]] [[1749]]. == Življenje == Rodil se je v [[Gorica|Gorici]] siromašnemu zdravniku Avguštinu Codelliju in materi Katarini Cristofolutti. Po stricu [[Peter Anton Codelli|Petru Antonu Codelliju]] iz [[Ljubljana|Ljubljane]], ki ni imel otrok, je leta [[1727]] podedoval zelo veliko premoženje: veletrgovino z železom in zemljiško [[gospostvo Kodeljevo]]. S tem je postal eden najbogatejših na [[Kranjska|Kranjskem]]. V zakonu z grofico Marjano Candido je imel dva otroka, [[Jožef Anton Codelli|Jožefa Antona]], ponovnega začetnika ljubljanske veje [[Codelliji|Codellijev]], in Franca. Cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI.]] ga je povzdignil v plemiški stan, cesarica [[Marija Terezija]] pa ga je leta [[1749]] povzdignila med dedne nemške barone z naslovom pl. '''Fahnenfeld'''. Pokopan je v nadškofijski kapeli v [[Gorica|Gorici]].<ref>[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Primorski slovenski biografski leksikon. 1976, 3. snopič]</ref> == Delo == Kmalu po tem je skupaj z [[Michelangelo Zois|Michelangelom Zoisom]] ustanovil trgovsko družbo v Ljubljani, na katero je prenesel vso veletrgovino z železom. Družba je trgovala na veliko največ z železom in železnino, volno in cenedskim suknom. Svoj delež v družbi je nato leta [[1735]] prodal družabniku [[Michelangelo Zois|Zoisu]].<ref>[http://www.sistory.si/modules.php?name=Publikacije&op=publikacija&id=152 Valenčič, V. (1994): Trgovina na Kranjskem v 18. stoletju. Zgodovinski časopis 48(2):217-230]</ref> Med letoma 1727 in 1749 je bil tudi gospodar gospostev [[Gospostvo Kodeljevo|Kodeljevo]], [[Gospostvo Thurnau|Thurnau]] in [[Gospostvo Dobrava|Dobrava]], ki so se pod njegovim vodstvom močno razširili.<ref>Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96</ref> Avguštin Codelli je zaslužen tudi za slovensko slovstvo. Denarno je podpiral ljubljanske [[Kapucini|kapucine]], da so lahko izdali zbirko pridig v slovenskem jeziku [[Pater Rogerij|patra Rogerija]] ''[[Palmarium Empyreum]]'' (Zmagovita nebesa). V zahvalo sta njemu posvečeni obe knjigi pridig; prva je izšla leta [[1731]] v [[Celovec|Celovcu]], druga pa leta [[1743]] v Ljubljani. == Viri == {{sklici}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Codelli, Avguštin I.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1685]] [[Kategorija:Umrli leta 1749]] [[Kategorija:Codelliji]] [[Kategorija:Kranjski plemiči]] axrcr90lfij4tufy4ngo2ii2uppyixd 0 262325 6752656 6596945 2026-09-18T21:10:57Z ~2026-44996-51 264415 6752656 wikitext text/x-wiki {{popravi|datum=december 2020}}{{BŽO več sklicev|datum=december 2020}}{{Infopolje Oseba}} '''Robert Potokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[1965]] ==Življenje== Robert Potokar je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] leta 1990. Je član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Je odgovorni urednik revije ''Piranesi''<ref>{{COBISS|ID=31080192}} </ref>. Gostujoči predavatelj na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, od leta 2010 dalje. Leta 2002 izdal knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Leta 2003 je v sodelovanju z [[Vojteh Ravnikar|Vojtehom Ravnikarjem]] ustanovil Ravnikar Potokar arhitekturni biro. Maja 2008 je s Špelo Kuhar izdal vodnik Gremo v mesto [[Ljubljana]],<ref>https://www.rtvslo.si/tureavanture/knjiga-za-na-pot/gremo-na-sprehod-po-mestu-ljubljana/201376</ref> ki je bil posodobljen v avgustu 2018. Zadnja leta se ukvarja tudi s krajinsko fotografijo. Knjiga njegovih (večinoma potovalnih) skic s komentarji ob istoimenski razstavi v Finžgarjevi galeriji ima naslov ''Beline'' (2026). ==Nagrade== *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1996, z: Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1998, z: Maruša Zorec, Ana Kučan *[[Plečnikova medalja]] za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik, Ljubljana 2003 *Mednarodna nagrada Piranesi, Piran 2004, z: Miha Klinar, Špela Kuhar, Blaž Medja, Uroš Pavasović *Zlati svinčnik, ZAPS 2007; realizacija poslovne stavbe F2 Masarykova, z Vojtehom Ravnikarjem <ref>https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-arhitekt-vojteh-ravnikar/239503</ref> *Zlati svinčnik, ZAPS 2008; Hišica ob drevesu <ref>https://www.zaps.si/index.php?m_id=dogodki_nagrade_ZAPS</ref> *Nagrada Najlepša slovenska knjiga na 24. Slovenskem knjižnem sejmu za vodnik Gremo v mesto Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana 25. november 2008, z: soavtorica Špela Kuhar, oblikovalec Domen Fras *Nagrada ZAPS Zlati svinčnik za Ureditev Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki, Ljubljana 2015, z. Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Andrej Blatnik, Špela Kuhar, Tanja Simonič Korošak, Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, Silva Cimperman *Nagrada za naj leseno gradnjo 2016, v kategoriji javne stavbe, za Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, podeljuje Agencija Spirit Slovenija, Ljubljana 2016, z. Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrović, Mateja Šetina *Nagrada za urbani prostor, Mednarodni 21. Salon arhitekture Novi Sad, 2018, nagrajeni projekt: Trg pod gradom in igrišče Zamorc v Škofji Loki, 2018, z: Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Tanja Simonič Korošak == Viri in opombe == {{sklici}} * Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0 ==Zunanje povezave== *[https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181016164935/https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx |date=2018-10-16 }} *[http://www.dominvrt.si/clanek/trend/slovenska-hisica-ob-drevesu-je-tako-posebna.html Hišica ob drevesu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potokar, Robert}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Potokar, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Potokar, Robert]] nf3i5fd2lf6eabsmps8vbzeyt263zvc 6752659 6752656 2026-09-18T21:15:18Z ~2026-44996-51 264415 6752659 wikitext text/x-wiki {{popravi|datum=december 2020}}{{BŽO več sklicev|datum=december 2020}}{{Infopolje Oseba}} '''Robert Potokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[1965]] ==Življenje== Robert Potokar je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] leta 1990. Je član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Je odgovorni urednik revije ''Piranesi''<ref>{{COBISS|ID=31080192}} </ref>. Gostujoči predavatelj na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, od leta 2010 dalje. Leta 2002 izdal knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Leta 2003 je v sodelovanju z [[Vojteh Ravnikar|Vojtehom Ravnikarjem]] ustanovil Ravnikar Potokar arhitekturni biro. Maja 2008 je s Špelo Kuhar izdal vodnik Gremo v mesto [[Ljubljana]],<ref>https://www.rtvslo.si/tureavanture/knjiga-za-na-pot/gremo-na-sprehod-po-mestu-ljubljana/201376</ref> ki je bil posodobljen v avgustu 2018. Zadnja leta se ukvarja tudi s krajinsko fotografijo. Knjiga njegovih (večinoma potovalnih) skic s komentarji ob istoimenski razstavi v Finžgarjevi galeriji ima naslov ''Beline'' (2026), ki sledi knjigi fotografij krajin in barvitih razglednic ''Modrine'' (2024). ==Nagrade== *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1996, z: Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1998, z: Maruša Zorec, Ana Kučan *[[Plečnikova medalja]] za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik, Ljubljana 2003 *Mednarodna nagrada Piranesi, Piran 2004, z: Miha Klinar, Špela Kuhar, Blaž Medja, Uroš Pavasović *Zlati svinčnik, ZAPS 2007; realizacija poslovne stavbe F2 Masarykova, z Vojtehom Ravnikarjem <ref>https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-arhitekt-vojteh-ravnikar/239503</ref> *Zlati svinčnik, ZAPS 2008; Hišica ob drevesu <ref>https://www.zaps.si/index.php?m_id=dogodki_nagrade_ZAPS</ref> *Nagrada Najlepša slovenska knjiga na 24. Slovenskem knjižnem sejmu za vodnik Gremo v mesto Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana 25. november 2008, z: soavtorica Špela Kuhar, oblikovalec Domen Fras *Nagrada ZAPS Zlati svinčnik za Ureditev Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki, Ljubljana 2015, z. Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Andrej Blatnik, Špela Kuhar, Tanja Simonič Korošak, Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, Silva Cimperman *Nagrada za naj leseno gradnjo 2016, v kategoriji javne stavbe, za Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, podeljuje Agencija Spirit Slovenija, Ljubljana 2016, z. Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrović, Mateja Šetina *Nagrada za urbani prostor, Mednarodni 21. Salon arhitekture Novi Sad, 2018, nagrajeni projekt: Trg pod gradom in igrišče Zamorc v Škofji Loki, 2018, z: Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Tanja Simonič Korošak == Viri in opombe == {{sklici}} * Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0 ==Zunanje povezave== *[https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181016164935/https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx |date=2018-10-16 }} *[http://www.dominvrt.si/clanek/trend/slovenska-hisica-ob-drevesu-je-tako-posebna.html Hišica ob drevesu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potokar, Robert}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Potokar, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Potokar, Robert]] rw53m1t1382qa4lnof5wi84mqgn1x4k 6752660 6752659 2026-09-18T21:17:08Z ~2026-44996-51 264415 6752660 wikitext text/x-wiki {{popravi|datum=december 2020}}{{BŽO več sklicev|datum=december 2020}}{{Infopolje Oseba}} '''Robert Potokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[1965]] ==Življenje== Robert Potokar je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] leta 1990. Je član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Je odgovorni urednik revije ''Piranesi''<ref>{{COBISS|ID=31080192}} </ref>. Gostujoči predavatelj na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, od leta 2010 dalje. Leta 2002 izdal knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Leta 2003 je v sodelovanju z [[Vojteh Ravnikar|Vojtehom Ravnikarjem]] ustanovil Ravnikar Potokar arhitekturni biro. Maja 2008 je s Špelo Kuhar izdal vodnik Gremo v mesto [[Ljubljana]],<ref>https://www.rtvslo.si/tureavanture/knjiga-za-na-pot/gremo-na-sprehod-po-mestu-ljubljana/201376</ref> ki je bil posodobljen v avgustu 2018. Zadnja leta se ukvarja tudi s krajinsko fotografijo; knjiga fotografij krajin in barvitih razglednic je izšla z naslovom ''Modrine: impresije morskih krajin'' (2024). Knjiga njegovih (večinoma potovalnih) skic s komentarji ob istoimenski razstavi v Finžgarjevi galeriji pa ima naslov ''Beline'' (2026). ==Nagrade== *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1996, z: Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1998, z: Maruša Zorec, Ana Kučan *[[Plečnikova medalja]] za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik, Ljubljana 2003 *Mednarodna nagrada Piranesi, Piran 2004, z: Miha Klinar, Špela Kuhar, Blaž Medja, Uroš Pavasović *Zlati svinčnik, ZAPS 2007; realizacija poslovne stavbe F2 Masarykova, z Vojtehom Ravnikarjem <ref>https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-arhitekt-vojteh-ravnikar/239503</ref> *Zlati svinčnik, ZAPS 2008; Hišica ob drevesu <ref>https://www.zaps.si/index.php?m_id=dogodki_nagrade_ZAPS</ref> *Nagrada Najlepša slovenska knjiga na 24. Slovenskem knjižnem sejmu za vodnik Gremo v mesto Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana 25. november 2008, z: soavtorica Špela Kuhar, oblikovalec Domen Fras *Nagrada ZAPS Zlati svinčnik za Ureditev Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki, Ljubljana 2015, z. Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Andrej Blatnik, Špela Kuhar, Tanja Simonič Korošak, Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, Silva Cimperman *Nagrada za naj leseno gradnjo 2016, v kategoriji javne stavbe, za Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, podeljuje Agencija Spirit Slovenija, Ljubljana 2016, z. Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrović, Mateja Šetina *Nagrada za urbani prostor, Mednarodni 21. Salon arhitekture Novi Sad, 2018, nagrajeni projekt: Trg pod gradom in igrišče Zamorc v Škofji Loki, 2018, z: Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Tanja Simonič Korošak == Viri in opombe == {{sklici}} * Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0 ==Zunanje povezave== *[https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181016164935/https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx |date=2018-10-16 }} *[http://www.dominvrt.si/clanek/trend/slovenska-hisica-ob-drevesu-je-tako-posebna.html Hišica ob drevesu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potokar, Robert}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Potokar, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Potokar, Robert]] 2iqrclxcomz5xmwpj2yfk0xxew9oh4l 6752661 6752660 2026-09-18T21:24:36Z ~2026-44996-51 264415 6752661 wikitext text/x-wiki {{popravi|datum=december 2020}}{{BŽO več sklicev|datum=december 2020}}{{Infopolje Oseba}} '''Robert Potokar''', [[Slovenci|slovenski]] [[arhitekt]], * [[1965]] ==Življenje== Robert Potokar je diplomiral na [[Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani|Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani]] leta 1990. Je član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Je odgovorni urednik revije ''Piranesi''<ref>{{COBISS|ID=31080192}} </ref>. Gostujoči predavatelj na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, od leta 2010 dalje. Leta 2002 izdal knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik. Leta 2003 je v sodelovanju z [[Vojteh Ravnikar|Vojtehom Ravnikarjem]] ustanovil Ravnikar Potokar arhitekturni biro. Maja 2008 je s Špelo Kuhar izdal vodnik Gremo v mesto [[Ljubljana]],<ref>https://www.rtvslo.si/tureavanture/knjiga-za-na-pot/gremo-na-sprehod-po-mestu-ljubljana/201376</ref> ki je bil posodobljen v avgustu 2018. Zadnja leta se ukvarja tudi s krajinsko fotografijo; knjiga fotografij krajine in barvitih razglednic je izšla z naslovom ''Modrine: impresije morskih krajin'' (2024). Knjiga njegovih (večinoma potovalnih) skic s komentarji ob istoimenski razstavi v Finžgarjevi galeriji pa ima naslov ''Beline'' (2026). ==Nagrade== *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1996, z: Vojteh Ravnikar, Maruša Zorec *Mednarodno priznanje Piranesi, Piran 1998, z: Maruša Zorec, Ana Kučan *[[Plečnikova medalja]] za knjigo Gorenjska - arhitekturni vodnik, Ljubljana 2003 *Mednarodna nagrada Piranesi, Piran 2004, z: Miha Klinar, Špela Kuhar, Blaž Medja, Uroš Pavasović *Zlati svinčnik, ZAPS 2007; realizacija poslovne stavbe F2 Masarykova, z Vojtehom Ravnikarjem <ref>https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/umrl-arhitekt-vojteh-ravnikar/239503</ref> *Zlati svinčnik, ZAPS 2008; Hišica ob drevesu <ref>https://www.zaps.si/index.php?m_id=dogodki_nagrade_ZAPS</ref> *Nagrada Najlepša slovenska knjiga na 24. Slovenskem knjižnem sejmu za vodnik Gremo v mesto Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana 25. november 2008, z: soavtorica Špela Kuhar, oblikovalec Domen Fras *Nagrada ZAPS Zlati svinčnik za Ureditev Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki, Ljubljana 2015, z. Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Andrej Blatnik, Špela Kuhar, Tanja Simonič Korošak, Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, Silva Cimperman *Nagrada za naj leseno gradnjo 2016, v kategoriji javne stavbe, za Objekti v naravnem rezervatu Škocjanski zatok, podeljuje Agencija Spirit Slovenija, Ljubljana 2016, z. Janez Brežnik, Urša Komac, Špela Kuhar, Ajdin Bajrović, Mateja Šetina *Nagrada za urbani prostor, Mednarodni 21. Salon arhitekture Novi Sad, 2018, nagrajeni projekt: Trg pod gradom in igrišče Zamorc v Škofji Loki, 2018, z: Primož Žitnik, Ajdin Bajrović, Tanja Simonič Korošak == Viri in opombe == {{sklici}} * Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0 ==Zunanje povezave== *[https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx Biografija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181016164935/https://www.fgpa.um.si/arhitektura/osebje/Strani/doc.%20Robert%20Potokar.aspx |date=2018-10-16 }} *[http://www.dominvrt.si/clanek/trend/slovenska-hisica-ob-drevesu-je-tako-posebna.html Hišica ob drevesu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Potokar, Robert}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za arhitekturo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Potokar, Robert]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Potokar, Robert]] mc4vpfgihob5qb2l2e0o9eo21kvskxv 0 264892 6752653 5038455 2026-09-18T20:58:30Z BuDi 13534 /* */ 6752653 wikitext text/x-wiki '''Kviz''' je vrsta miselne [[igra|igre]] ali [[tekmovanje|tekmovanja]], v kateri (posamezniki ali skupine) poskušajo pravilno odgovoriti na zastavljena [[vprašanje|vprašanja]]. V okviru kvizov se navadno za pravilno odgovorjena vprašanja beležijo točke, najvišji [[rezultat]] pa izmed skupine udeležencev določa zmagovalca. Obstaja več vrst kvizov: splošni kviz, avdio-vizualni poslovni, kviz na temo poznavanja držav, zemljepisa, zgodovine, matematike, filmov, osebnosti, politike, športa, znanosti in tehnologije. Eden najbolj priljubljenih televizijskih kvizov v Sloveniji je bil [[Lepo je biti milijonar]]. == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih TV-kvizov]] {{game-stub}} [[Kategorija:Igre]] [[Kategorija:Tekmovanja]] {{normativna kontrola}} dsr9w6gim5ab1qdzhjtb4dsyxe5veij 0 272906 6752577 6706031 2026-09-18T17:11:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752577 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Sekumady Condé|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|children=1|home_town=[[Maribor]]}} '''Sekumady Condé''' (tudi '''Seku Mady Condé'''), [[Slovenci|slovenski]] televizijski voditelj in [[novinar]], * [[7. maj]] [[1980]], [[Slovenj Gradec]]<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Sekumady Condé|url=https://www.locutio.si/avtorji.php?ID=35|website=www.locutio.si|accessdate=2020-07-30|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodil je oddajo ''Globus'' na [[TV Slovenija|TV Slovenija 1]].<ref>{{Navedi splet|title=Globus odslej z dvema voditeljema|url=https://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/globus-odslej-z-dvema-voditeljema/498008|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=28. avgust 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> Je nečak Alphe Condéja, predsednika [[Gvineja|Gvineje]] in nekdanjega predsedujočega [[Afriška unija|Afriški uniji]]. Njegovi afriški [[sorodniki]] živijo po vsem svetu.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Onaplus - Človeškost ali nadutost. Izbira je tvoja.|url=https://onaplus.delo.si/cloveskost-ali-nadutost-izbira-je-tvoja|website=onaplus.delo.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|first=Nika|last=Vistoropski}}</ref> Študiral je na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]].<ref name=":3" /> == Zgodnja leta == Rodil se je mami [[Slovenci|Slovenki]] in očetu [[Gvineja|Gvinejcu]], pripadniku 11 milijonske, večinoma [[Islam|muslimanske]] [[Etnična skupina|etnične skupine]] Mandinka (tudi Mandingo ali Malinke), ki živi na območju [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]].<ref>{{Navedi splet|title=Who are the Mandinka?|url=https://www.history.com/news/who-are-the-mandinka|website=HISTORY|accessdate=2020-07-30|language=en|first=Sarah|last=Pruitt}}</ref> Njegov [[oče]] je v času [[Neuvrščeni|neuvrščenih]] prišel v Slovenijo pri 18 letih na študij [[Elektrotehnika|elektrotehnike]]. Mama je tam študirala razredni pouk in tako sta se spoznala.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Sekumady Conde: “Večji šok se je iz Afrike vrniti kot iti tja”|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/sekumady-conde-vecji-sok-se-je-iz-afrike-vrniti-kot-iti-tja/|website=Govori.se|date=2015-12-18|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> Odraščal je v [[Maribor|Mariboru]], kjer je obiskoval [[II. gimnazija Maribor|II. gimnazijo Maribor]].<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Mučenje ali znanost? : raziskovalna naloga|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6947080|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-07-30|date=|publisher=|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101070718/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/6947080|url-status=dead}}</ref> == Kariera == === Delo novinarja in voditelja === Novinarsko pot je začel v [[Maribor|Mariboru]] na Radiu MARŠ, nadaljeval pa jo je na [[Radio Študent|Radiu Študent]] v Ljubljani. Leta [[2007]] se je odzval povabilu in postal voditelj jutranjih poročil na [[TV Slovenija|TV Slovenija 1]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Seku Mady Conde: Nič več me ne preseneti|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/seku-mady-code-nic-vec-me-ne-preseneti/|website=Govori.se|date=2018-01-11|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> Leta [[2009]] je postal voditelj popoldanskih poročil na tem kanalu, kar je delal skoraj 10 let.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Seku M. Condé hčerki nadel posebno ime|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5d6fe084b45c8/seku-m-conde-hcerki-nadel-posebno-ime|website=Njena.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=4. september 2019|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seku ne želi "obstreljevati" z novicami|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/seku-ne-zeli-obstreljevati-z-novicami/220023|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> V letih 2009 in 2010 je v [[Mestna knjižnica Ljubljana|knjižnici Otona Župančiča]] v Ljubljani prirejal večere dokumentarnega filma o afriških vprašanjih.{{navedi vir}} === Gledališče in poezija === Z gledališkim ustvarjanjem se je resneje ukvarjal od leta [[1995]].<ref name=":3" /> Leta [[2001]] je ob krstni izvedbi njegove monodrame ''Sizif na begu'', ki jo je režiral v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]],<ref name=":3" /><ref>{{Navedi splet|title=Sekumady Condé|url=http://www.domavljubljani.com/BLOG/Sekumady_Conde/|website=BLOG - Sekumady Condé - Doma v Ljubljani|accessdate=2020-07-30|language=sl|archive-date=2020-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20201101201204/http://www.domavljubljani.com/BLOG/Sekumady_Conde/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SIZIF NA BEGU|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1500|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-07-30}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> izšlo tudi istoimensko dramsko besedilo.<ref>{{Navedi splet|title=Sizif na begu|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1331547|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=|publisher=}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta [[2006]] je režiral dramo [[Biljana Srbljanović|Biljane Srbljanović]], ''Beograjska trilogija'', kar je bila prva postavitev te drame v [[Slovenščina|slovenskem jeziku]] na [[Slovenija|Slovenskem]].{{navedi vir}} Sodeloval je z ustvarjalci, kot so [[Zvone Funda]],{{navedi vir}} [[Iva Zupančič]], [[Štefka Drolc]], [[Senka Bulić]]{{navedi vir}} in [[Damir Zlatar Frey]].<ref name=":3" /> Njegova prva samostojna [[Poezija|pesniška]] zbirka ''Kaligadanga'' ([[2000]]) je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec. Poleg pesmi in [[Dramatika|dramskih del]] je pisal tudi [[Otroška književnost|zgodbe za otroke]] (za revijo ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]'').<ref name=":3" /> Poezijo in gledališče je opustil zaradi samokritičnosti in zahtevnosti.<ref name=":4" /> == Aktivizem == Večkrat je obiskal je domovino svojega očeta, tudi v okviru kampanje [[UNICEF|Unicefa]]. S tem je opozoril na tamkajšnje slabe zdravstvene razmere.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Seku Mady Conde: "Nekatere opazke so bile prijetne, druge ne"|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/seku-mady-conde-nekatere-opazke-so-bile-prijetne-druge-ne/|website=Govori.se|date=2016-09-16|accessdate=2020-07-30|language=sl}}</ref> Kot odkritega [[biseksualec|biseksualca]] ga je prizadelo tudi težko življenje [[Homoseksualnost|homoseksualcev]] v državah [[Zahodna Afrika|zahodne Afrike]], ki lahko zaradi svoje usmeritve končajo v [[Zapor|zaporu]] ali plačajo globo.<ref>''[https://issuu.com/narobe/docs/narobe_11_-_net Zapiski o zamolčanem ali biti gej v Zahodni Afriki]{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', str. 24-25, Conde, Seku M (oktober 2009), ''Narobe''</ref> Leta [[2008]] je v intervjuju za slovensko [[LGBT]] revijo ''Narobe'' [[Slovenci|Slovence]] označil za zaplankane živali.<ref>{{Navedi splet|title=»Slovenci so zaplankane živali«|url=https://narobe.si/intervju-sekumady-conde/|website=Narobe.si|date=2008-10-15|accessdate=2020-07-30|language=sl-SI|first=Anamarija Šporčič-|last=Janis}}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Zasebno == Je poročen in ima hčer.<ref name=":2" /> == Nagrade == === [[Viktor (nagrada)|Viktor]] === * 2010: strokovni za najbolj obetavno medijsko osebnost leta [[2009]]<ref>{{Navedi splet|title=Po bučnem odhodu spet dobil voditeljsko mesto na TV Slovenija|url=https://zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/po-bucnem-odhodu-spet-dobil-voditeljsko-mesto-na-tv-slovenija-333196|website=zurnal24.si|accessdate=2020-07-30|language=sl|date=29. avgust 2019|publisher=|last=|first=}}</ref> == Bibliografija == === [[Poezija]] === * 2000 ''Kaliganda'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/45094913 COBISS] * 2003 ''Maratajana'' [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/50990337 COBISS] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Conde, Sekumady}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Biseksualci]] [[Kategorija:Zaposleni na Radioteleviziji Slovenija]] ql184jk4krf4ozbpfh4yk9u957h5ldq 0 278091 6752643 6262838 2026-09-18T19:46:25Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6752643 wikitext text/x-wiki '''Čerin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 215 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.975. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Adam Gnezda Čerin]] (*1999), nogometaš * [[Aleš Čerin]] (*1949), menedžer, politik, pravnik/odvetnik * Aleš Čerin (*1962), farmacevt, publicist, bloger, predavatelj * [[Ančka Čerin]], Zveza prijateljev mladine Slovenije ... * [[Bogo Čerin]] (1947—2017), fotograf * [[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913—1989), kemičarka * [[Janez Čerin]], pod?polkovik SV * [[Jernej Čerin]] (*1987), hokejist * [[Josip Čerin]] (1867—1951), glasbenik, dirigent, muzikolog * [[Jože Čerin]] (1923—?), partizan prvoborec, policijski funkcionar * [[Mihael Čerin|Miha(el) Čerin]] - Aleš (1917—1996), politični komisar 14. divizije NOVJ, funkcionar [[UDBA|UDB]] * [[Primož Čerin]] (*1962), kolesar * [[Tomaž Čerin]] (1846—1901), duhovnik in deželni poslanec == Glej tudi == * priimke [[Čepin (priimek)|Čepin]], [[Černe]], [[Černič]], [[Černigoj]], [[Čurin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čerin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] calt5bs13eh0uq2c7v10dpb1al1wjrk 6752644 6752643 2026-09-18T19:47:30Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6752644 wikitext text/x-wiki '''Čerin''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 215 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.975. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Adam Gnezda Čerin]] (*1999), nogometaš * [[Aleš Čerin]] (*1949), menedžer, politik, pravnik/odvetnik * Aleš Čerin (*1962), farmacevt, publicist, bloger, predavatelj * [[Ančka Čerin]], Zveza prijateljev mladine Slovenije ... * [[Bogo Čerin|Bogo(mir) Čerin]] (1947—2017), fotograf * [[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913—1989), kemičarka * [[Janez Čerin]], pod?polkovik SV * [[Jernej Čerin]] (*1987), hokejist * [[Josip Čerin]] (1867—1951), glasbenik, dirigent, muzikolog * [[Jože Čerin]] (1923—?), partizan prvoborec, policijski funkcionar * [[Mihael Čerin|Miha(el) Čerin]] - Aleš (1917—1996), politični komisar 14. divizije NOVJ, funkcionar [[UDBA|UDB]] * [[Primož Čerin]] (*1962), kolesar * [[Tomaž Čerin]] (1846—1901), duhovnik in deželni poslanec == Glej tudi == * priimke [[Čepin (priimek)|Čepin]], [[Černe]], [[Černič]], [[Černigoj]], [[Čurin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čerin}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hcvseni8gib8ip7l2vj1zd3jvovg25w 0 286507 6752744 5934566 2026-09-19T08:12:14Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6752744 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Paul-Jacques Cabotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=[[1893]]–[[1940]] |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]–[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Paul-Jacques Cabotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. december]] [[1874]], † [[8. december]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cabotte/Pierre-Paul-Jacques/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cabotte, Pierre-Paul-Jacques}} [[Kategorija:Rojeni leta 1874]] [[Kategorija:Umrli leta 1953]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] hixuwldx0e05a0qu1krbhfks8f9prlb 6752747 6752744 2026-09-19T08:14:10Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752747 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre-Paul-Jacques Cabotte |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=[[1893]]–[[1940]] |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]–[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre-Paul-Jacques Cabotte''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[9. december]] [[1874]], † [[8. december]] [[1953]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cabotte/Pierre-Paul-Jacques/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cabotte, Pierre-Paul-Jacques}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 587qhou7btwlei3w31un6emlh56y2ks 0 286508 6752750 5932447 2026-09-19T08:18:49Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6752750 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Léon-Antoine Cadène |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Léon-Antoine Cadène''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[20. september]] [[1889]], † [[18. april]] [[1964]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Cad%C3%A8ne/L%C3%A9on-Antoine/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cadène, Léon-Antoine}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] q57lkrp50la7oyp0otrrpcsgbgdvrv9 0 286509 6752802 5930064 2026-09-19T11:44:51Z Engelbert 76895 pp 6752802 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Léon Caillault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Léon Caillault''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. oktober]] [[1880]], † [[1. marec]] [[1952]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Caillault/Henri-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caillault, Henri-Léon}} [[Kategorija:Rojeni leta 1880]] [[Kategorija:Umrli leta 1952]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] 0i8xk2qcu1zydor81cxkq48s33n1d25 6752803 6752802 2026-09-19T11:45:39Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1880]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1952]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752803 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Léon Caillault |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1940]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Léon Caillault''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. oktober]] [[1880]], † [[1. marec]] [[1952]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Caillault/Henri-L%C3%A9on/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caillault, Henri-Léon}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kopenske vojske Francije]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] g71epz0x8nijfxp0g37td9ymfhbpkfq 0 286510 6752808 5926179 2026-09-19T11:52:36Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752808 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Lucien Caille |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Lucien Caille''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1881]], † [[25. maj]] [[1940]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Caille/Andr%C3%A9-Lucien/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caille, André-Lucien}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] hvw01ast1nrhxp0b4wsc1xyi1x24moa 6752810 6752808 2026-09-19T11:54:45Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; +[[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752810 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Lucien Caille |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Lucien Caille''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[23. oktober]] [[1881]], † [[25. maj]] [[1940]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Caille/Andr%C3%A9-Lucien/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caille, André-Lucien}} [[Kategorija:Padli v boju]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] 2mj6un4tkktgc2bnb00d914kbsw5quw 0 293190 6752670 6598887 2026-09-18T22:10:55Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6752670 wikitext text/x-wiki '''Korenčan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 139 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Darja Korez Korenčan]] (*1960), TV voditeljica in pisateljica * [[Klara Korenčan]], sabljačica * [[Minka Korenčan]] (1920−2009), pesnica *[[Štefka Korenčan Odar]] (1905–1999), pevka sopranistka *[[Uroš Korenčan]] (*1969), gledališčnik, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana * [[Viktor Korenčan]], udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Korenčan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] iu9cg2lcw5x0ftim74txo95j78nbbk0 6752672 6752670 2026-09-18T22:18:13Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani nosilci priimka */ 6752672 wikitext text/x-wiki '''Korenčan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 139 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Aljoša Korenčan]], fotograf, filmski (&video) snemalec, producent * [[Darja Korez Korenčan]] (*1960), TV voditeljica in pisateljica * [[Ivan Korenčan]] (1877−?), planinec, Pipar, soust. SPD * [[Klara Korenčan]], sabljačica * [[Lovro Korenčan]] (1908−?), učitelj, zborovodja * [[Minka Korenčan]] (1920−2009), pesnica *[[Štefka Korenčan Odar]] (1905–1999), pevka sopranistka *[[Uroš Korenčan]] (*1969), gledališčnik, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana * [[Viktor Korenčan]], udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju *[[Zvone Korenčan]], jamar, reševalec &inovator-konstruktor varnostne vrvi/zavore (gl. Miro [[Miro Preisinger|Preisinger]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Korenčan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 66its1rel5yq093yo8om58iggocm84m 6752673 6752672 2026-09-18T22:19:23Z ~2026-44996-51 264415 /* Zunanje povezave */ 6752673 wikitext text/x-wiki '''Korenčan''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 139 oseb. == Znani nosilci priimka == *[[Aljoša Korenčan]], fotograf, filmski (&video) snemalec, producent * [[Darja Korez Korenčan]] (*1960), TV voditeljica in pisateljica * [[Ivan Korenčan]] (1877−?), planinec, Pipar, soust. SPD * [[Klara Korenčan]], sabljačica * [[Lovro Korenčan]] (1908−?), učitelj, zborovodja * [[Minka Korenčan]] (1920−2009), pesnica *[[Štefka Korenčan Odar]] (1905–1999), pevka sopranistka *[[Uroš Korenčan]] (*1969), gledališčnik, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana * [[Viktor Korenčan]], udeleženec Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju *[[Zvone Korenčan]], jamar, reševalec &inovator-konstruktor varnostne vrvi/zavore (gl. Miro [[Miro Preisinger|Preisinger]]) == Glej tudi == * priimka [[Koren]], [[Korenčič]], [[Slavko Korenič|Korenič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Korenčan}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] i357vw78npx5vtbnitpxye4vuzzpmms 0 293704 6752471 6743507 2026-09-18T13:02:19Z ~2026-45085-22 264465 6752471 wikitext text/x-wiki '''Krašovec''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Aleksandra Krašovec]], prevajalka *[[Alenka Krašovec]] (* 1970), politologinja, prof. FDV *[[Brigita Krašovec]] (* 2004), telovadka * [[Fran Krašovec]] (1892—1969), fotograf * [[France Krašovec]] tudi Franjo Krašovec (1883—1948), gospodarstvenik in publicist * [[Iko Krašovec]], ljubiteljski naravoslovni fotograf * [[Jože Krašovec]] (* 1944), teolog, biblicist, filolog, prevajalec, filozof, univerzitetni profesor, akademik * [[Jure Krašovec]] (1928–2014), novinar, urednik, folklorist, domoznanec *[[Marija Us Krašovec]] (* 1931), medicinka citopatologinja * [[Marko Krašovec]], jamar, podvodni snemalec * [[Mateja Krašovec Pogorelčnik]], oblikovalka * [[Metka Krašovec]] (1941–2018), slikarka in grafičarka, profesorica [[ALU]], izr. članica [[SAZU]] * [[Mirko Krašovec]] (* 1947), ekonom mariborske (nad)škofije * [[Primož Krašovec]] (* 1979), sociolog in publicist * [[Robert Krašovec]] (* 1965), veslač * [[Sabina Jelenc Krašovec]] (1968–2020), pedagoginja, andragoginja * [[Stane Krašovec]] (1905–1991), ekonomist, univ. profesor, prevajalec, akademik * [[Tone Krašovec]] (1937–2024), novinar, menedžer, ekonomist, gospodarstvenik, pesnik * [[Vekoslava Krašovec]] (* 1950), političarka * [[Zlata Krašovec]], novinarka, publicistka == Glej tudi == * priimke [[Kraševec]] *priimek [[Kraševac]] *priimka [[Krašovic]] (Miša-Mihaela Krašovic Pertl) in [[Kraškovic]] *priimek [[Krašan]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krašovec}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] sxer4owuesl65exdg8117eqckhykef5 0 295811 6752662 6025709 2026-09-18T21:28:56Z ~2026-44996-51 264415 6752662 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Koprivnik}} '''Koprivnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Igor Koprivnik]] - Biggl (*1956), glasbenik, kantavtor, slikar-samouk * [[Ivan Koprivnik]] (1900—1944), zdravnik kirurg v Mariboru * [[Janez Koprivnik]] (1849—1912), učitelj, publicist in pisatelj * [[Vesna Koprivnik]], arheologinja, muzejska svetovalka (Maribor) * [[Vojko Koprivnik]] (1887—1949), gozdar, pravnik, publicist, lovec * [[Zora Koprivnik]], prevajalka iz francoščine * [[Žan Koprivnik]] (*1993), igralec == Glej tudi == * priimke [[Kropivnik]], [[Koprivnikar]], [[Koprivšek]], [[Kopriva (priimek)|Kopriva]], [[Koprivc]], [[Koprivica]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Koprivnik}} {{priimek|Koprivnik}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] k6br4fn88dwgluedoi09y75yj2vjn5s 0 295984 6752610 5611475 2026-09-18T18:11:03Z Erardo Galbi 166658 6752610 wikitext text/x-wiki '''Kuhel''' je [[priimek]] več znanih (ameriških) [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Joe Kuhel]] (1906–1984), ameriški bejzbolist slovenskih korenin *[[Mirko Kuhel]] (1904–1958), pisatelj in publicist v ZDA == Glej tudi == * priimek [[Kuhelj]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Kuhel}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 7djt2fk3bbimpbx3oldwio81djdnhg3 0 298268 6752699 6752049 2026-09-19T05:29:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752699 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |common_name = |common_name2 = |native_name = ''{{jezik|it|Militare Ordine Ospedaliero di San Giovanni di Gerusalemme di Rodi e di Malta}}'' |conventional_long_name = Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza iz Jeruzalema, Rodosa in Malte |image_flag = Flag of the Order of St. John (various).svg |image_coat = Coat of arms of the Sovereign Military Order of Malta.svg |image_map = |map_caption = |national_motto = {{jezik|la|Tuitio fidei et obsequium pauperum}}<br>»Braniti vero in pomagati ubogim« |national_anthem = {{jezik|la|Ave Crux Alba}} |capital = Palača Malta v [[Rim|Rimu]] |latd=41 |latm=54 |latNS=N |longd=12 |longm=28 |longEW=E |largest_city = |official_languages = [[italijanščina]]<ref>[https://www.orderofmalta.int/wp-content/uploads/2016/07/Sovereign-Order-of-Malta-Constitutional-Charter-and-code.pdf Ustavna listina in zakonik, poglavje 7. {{ikona en}}]</ref> |government_type = |leader_title1 = veliki mojster |leader_name1 = John T. Dunlap |leader_title2 = |leader_name2 = |sovereignty_type = Suvereni subjekt mednarodnega prava |sovereignty_note = |established_event1 = [[Malteški viteški red|Ustanovitev reda]] |established_date1 = okoli 1048 |established_event2 = Papeška potrditev reda |established_date2 = 1113 |established_event3 =[[Ciper]] |established_date3 = 1291-1310 |established_event4 =[[Rodos]] |established_date4 = 1310-1523 |established_event5 =[[Malta]] |established_date5 = 1530-1798 |established_event6 =Sedež reda v [[Rim|Rimu]] |established_date6 =1834 - danes |established_event7 =1994 |established_date7 =stalni opazovalec v organih [[Organizacija združenih narodov|ZN]] |area_km2 = |area_rank = |percent_water = |population_estimate = |population_estimate_year = |population_estimate_rank = |population_census = |population_census_year = |population_density_km2 = |population_density_rank = |demonym = |GDP_PPP = |GDP_PPP_year = |GDP_PPP_rank = |GDP_PPP_per_capita = |GDP_PPP_per_capita_rank = |Gini = |Gini_year = |Gini_category = |Gini_rank = |GDP_nominal = |GDP_nominal_rank = |GDP_nominal_year = |GDP_nominal_per_capita = |GDP_nominal_per_capita_rank = |HDI_year = |HDI = |HDI_rank = |HDI_category = |currency = [[Malteški scudo]], [[Euro]] (za [[Poštna znamka|poštne znamke]]) |currency_code = |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]] |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = |cctld = |calling_code = }} '''Suvereni malteški viteški red''', uradno: '''Suvereni vojaški hospitalni red svetega Janeza Jeruzalemskega, Rodosa in Malte''' ({{langx|la|Supremus Militaris Ordo Hospitalarius Sancti Ioannis Hierosolymitani Rhodiensis et Melitensis}}), pogosto pa imenovan preprosto '''Malteški red''' ali '''Malteški vitezi''' je katoliški laični red, ki je bil tradicionalno [[Vojaški red|vojaškega]], viteškega in plemiškega značaja,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1332}}</ref><ref>{{cite web |url = http://www.orderofmalta.int/the-order-and-its-institutions/225/mission/?lang=en |author=Sovereign Military Order of Malta |title=Mission |website=Orderofmalta.int |access-date=12 April 2016 |archive-url = https://web.archive.org/web/20080720045346/http://www.orderofmalta.org/missione.asp?idlingua=5 |archive-date=20 July 2008 }}</ref> ustanova častitljive starosti, tudi z imenom '''red sv. Janeza''', katere člani so znani tudi po imenih ''ivanovci'' in ''hospitalci''. Čeprav red nima lastnega državnega ozemlja, v mednarodnem pravu velja za suveren subjekt in ima od leta 1834 sedež v [[Rim|Rimu]] (palača Magistralis). Uprava Suverenega malteškega reda ima podobno strukturo kot vlade nacionalnih držav. Vendar pa vključuje tudi posebnosti, povezane z njegovo naravo laičnega reda, ter specifično terminologijo, ki se je razvila v devetih stoletjih obstoja. Red šteje približno 13.500 vitezov, dam in kaplanov. Med njimi je 33 redovnih vitezov, ki so opravili redovne zaobljube. Do devetdesetih let prejšnjega stoletja so najvišji razredi članstva, vključno s funkcionarji, zahtevali dokazilo o plemiškem poreklu. V novejšem času je bila vzpostavljena pot, ki vitezom in damam iz najnižjega razreda (za katere dokazilo o plemiškem poreklu ni potrebno) omogoča poseben prehod v najvišji razred, s čimer postanejo upravičeni do opravljanja funkcij v redu. Sodobna vloga reda je v veliki meri usmerjena v zagotavljanje humanitarne pomoči in sodelovanje pri mednarodnih humanitarnih dejavnostih. Red zaposluje približno 52.000 zdravnikov, medicinskih sester, pomožnega osebja in reševalcev, ki jim v več kot 120 državah pomaga 100.000 prostovoljcev; pomoč nudijo otrokom, brezdomcem, invalidom, starejšim, neozdravljivo bolnim, beguncem in obolelim za gobavostjo po vsem svetu, ne glede na narodnost ali veroizpoved. Prek svoje mednarodne humanitarne organizacije ''Malteser International'' red pomaga žrtvam naravnih nesreč, epidemij in vojn. Red vzdržuje diplomatske odnose s 115 državami,<ref name="Bilateral_relations">{{cite web |url=http://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |title=Bilateral Relations |publisher=Sovereign Military Order of Malta |website=Orderofmalta.int |access-date=23 April 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180309214812/https://www.orderofmalta.int/diplomatic-activities/bilateral-relations/ |archive-date=9 March 2018 |url-status=live }}</ref> sklepa mednarodne sporazume ter izdaja lastne potne liste, kovance in poštne znamke. Njegovi dve stavbi s sedežem v Rimu uživata eksteritorialnost,<ref>{{Cite web |title=Magistral Palace |url=https://www.orderofmalta.int/government/magistral-palace/ |access-date=12 August 2022 |website=Sovereign Order of Malta }}</ref> red pa vzdržuje tudi veleposlaništva v drugih državah. Trije najvišji funkcionarji veljajo za državljane. Red ima od leta 1994 status opazovalca pri Generalni skupščini Združenih narodov;<ref name="UN_ARES48265">[https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/48/265 United Nations General Assembly, Session 48, Resolution 265, ''Observer Status for the Sovereign Military Order of Malta in the General Assembly''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170226033238/http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A%2FRES%2F48%2F265 |date=26 February 2017}}. Retrieved 24 February 2017</ref><ref>{{cite web |title=Malta Permanent Mission to the United Nations |url=http://www.un.int/orderofmalta|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160422084757/https://www.un.int/orderofmalta/ |archive-date=22 April 2016 |access-date=12 April 2016 |publisher=United Nations}}</ref> ta status mu je bil podeljen zaradi njegove »dolgotrajne predanosti [...] zagotavljanju humanitarne pomoči in posebne vloge v mednarodnih humanitarnih odnosih«; v isti kategoriji so tudi drugi nedržavni subjekti, kot sta [[Mednarodni olimpijski komite]] in [[Mednarodni odbor Rdečega križa]].<ref>{{Cite web |author=United Nations Organization |title=Intergovernmental and Other Organizations |url=http://www.un.org/en/sections/member-states/intergovernmental-and-other-organizations/index.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20210730094550/https://www.un.org/en/about-us/intergovernmental-and-other-organizations |archive-date=30 July 2021 |publisher=United Nations}}</ref> ==Zgodovina== == Ustanovitev == [[File:Gravure de Fra Gerard fondateur des Hospitaliers de Saint-Jean.jpg|thumb|upright|Blaženi Gerard, ustanovitelj reda svetega Janeza Jeruzalemskega. Bakrorez Laurenta Carsa, okoli leta 1725]] [[File:Tiziano, cavaliere di malta.jpg|thumb|upright|Portret neznanega malteškega viteza, delo Ticijana, ok. 1508, galerija Uffizi.]] Nastanek vitezov hospitalcev sega v leto 1048. Trgovci iz stare pomorske [[republika Amalfi|republike Amalfi]] so od egiptovskega kalifa pridobili dovoljenje za gradnjo cerkve, samostana in bolnišnice v [[Jeruzalem]]u, kjer bi skrbeli za romarje vseh veroizpovedi in ras. Red svetega Janeza Jeruzalemskega – redovna skupnost, ki je upravljala bolnišnico za romarje v Sveti deželi – je postal samostojen pod vodstvom svojega ustanovitelja, redovnika Gerarda. S papeško bulo ''Pie postulatio voluntatis'' z dne 15. februarja 1113 je [[papež Pashal II.]] potrdil ustanovitev bolnišnice in jo postavil pod okrilje Svetega sedeža ter ji podelil pravico do svobodne izvolitve predstojnikov brez vmešavanja drugih posvetnih ali cerkvenih oblasti. Na podlagi te papeške bule je bolnišnica prerasla v red, izvzet izpod nadzora krajevne cerkve. Vsi vitezi so bili redovniki, zavezani trem redovnim zaobljubam: uboštvu, čistosti in pokorščini. Ustanovitev krščanskega Jeruzalemskega kraljestva v času [[križarske vojne|križarskih vojn]] je red zavezala k vojaški obrambi bolnikov, romarjev in osvojenih ozemelj. Red je tako svojemu poslanstvu oskrbe bolnikov (hospitalni dejavnosti) dodal še nalogo obrambe vere. Sčasoma je red prevzel beli osemkraki križ, ki je še danes njegov simbol. Osem krakov predstavlja osem blagorov, ki jih je Jezus izrekel v pridigi na gori. === Ciper === Ko je po [[obleganju Akre (1291)|obleganju Akre leta 1291]] padla zadnja krščanska postojanka v [[Sveta dežela|Sveti deželi]], se je red najprej naselil na Cipru. === Rodos === Leta 1310 so se vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Foulquesa de Villareta zbrali na otoku [[Rodos]]. Ker je obramba krščanskega sveta od tam zahtevala organizacijo pomorskih sil, je red zgradil mogočno ladjevje in plul po vzhodnem Sredozemlju ter se boril za krščanstvo, vključno s križarskimi pohodi v [[Sirija|Siriji]] in [[Egipt]]u. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. V začetku 14. stoletja so bile ustanove reda in vitezi, ki so na Rodos prišli z vseh koncev Evrope, razvrščeni glede na jezik, ki so ga govorili. Prvotnih sedem takšnih skupin oziroma »jezikov« (francosko *langues*) – iz Provanse, Auvergne, Francije, Italije, Aragona (z Navaro), Anglije (s Škotsko in Irsko) ter Nemčije – se je leta 1492 povečalo na osem, ko sta se Kastilja in Portugalska ločili od aragonske skupine. Vsaka skupina je vključevala priorate ali velike priorate, bailiate in komendate. Redu sta načelovala veliki mojster (imenovan tudi knez Rodosa) in svet reda. Že od začetka so neodvisnost od drugih držav, zagotovljena s papeško listino, ter splošno priznana pravica do vzdrževanja in uporabe oboroženih sil predstavljali temelj mednarodne suverenosti reda, ki je koval lasten denar in vzdrževal diplomatske odnose z drugimi državami. Visoke položaje v redu so zasedali predstavniki različnih jezikovnih skupin. Leta 1523, po šestmesečnem obleganju in silovitih bojih proti ladjevju in vojski sultana Sulejmana Veličastnega, so se obrambni zidovi zaradi podkopavanja z razstrelivom sesedli; vitezi so nato na podlagi dogovora o vdaji zapustili Rodos in s seboj odnesli svoje orožje. === Malta === [[File:Battle of Lepanto 1571.jpg|thumb|''[[Bitka pri Lepantu (1571)]]'', neznan umetnik, konec 16. stoletja]] Red je ostal brez lastnega ozemlja vse do leta 1530, ko je veliki mojster Fra' Philippe de Villiers de l'Isle Adam prevzel [[Malta (otok)|otok Malta]]. Otok sta redu podelila cesar Svetega rimskega cesarstva [[Karel V. Habsburški]] in njegova mati, kastiljska kraljica Ivana, kot vladarja Sicilije, ob odobritvi [[papež Klemen VII.|papeža Klemena VII.]]; red je moral pri tem izpolnjevati pogoje, povezane z dajatvijo »malteškega sokola«.<ref>{{Cite journal |last=Eiland |first=Murray |date=2013 |title=A Snapshot of Malta |url=https://www.academia.edu/8013398 |journal=The Armiger's News |volume=35 |issue=1 |pages=2–11 |via=academia.edu |archive-date=2023-03-26 |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230326025425/https://www.academia.edu/8013398 |url-status=dead }}</ref> Leta 1565 so vitezi pod vodstvom velikega mojstra Fra' Jeana de Valetta (po katerem je poimenovana malteška prestolnica [[Valletta]]) več kot tri mesece branili otok med velikim obleganjem s strani Osmanov. Flota reda je prispevala k dokončnemu uničenju osmanske pomorske moči v [[Bitka pri Lepantu (1571)|bitki pri Lepantu leta 1571]], ki ji je poveljeval Ivan Avstrijski, polbrat španskega kralja [[Filip II. Špamski|Filipa II.]] [[Reformacija]], ki je razdelila Zahodno Evropo na protestantske in katoliške države, je vplivala tudi na viteze. V več državah, vključno z Anglijo, Škotsko in Švedsko, je red prenehal delovati. V drugih, denimo na Nizozemskem in v Nemčiji, so celotne bailije oziroma komanderije (upravne enote reda) prešle v [[protestantizem]]; ti »ivanovski redovi« (''Johanniter'') še danes obstajajo v Nemčiji, na Nizozemskem, Švedskem in v številnih drugih državah, vključno z Združenimi državami Amerike in Južno Afriko. Določeno je bilo, da mora red ostati nevtralen v vsaki vojni med krščanskimi narodi.<ref>{{Cite journal |last=Cartwright |first=Mark |date=2018-08-24 |title=Knights Hospitaller |url=https://www.worldhistory.org/Knights_Hospitaller/ |journal=World History Encyclopedia |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |title=From the 11th century to the present day |url=https://www.orderofmalta.int/history/11-century-to-the-present-day/ |access-date=2025-12-26 |website=Sovereign Military Order of Malta |language=en-US}}</ref> Med letoma 1651 in 1665 je red upravljal štiri otoke v Karibih. 21. maja 1651 je pridobil otoke Saint Barthélemy, Saint Christopher, Saint Croix in Saint Martin. Kupil jih je od francoske družbe ''Compagnie des Îles de l'Amérique'' (Družba za ameriške otoke), ki je bila prav takrat razpuščena. Leta 1665 so bili ti štirje otoki prodani Francoski zahodnoindijski družbi. [[File:Emperor Paul in the Crown of the Grand Master of the Order of Malta.jpeg|thumb|upright|Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel]] s krono velikega mojstra Malteškega reda (1799)]] Leta 1798 je [[Napoleon]] vodil francosko zasedbo Malte. Napoleon je od velikega mojstra Ferdinanda von Hompescha zu Bolheima zahteval dovoljenje, da njegove ladje vplujejo v pristanišče ter oskrbijo z vodo in zalogami. Veliki mojster je odgovoril, da lahko v pristanišče hkrati vplujeta le dve tuji ladji. Bonaparte, ki se je zavedal, da bi takšen postopek trajal predolgo in bi njegove sile izpostavil nevarnosti napada britanskega admirala [[Horatio Nelson|Horatia Nelsona]], je takoj ukazal topniško obstreljevanje Malte.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |pages=8–9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Francoski vojaki so se zjutraj 11. junija izkrcali na Malti na sedmih točkah in začeli napad. Po več urah silovitih bojev so bili Maltežani na zahodu otoka prisiljeni v predajo.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=9 |isbn=978-1403964311}}</ref> Napoleon je začel pogajanja z utrjeno prestolnico Valletto. Veliki mojster se je zaradi premoči francoskih sil in izgube zahodnega dela Malte pogodil o predaji okupatorju.<ref>{{cite book |last=Cole |first=Juan |author-link= |date=2007 |title=Napoleon's Egypt: Invading the Middle East |url= |location=New York |publisher=Palgrave Macmillan |page=10 |isbn=978-1403964311}}</ref> Hompesch je 18. junija zapustil Malto in odšel v Trst.<ref>Whitworth Porter, ''A History of the Knights of Malta'' (London: Longman, Brown, Green, 1858). p. 457.</ref> S položaja velikega mojstra je odstopil 6. julija 1799. Vitezi so se razkropili, čeprav je red v okrnjeni obliki še naprej obstajal in se z evropskimi vladami pogajal o vrnitvi na oblast v okviru sporazuma med Francijo in Svetim rimskim cesarstvom v času nemške mediatizacije. Ruski cesar [[Pavel I. Ruski|Pavel I.]] je največjemu številu vitezov nudil zatočišče v [[Sankt Peterburg]]u; to dejanje je privedlo do nastanka ruske tradicije ivanovcev (malteških vitezov) in priznanja reda med ruskimi cesarskimi redovi.<ref>{{cite web |url=http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |title=Focus on Malta – History |publisher=Focusmm.com |access-date=12 October 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120304043839/http://www.focusmm.com/malta/ma_hist3.htm |archive-date=4 March 2012 |url-status=live}}</ref> Vitezi begunci v Sankt Peterburgu so za svojega velikega mojstra izvolili carja Pavla – ta je bil tekmec velikega mojstra von Hompescha, dokler slednji ni odstopil in je Pavel postal edini veliki mojster. Veliki mojster Pavel I. je poleg katoliškega velikega priorata ustanovil še »ruski veliki priorat« s kar 118 komendami, ki je po velikosti presegal preostali del reda in je bil odprt za vse kristjane. Pavlova izvolitev za velikega mojstra pa nikoli ni bila potrjena v skladu s katoliškim kanonskim pravom, zato je bil veliki mojster reda le ''[[de facto]]'' in ne ''[[de jure]]''. Do začetka 19. stoletja je bil red močno oslabljen zaradi izgube svojih prioratov po vsej Evropi. Le 10 % prihodkov reda je izviralo iz tradicionalnih virov v Evropi, preostalih 90 % pa je do leta 1810 zagotavljal ruski veliki priorat. To se je delno odražalo v tem, da so red v obdobju med letoma 1805 in 1879 – ko je papež Leon XIII. ponovno uvedel položaj velikega mojstra – vodili namestniki namesto velikih mojstrov. To je pomenilo začetek ponovnega vzpona reda kot humanitarne in verske organizacije. === Izgnanstvo === Francoske sile, ki so zasedle Malto, so iz države izgnale viteze hospitalce.<ref>{{cite book| url= https://books.google.com/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |page=32| title= Pièces diverses relatives aux operations militaires et pol. du gén. Bonaparte |publisher=De l'imprimerie de P. Didot l'aîné| location= Paris| year= 1800 |language=fr |access-date= 2 November 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20141110054721/http://books.google.com.mt/books?id=SghCAAAAcAAJ&pg=PA32 |archive-date=10 November 2014 |url-status=live }}</ref> V sedemnajstih letih med zavzetjem Malte in sklenitvijo splošnega miru so »skrbno opravljali formalnost izvolitve brata, ki bi prevzel dolžnosti velikega mojstra in s tem ohranil vitalnost suverene ustanove«.<ref>{{cite book |author=Sir Richard Broun, K.T. |author2=Bart, G.C.J.J. |location=london |year=1857 |url=https://archive.org/details/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/page/n27/mode/2up |title=Synoptical Sketch of the Illustrious & Sovereign Order of Knights Hospitallers of St John of Jerusalem and of the Venerable Langue of England | page = 21 | archive-url = https://archive.today/20200911080504/https://archive.org/stream/BrownSirRSynopticalSketchOfTheOrderOfKnightsHospitallers1857/Brown%20Sir%20R%20-%20Synoptical%20Sketch%20of%20the%20Order%20of%20Knights%20Hospitallers%201857_djvu.txt | archive-date = 11 September 2020 | url-status = live}}</ref><ref name="N&Q,4 April 1863" /> Funkcijo namestnika magisterija in začasnega velikega mojstra so opravljali veliki balivi: grof Nikolaj Saltikov, Giovanni Battista Tommasi, Innico Maria Guevara-Suardo, Andrea Di Giovanni y Centellés, Carlo Candida in grof Filippo di Colloredo-Mels. Njihovi mandati so skupno zajemali obdobje do smrti cesarja Pavla leta 1801.<ref name="N&Q,4 April 1863">{{cite journal |url=https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext | doi = 10.1093/nq/s3-III.66.270d |title=The Order of St. John of Jerusalem |journal=Notes and Queries |volume=s3-III |issue=66 |date = 4 April 1863 | pages = 270–273 |publisher=Oxford University Press |archive-url=https://archive.today/20200911071714/https://academic.oup.com/nq/article-abstract/s3-III/66/270/4472530?redirectedFrom=fulltext |archive-date=11 September 2020 |url-status = live|url-access=subscription }} The paper cited the ''Synoptical Sketch'' as the best source available for the subject matter. The text was identically repeated in {{Deprecated archive|url=https://archive.today/20200911080417/https://masonicperiodicals.org/periodicals/mmr/issues/mmr_18041863/page/3/articles/ar00301/|title=''The Freemasons' Monthly Magazine''}}, 18 April 1863, p. 3.</ref> Amienska mirovna pogodba (1802) je Združeno kraljestvo zavezovala k umiku z Malte; otok naj bi vrnili obnovljenemu redu svetega Janeza, katerega suverenost bi jamčile vse glavne evropske sile, določene ob sklenitvi končnega miru. Vendar do tega ni prišlo zaradi pomislekov glede pogodbe, ki so v Združenem kraljestvu hitro naraščali. Bonapartova zavrnitev britanske ponudbe o desetletnem zakupu Malte je privedla do ponovne vzpostavitve britanske blokade francoske obale; 18. maja je Britanija Franciji napovedala vojno.<ref>Pocock, Tom (2005). ''The Terror Before Trafalgar: Nelson, Napoleon, And The Secret War''. Annapolis, MD: Naval Institute Press. {{ISBN|978-1-59114-681-0}}. OCLC 56419314.p. 78</ref> Pogodba iz leta 1802 ni bila nikoli uresničena. Združeno kraljestvo je obnovilo sovražnosti, pri čemer se je sklicevalo na francosko imperialistično politiko v Zahodni Indiji, Italiji in Švici.<ref>Illustrated History of Europe: A Unique Guide to Europe's Common Heritage (1992) p. 282</ref> === Suvereni malteški viteški red === [[File:Palazzo di Malta (Roma).jpg|thumb|Palazzo Malta, Rim, Italija]] [[Dunajski kongres]] leta 1815 je potrdil izgubo Malte. Po začasnem bivanju v [[Messina|Messini]], [[Catania|Cataniji]] in [[Ferrara|Ferrari]] je bil sedež reda leta 1826 prenesen v Ferraro, leta 1834 pa v Rim. Italijanska vlada priznava eksteritorialni status Magistralni palači na ulici Via Condotti 68 in Magistralni vili na [[Aventinski grič|Aventinskem griču]]. Velika priorata Lombardija-Benečija in Sicilija sta bila obnovljena v letih 1839–1841. Papež Leon XIII. je leta 1879 – po 75-letnem obdobju brez voditelja – ponovno uvedel položaj velikega mojstra in za prvega velikega mojstra obnovljenega malteškega reda potrdil Giovannija Battisto Ceschija a Santa Croce. Vendar pa izguba posesti na Malti v tem obdobju ni vplivala na pravico reda do aktivnega in pasivnega diplomatskega zastopanja (pravica pošiljanja in sprejemanja diplomatskih predstavnikov), kar je pravno pomembno za absolutno kontinuiteto mednarodnega statusa, ne glede na nekdanjo teritorialno posest.<ref name="b944">{{cite journal | last=Karski | first=Karol | title=The International Legal Status of the Sovereign Military Hospitaller Order of St. John of Jerusalem of Rhodes and of Malta | journal=International Community Law Review | publisher=Brill | volume=14 | issue=1 | year=2012 | issn=1871-9740 | doi=10.1163/187197312x617674 | pages=19–32 | url=https://www.researchgate.net/publication/270721729 | quote=The Order does not exercise territorial sovereignty over any territory, including its headquarters in Rome and Fort San Angelo, leased from Malta. Both are regarded only as exterritorial property.}}</ref> Prvotno poslanstvo oskrbe bolnikov in pomoči potrebnim (hospitalska dejavnost) je postalo glavna dejavnost reda in se je v 20. stoletju vse bolj krepilo, zlasti po zaslugi dejavnosti velikih prioratov in nacionalnih združenj v številnih državah po svetu. Obsežne hospitalske in dobrodelne dejavnosti so potekale med prvo in drugo svetovno vojno pod vodstvom velikega mojstra Fra' Ludovica Chigija Albanija della Rovereja (1931–1951). Pod velikima mojstroma Fra' Angelom de Mojano di Cologno (1962–1988) in Fra' Andrewom Bertiejem (1988–2008) so se projekti še razširili. Februarja 2013 je red obeležil 900. obletnico papeške potrditve s splošno avdienco pri papežu Benediktu XVI. in mašo, ki jo je v Baziliki svetega Petra daroval kardinal Tarcisio Bertone.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |title=Knights of Malta Catholic order celebrates 900 years |date=9 February 2013 |work=BBC News|archive-url=https://web.archive.org/web/20130209072857/http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-21388516 |archive-date=9 February 2013|url-status=live |access-date=10 February 2013}}</ref> Red ima 95.000 prostovoljcev.<ref>{{cite web |url=https://www.orderofmalta.int/humanitarian-medical-works/volunteers/ |title=Volunteers |publisher=Order of Malta |access-date=23 January 2025}}</ref> === Ustavna reforma === Red se je decembra 2016 soočil z vodstveno krizo, potem ko je Albrecht Freiherr von Boeselager protestiral proti svoji razrešitvi s položaja velikega kanclerja, ki jo je odredil veliki mojster Fra' Matthew Festing. Festing je Von Boeselagerja razrešil, potem ko se je izkazalo, da so druge humanitarne organizacije v okviru skupnega dobrodelnega projekta z redovo organizacijo Malteser International – namenjenega pomoči spolnim sužnjam v [[Mjanmar]]u pri zaščiti pred aidsom – delile kondome.<ref>{{cite web|url=https://apnews.com/general-news-feaacad67f7f42ef871b5acd6848564f|title=Pope probes Order of Malta ouster over old condom scandal|first=Nicole|last=Winfield|date= 22 December 2016|website=The Associated Press|access-date=30 August 2024}}</ref> Januarja 2017 je [[papež Frančišek]] odredil vrnitev Von Boeselagerja na položaj in zahteval Festingov odstop.<ref>{{cite news|work=La Stampa|access-date=26 January 2017|date=26 January 2017|url=http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|title=The Order of Malta's crisis|first=Andrea|last=Tornielli|archive-url=https://web.archive.org/web/20170126170233/http://www.lastampa.it/2017/01/26/vaticaninsider/eng/the-vatican/the-order-of-maltas-crisis-z3YT6XiFgkgdTytPA4StJP/pagina.html|archive-date=26 January 2017|url-status=live}}</ref><ref>{{cite news|access-date=24 January 2017|date=24 January 2017|url=https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|work=The Guardian|title=Vatican condom row: pope prevails as Knights of Malta chief resigns|agency=Reuters in Vatican City|archive-url=https://web.archive.org/web/20170125033200/https://www.theguardian.com/world/2017/jan/25/vatican-condom-row-pope-prevails-as-knights-of-malta-chief-resigns|archive-date=25 January 2017|url-status=live}}</ref> Frančišek je imenoval tudi nadškofa (kasneje kardinala) Giovannija Becciuja<ref>{{cite news|last1=Allen J.|first1=John L.|title=A triptych on Benedict's papacy, and hints of what lies beyond|url=https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|access-date=8 February 2017|work=National Catholic Reporter|date=13 May 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20170612015635/https://www.ncronline.org/blogs/all-things-catholic/triptych-benedicts-papacy-and-hints-what-lies-beyond|archive-date=12 June 2017|url-status=live}} Becciu was Substitute for General Affairs of the Secretariat of State, a position akin to that of a papal chief of staff.</ref> za svojega osebnega predstavnika pri redu – s čimer je obšel kardinala patrona reda Raymonda Burka – vse do izvolitve novega velikega mojstra. Papežev dejanski prevzem nadzora nad redom so nekateri razumeli kot prelom s tradicijo in neodvisnostjo reda.<ref>{{cite news | url = https://www.economist.com/the-economist-explains/2017/02/07/why-the-pope-has-taken-control-of-the-knights-of-malta | newspaper = The Economist | access-date = 8 May 2020 | date=7 February 2017 | title = Why the pope has taken control of the Knights of Malta }}</ref> Maja 2017 je red imenoval Maura Bertera Gutiérreza, bolivijskega člana vladnega sveta, za vodenje procesa ustavne reforme.<ref>{{cite news |last1=Arocho Esteves |first1=Junno |title=Ancient order, modern times: Order of Malta focuses on renewal |url=https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |access-date=21 August 2017|work=National Catholic Reporter |agency=Catholic News Service|date=3 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214454/https://www.ncronline.org/news/vatican/ancient-order-modern-times-order-malta-focuses-renewal |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |title=The Constitutional Reform of the Sovereign Order of Malta |website=orderofmalta.int |url=https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/ |access-date=21 August 2017 |date=28 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170822011944/https://www.orderofmalta.int/2017/06/28/the-constitutional-reform-of-the-sovereign-order-of-malta/|archive-date=22 August 2017 |url-status=live}}</ref> Junija 2017 je vodstvo reda v nasprotju s tradicijo na letni avdienci pri papežu nosilo poslovne obleke namesto svečanih uniform.<ref>{{cite news |last1=McElwee |first1=Joshua J. |title=New Knights of Malta leader genuflects before Francis in Vatican meeting |url=https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |access-date=21 August 2017 |work=National Catholic Reporter|date=23 June 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170821214159/https://www.ncronline.org/blogs/ncr-today/new-knights-malta-leader-genuflects-francis-vatican-meeting |archive-date=21 August 2017 |url-status=live}}</ref> Maja 2018, ko je bil izvoljen nov veliki mojster, je Frančišek Becciujev mandat podaljšal za nedoločen čas.<ref>{{cite press release|access-date=4 May 2018 |title=Letter of the Holy Father to the Special Delegate at the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 04.05.2018 |date=4 May 2018 |publisher=Holy See Press Office |url=https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html|quote=... up to the conclusion of the reform process and in any case until I consider it useful for the Order itself. |archive-url=https://web.archive.org/web/20180505070549/https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2018/05/04/180504b.html |archive-date=5 May 2018|url-status=live}}</ref> Ko se je maja 2019 sestal generalni kapitelj reda, so bile med 62 udeleženci prvič tudi tri ženske.<ref>{{cite web |author=Sovereign Military Order of Malta |url=https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |website=orderofmalta.int |title=The Chapter General of the Sovereign Order of Malta has been held in Rome |date=2 May 2019 |access-date=20 May 2019 |archive-date=4 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190504120325/https://www.orderofmalta.int/2019/05/02/chapter-general-sovereign-order-of-malta-has-been-held-rome/ |url-status=dead }}</ref> 1. novembra 2020 je papež Frančišek imenoval nadškofa (kasneje kardinala) Silvana Tomasija, da na položaju njegovega posebnega delegata pri redu zamenja Becciuja, ter ponovno poudaril pristojnosti te funkcije kot edinega papeževega predstavnika.<ref>{{cite press release |publisher=Holy See Press Office |access-date=1 November 2020 | date= 1 November 2020 |language=it |title= Lettera Pontificia al Cardinale eletto Silvano Maria Tomasi per la nomina a Delegato Speciale presso il Sovrano Militare Ordine di Malta, 01.11.2020 |url=http://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2020/11/01/0567/01314.html }}</ref> 3. septembra 2022 je papež Frančišek razglasil novo ustavo reda in opravil začasna imenovanja v suvereni svet. Sklical je izredni generalni kapitelj za 25. januar 2023, ko bi bilo mogoče opraviti redna imenovanja namesto tistih, ki jih je predhodno izvedel začasno.<ref>{{Cite web |date=3 September 2022|title=Pope promulgates new Constitution of the Order of Malta |url=https://www.vaticannews.va/en/pope/news/2022-09/pope-promulgates-new-constitution-order-malta.html |access-date=4 September 2022 |website=Vatican News }}</ref><ref>{{cite web | title = Decree for the Sovereign Military Hospitaller Order of Saint John of Jerusalem, of Rhodes and of Malta (S.M.O.M.), 03.09.2022 | url= https://press.vatican.va/content/salastampa/en/bollettino/pubblico/2022/09/03/decree-for-the-sovereign-military-hospitaller-order-of-saint-joh.html | date = 3 September 2022 | access-date = 31 January 2023 | publisher = Holy See Press Office }}</ref> Generalni kapitelj je 26. januarja v suvereni svet za šestletni mandat izvolil iste štiri člane, ki jih je prejšnji september imenoval papež Frančišek, ter šest od devetih svetnikov, ki jih je prav tako imenoval on.<ref>{{cite web | access-date = 31 January 2023 | url = https://www.orderofmalta.int/news/extraordinary-chapter-general-elected-sovereign-council/ | date = 28 January 2023 | title = The Extraordinary Chapter General Elected the Sovereign Council | website = Sovereign Order of Malta }}</ref> Papež Frančišek je 19. junija 2023 za naslednika kardinala Burka na položaju patrona imenoval kardinala Gianfranca Ghirlando.<ref>{{cite press release | publisher = Holy See Press Office | date = 19 June 2023 | access-date = 19 June 2023 | title = Rinunce e nomine, 19.06.2023| language = it| url = https://press.vatican.va/content/salastampa/it/bollettino/pubblico/2023/06/19/0453/01013.html }}</ref> ==Organiziranost reda in organi reda== Suvereni malteški viteški red (SMVR) sestavljajo veliki priorati, podpriorati in nacionalna združenja oz. asociacije. Tako je delo velikega priorata, podpriorata ali pa nacionalne asociacije, vedno najprej utemeljeno na osebnem življenjskem pričevanju vsakega člana za krščanske in s tem tudi visoke viteške ideale. Najlepše je takšno pričevanje uresničevano v skrbi in pomoči ljudem v stiskah, kar počne vsak član po svojih zmožnostih najprej v svojem okolju, potem pa tudi drugod. Asociacija se trudi, da bi imela vedno več skupnih aktivnosti, kjer sodelujejo vsi člani.<br> ''Šest velikih prioratov:'' * Veliki priorat Rima * Veliki priorat Lombardije in Benečije * Veliki priorat Neaplja in Sicilije * Veliki priorat Češke * Veliki priorat Avstrije * Veliki priorat Združenega kraljestva. ===Organi reda=== '''Veliki mojster'''<br> Vodja reda je veliki mojster,<ref>{{navedi knjigo |author= Rebić Adalbert, Bajt Drago|year= 2007|title=Splošni religijski leksikon: A-Ž |publisher= Modrijan|isbn= |cobiss=235261696 |pages=1312}}</ref> ki je verski predstojnik in tudi suveren Malteškega reda, izvoljen za desetletni mandat. Ima najvišje pristojnosti v redu, vodi zakonodajne ukrepe, ratificira mednarodne sporazume, upravlja premoženje reda in predstavlja red kot subjekt mednarodnega prava. ''Plemiški naslovi velikega mojstra reda''<br> Cesarja [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] in [[Ferdinand II. Habsburški|Ferdinand II.]] sta velikemu mojstru reda priznala plemiški naslov [[Knez|kneza (princa)]] [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetega rimskega cesarstva]] in pripadajoče naslavljanje »visokost«. Leta [[1630]] je [[Papež Urban VIII.|papež Urban VIII.]] k temu naslovu dodal naslov »eminenca«, s čimer so bili veliki mojstri reda po položaju izenačeni s [[kardinal]]i. Iz obeh plemiških naslovov je nato nastalo zelo nenavadno uradno naslavljanje Velikega mojstra »Njegova nadvse eminentna visokost«. '''Generalni kapitelj'''<br> Ena od nalog Generalnega kapitlja, ki je zakonodajni organ reda, je poleg priprave splošnih aktov, pravilnikov, sporazumov ter pogodb tudi izvolitev in imenovanje članov Suverenega sveta reda. Generalni kapitelj se sestaja vsakih pet let. Na vsakem zasedanju so prisotni tudi člani Suverenega sveta, ki imajo na seji volilno pravico. '''Suvereni svet'''<br> Naloga Suverenega sveta je nuditi pomoč Velikemu mojstru pri vodenju reda. V Suverenem svetu je šest članov in štirje visoki častniki: Veliki poveljnik, Veliki kancler, Veliki hospitalec in Prevzemnik skupnega zaklada. Veliki kancler, katerega urad vključuje ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za zunanje zadeve, je vodja izvršilne veje oblasti. Odgovoren je za diplomatske misije reda in odnose z nacionalnimi organizacijami. Med pristojnostmi urada Velikega hospitalca sta področji humanitarnega delovanja in mednarodnega sodelovanja, sam pa usklajuje humanitarne in dobrodelne dejavnosti reda. Prevzemnik skupnega zaklada je neke vrste minister za finance in proračun, ki upravlja področje financ in premoženja reda. '''Svet reda'''<br> Svet reda (skupščino) sestavljajo poleg članov Suverenega sveta (vlade reda) še drugi funkcionarji in predstavniki članov reda. ==Pravni status in priznanja ter članstva== Suvereni malteški viteški red je priznan je kot subjekt mednarodnega prava ter je član številnih mednarodnih teles in organizacij. Od leta [[1994]] ima red stalnega opazovalca v [[Generalna skupščina OZN|Generalni skupščini združenih narodov]], svoje stalne misije pa ima akreditirane v [[Organizacija združenih narodov|Evropskem centru Združenih narodov]], [[Svet Evrope|Svetu Evrope]], [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]], [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCU]], [[Človekove pravice|Mednarodnem inštitutu za človekove pravice]] in [[Rdeči križ|Mednarodnem odboru Rdečega križa]]. ==Poslanstvo== Red se danes posveča skrbi za reveže, pregnance, begunce in po svojih močeh pomaga ob naravnih in drugih nesrečah po svetu.<ref>{{navedi splet |url=https://sloveniaembassy.orderofmalta.int/sl/novice/institucionalni-video-malteskega-reda/ |title=Institucionalni video malteškega reda |accessdate=15. maj 2025 |date= |format= |work=|language=EN}}</ref> ===Diplomatski odnosi=== Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami. Republika Slovenija je s podpisom meddržavnega protokola, 5. julija 1992, vzpostavila diplomatske odnose s Suverenim malteškim viteškim redom, <ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/drzave/suvereni-malteski-viteski-red/ |title=Malteški viteški red |accessdate=May 19, 2021 |date= |format= |work= }}</ref>, ki ima odtlej svoje [[veleposlaništvo]] s sedežem v Ljubljani. Sedanji veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Sloveniji je [[knez]] [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz]]. [[Slika:2019 Mariano Hugo zu Windisch-Graetz.jpg|250px|thumb|desno|Knez [[Mariano Hugo von Windisch-Graetz|Mariano Hugo von Windisch-Graetz]] v Vatikanu, z viteškim odlikovanjem [[Red zlatega runa|reda zlatega runa]]]] ===Suverenost in eksteritorialnost=== Red je bil jasno opredeljen in priznan kot subjekt mednarodnega prava, z lastnimi zakoni in pravili, šele z Ustavno listino iz leta 1997, poprej je bila njegova dejanska suverenost pod vprašajem, predvsem zaradi tesnih povezav s [[Sveti sedež|Svetim sedežem]]. V preteklih desetletjih so bile namreč povezave med redom in Svetim sedežem tako tesne in mnogokrat prepletene, da je bila pod vprašajem dejanska suverenost reda kot ločene entitete.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |title=, The Holy See, the Order of Malta and International Law |accessdate=May 19, 2021 |date=November 2015 |format= |work= |archive-date=2015-11-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151121180847/http://www.theutenberg.se/pdf/the_holy_see_the_order_of_malta_and_international_law.pdf |url-status=dead }}</ref> Suvereni malteški viteški red je danes mednarodno priznana institucija: ima lastno [[Zastava|zastavo]], [[grb]], [[Himna|himno]], [[Ustava|ustavno listino]] in [[zakonik]], vodstvo, izvršne organe, [[Diplomacija|diplomatski zbor]] in celo lastne [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|oborožene sile]]. Red izdaja svoje potne liste in osebne dokumente ter registrske tablice. Izdaja tudi kovance ter [[Poštna znamka|poštne znamke]] v svoji [[Denarna valuta|denarni valuti]] Malteški scudo,<ref>{{navedi splet |url=https://colnect.com/sl/coins/coin/66649-1_Scudo-Frey_Angelo_de_Mojana_di_Cologna_1962_-_1988-Malte%C5%A1ki_vite%C5%A1ki_red |title=Katalog kovancev |accessdate=15. april 2025 |date= |format= |work= }}</ref> katerega vrednost je vezana na [[evro]] (uradni menjalni tečaj je v razmerju 1 scudo = 0,24 evra), v kolikor ne gre za zbirateljske kovance). [[Slika:Palazzo di Malta (Roma).jpg|250px|thumb|levo|Sedež reda v palači Malta v Rimu]] [[Italija]] priznava redu eksteritorialnost [[Republika Italija]] v palači Malta, kjer ima red svoj sedež od leta [[1834]] ter v vili Malta v [[Rim|Rimu]]. Red lastnega državnega ozemlja nima. [[Slika:2june 2007 489.jpg|250px|thumb|desno|Pripadniki korpusa ACISMOM na paradi ob Dnevu republike v Rimu leta 2007]] ===Druge oblike delovanja in mednarodni sporazumi=== [[Slika:Cross Hospitalier.svg|thumb|100px|Oznaka vojaškega korpusa kopenske vojske Suverenega malteškega viteškega reda (ACISMOM)]] Leta 1877 so člani treh Velikih prioratov na območju Italije ustanovili Združenje italijanskih vitezov suverenega vojaškega malteškega reda, ki lahko deluje na italijanskem ozemlju. Njegovi prostovoljci sestavljajo [[Vojaški red kopenske vojske Suverenega vojaškega reda Malte|vojaški korpus ACISMOM]], pomožno vojaško enoto [[Italijanska kopenska vojska|italijanske kopenske vojske]]. Pod okriljem korpusa deluje tudi ženski [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. ====Suvereni malteški viteški red na Malti==== Suvereni malteški viteški red ima svoj misijon tudi na [[Malta|Malti]]. Z Republiko Malto je red doslej sklenil dva sporazuma oz. bilateralni pogodbi. Prva pogodba z dne 21. junija 1991 je prenehala veljati in jo je nadomestila druga, podpisana 5. decembra 1998 in ratificirana 1. novembra 2001. Ta redu dovoljuje uporabo zgornjega dela trdnjave St. Angelo v mestu Birgu, z omejeno eksteritorialnostjo. Njen namen je »dati redu možnost boljšega izvajanja humanitarnih dejavnosti, pa tudi boljšo opredelitev pravnega statusa trdnjave, ob upoštevanju suverenosti Republike Malte nad njo«. Dogovor o najemu je sklenjen za obdobje 99 let, vendar malteški vladi omogoča, da ga kadar koli odpove po 50 letih. V skladu s pogoji sporazuma sta na trdnjavi izobešeni tako zastava reda, kot tudi zastava Malte. Pogodba osebam ne dovoljuje azila in na splošno kljub delni esteritorialnosti so malteška sodišča v celoti stvarno in krajevno pristojna ter se v vseh pravnih postopkih uporablja [[Pravo|malteško pravo]]. Trdnjava je obnovljena in v njej se sedaj organizirajo kulturne in zgodovinske prireditve, ki so povezane z malteškim viteškim redom. [[Slika:Malta Knights.jpg|right|thumb|250px|Prikaz vojaškega urjenja v uniformah iz [[16. stoletje|16. stoletja]], v trdnjavi Saint Elmo v [[Valletta|Valletti]] na [[Malta|Malti]], maja 2005]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Nicholson, Helen J. (2001). The Knights Hospitaller. ISBN 1-84383-038-8. * Noonan, James-Charles, Jr. (1996). The Church Visible: The Ceremonial Life and Protocol of the Roman Catholic Church. Viking, ISBN 0-670-86745-4. * Read, Piers Paul (1999). The Templars. Imago, ISBN 85-312-0735-5. * »Some Notes About the Sovereign Military Order of Malta in the U.S.A.« Nobilta (Rivista di Araldica, Genealogia, Ordini Cavallereschi). Istituto Araldico Genealogico Italiano. Vol VII, No. 32 (September/October 1999). * Tyerman, Christopher (2006). God's War: A New History of the Crusades. Allen Lane, ISBN 0-7139-9220-4. * Peyrefitte, Roger. Knights of Malta. Translated from the French by Edward Hyams. Secker & Warburg, London, 1960. * Rok Hrženjak, Zgodovina malteškega viteškega reda, [http://zupnije.rkc.si/polzela/upload/ZGODOVINA/MALTESKI_V_RED.htm] * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Glej tudi == * [[Malteški vitezi]] * [[Vojaški korpus Suverenega malteškega viteškega reda]] * [[Korpus prostovoljnih bolničark Suverenega malteškega viteškega reda]]. == Zunanje povezave == * [https://www.facebook.com/MalteskaPomocSlovenija/?__xts__=H- Malteška pomoč Slovenija] pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.orderofmalta.int www.orderofmalta.int] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 * [https://www.youtube.com/watch?v=6WQHtkN5mA4 Palazzo Malta] {{ikona it}} pridobljeno 19.05.2021 {{Zbirka|Category:Sovereign Military Order of Malta}} {{portal|Vojaštvo}} [[Kategorija:Rimskokatoliški redovi in kongregacije]] [[Kategorija:Malteški vitezi]] [[Kategorija:Križarske vojne]] [[Kategorija:Viteški redovi]] {{normativna kontrola}} da6o6ihcy1m2u8f2rnsx84z7v9n597i 0 302161 6752792 6704746 2026-09-19T11:04:33Z ~2026-50542-26 265997 dodajanje filmografije 6752792 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|image=Blaz Setnikar.jpg|caption=|alma_mater=<!-- WD -->|citizenship=<!-- WD -->|education=<!-- WD -->|occupation = <!-- WD -->|years_active = 2005 - danes}} '''Blaž Setnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[2. maj]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Po končani [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je med študijem na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] pričel resneje ukvarjati z dramsko igro in se 2006 vpisal na študij [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar|website=sigledal.org|accessdate=2020-08-16}}</ref> pod vodstvom mentorjev [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja - Rifleta]] in Tomija Janežiča, kjer je prejel študentsko [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja za igralske dosežke v letu 2009|url=https://www.dnevnik.si/1042324662|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012507/https://www.dnevnik.si/1042324662|url-status=dead}}</ref> ter tekom študija sodeloval s [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskim narodnim gledališčem Maribor]], [[Mini teater|Mini teatrom]] in 2010 diplomiral. Zatem je postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], kjer je ostal do 2014, ko je pridobil status svobodnega umetnika ter nastopil v predstavah [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], neodvisnih gledališč Glej v Ljubljani in Tristan Bates v [[London]]u. Sodeloval je z režiserji Janezom Pipanom, Sebastijanom Horvatom, [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem]] in zatem postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar {{!}} PGK|url=https://www.pgk.si/igralci/blaz_setnikar/11|website=www.pgk.si|accessdate=2020-08-16}}</ref>. Igral je v odmevnih uprizoritvah ''Iliada'', ''Stenica'', ''Helverjeva noč'', ''Naš razred'' in ''Strahovi'', za vloge v Prešernovem gledališču pa je 2020 prejel tudi [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Most, ki povezuje skupnost|url=https://www.dnevnik.si/1042925697|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328203505/https://www.dnevnik.si/1042925697|url-status=dead}}</ref> in Severjevo nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Dobitniki Severjeve nagrade 2021|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnika-severjeve-nagrade-sta-marjuta-slamic-in-blaz-setnikar/605599|website=rtvslo.si|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref>. V vsem tem času je nastopil v več celovečernih in kratkih filmih, tudi v nagrajenih<ref>{{Navedi splet|title=Blaz Setnikar|url=http://www.imdb.com/name/nm4001520/|website=IMDb|accessdate=2020-08-16}}</ref> ''Zbudi me'', ''Opazovanje'', ''[[Posledice]]'' in ''[[Psi brezčasja]]'', širšemu občinstvu pa je poznan predvsem s televizijskih ekranov po vlogah v televizijskih serijah ''[[Reka ljubezni]]''<ref>{{Navedi splet|title=Zvezdnik Reke ljubezni alergičen na vsiljivost|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5bf673db9e03c/zvezdnik-reke-ljubezni-alergicen-na-vsiljivost|website=Njena.si|accessdate=2020-08-16|language=sl}}</ref>, ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' in ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''. ==Filmografija== === Filmi === * ''Izgubljeni sin'' (2026, celovečerni igrani film) * ''Če bi vedel'' (2026, kratki igrani film) * ''Crème brûlée'' (2025, TV film) * ''Opazovanje'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Šterkijada'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Klarin ples'' (2023, kratki igrani film) * ''Pero'' (2023, dokumentarni film) * ''Zbudi me'' (2022, celovečerni igrani film) * ''Po sledeh fatamorgane'' (2022, igrani dokumentarni film) * ''Do takrat pa...'' (2020, kratki igrani film) * ''40 dni skupaj'' (2020, kratki igrani film) * ''[[Posledice]]'' (2018, celovečerni igrani film) * ''Winnetou - Eine neue Welt'' (2016, TV film) * ''Sarajevo Songs of Woe'' (2016, celovečerni igrani film) * ''The Chimney House'' (2016, kratki igrani film) * ''Kaplja na vedru'' (2016, igrani dokumentarni film) * ''[[Psi brezčasja]]'' (2015, celovečerni igrani film) * ''Dekleta ne jočejo'' (2015, celovečerni TV film) * ''[[Vloga za Emo]]'' (2014, celovečerni igrani film) * ''Vandima'' (2013, celovečerni igrani film) * ''1991 - Neizstreljeni naboj'' (2011, celovečerni TV film) * ''Lov na race'' (2009, kratki igrani film) === Serije in nanizanke === * ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' (2025, TV serija) * ''Leninov park'' (2022, miniserija) * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020-2021, TV serija) * ''Truplo'' (2018, spletna serija) * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017-2019, TV serija) * ''[[Takle mamo]]'' (2016, TV nanizanka) ==Vloge v gledališču== {{div col}}<span style="line-height: 1.3em;"> *Jochen, ''Osem ur ni ves dan'' (2026, PG Kranj, Slovensko Mladinsko gledališče in HNK Zagreb)) *''Don Kihot, ki je bila sen'' (2025, PG Kranj) *Sam, ''Razodetje'' (2024, PG Kranj) *Woyzeck, ''Woyzeck'' (2024, SSG Trst in PG Kranj) *''Boj na požiralniku'' (2024, PG Kranj in MG Ptuj) *Sengupta, Šef, Princ Bolo, ''Harun in morje zgodb'' (2024, PG Kranj) *''Zadnji Hamlet'' (2023, Bunker-Stara elektrarna in PG Kranj) *''Deževen dan v Gurlitschu'' (2023, PG Kranj) *Mlinarjev, ''Mrtvec pride po ljubico'' (zasedba 2022, PG Kranj in MG Ptuj) *Policist, Komandir, Kmet, Starec, ''Vse zastonj! Vse zastonj!'' (2022, PG Kranj) *''Pravljice našega otroštva'' (2022, PG Kranj in SNG Nova Gorica) *Nicolas, ''Mama'' (2021, PG Kranj in MG Ptuj) *''Kons: Novi dobi'' (2021, PG Kranj) *''Monologi s kavča'' (2021, PG Kranj) *Bigi, ''Naše skladišče'' (2020, PG Kranj) *''Škofjeloški pasijon'' (2020, PG Kranj in MG Ptuj) *[[France Prešeren]], ''Dr. Prešeren'' (2019, PG Kranj) *Osvald Alving, ''[[Henrik Ibsen|Strahovi]]'' (2019, PG Kranj) *Ludwig Viktor, ''Zabava za Borisa'' (2019, PG Kranj) *Lauterbach, ''Teror'' (2019, PG Kranj) *Marko, ''[[Ivan Cankar|Ob zori]]'' (2018, PG Kranj) *Videk, ''[[Kdo je napravil Vidku srajčico]]'' (2018, PG Kranj) *Rysiek, ''Naš razred'' (2018, PG Kranj, Mini teater in MG Ptuj) *Pacient, ''Pesmi živih mrtvecev'' (2017, PG Kranj in SLG Celje) *Vihravi Rudi, ''[[Vladimir Vladimirovič Majakovski|Stenica]]'' (2017, PG Kranj in MG Ptuj) *Helver, ''Helverjeva noč'' (2016, PG Kranj) *Dr. Petrović, ''[[Branislav Nušić|Žalujoča družina]]'' (2016, PG Kranj in SLG Celje) *Sekira, ''[[Butnskala (radijska igra)|Butnskala]]'' (2016, Slovensko mladinsko gledališče in PG Kranj) *Poljanec, ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (2015, SNG Nova Gorica, SSG Trst in PG Kranj) *Tristan, ''Carnal'' (2015, Tristan Bates Theatre London) *[[Patroklos]], ''[[Iliada]]'' (2015, Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana in MGL Ljubljana) *Študent, ''Figurae Veneris Historiae'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *''Prihajamo'' (2014, Gledališče Glej) *[[Heinrich von Kleist]], ''Nekaj sporočil za vesolje'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *George Gibbs, ''Naše mesto'' (2014, SLG Celje) *Tomaž, ''[[Pika Nogavička]]'' (2013, SLG Celje) *Glenn Cooper, ''Govorice'' (2013, SLG Celje) *Advokat, ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti'' (2013, SLG Celje) *Christy Mahon, ''Največji frajer zahodnega sveta'' (2013, SLG Celje) *Peter, ''Kruh'' (2012, SLG Celje) *Orest, ''[[Jean-Paul Sartre|Muhe]]'' (2012, SLG Celje) *Tonček, ''Pikica in Tonček'' (2011, SLG Celje) *Calvin Kennedy, ''Moje bivše, moji bivši'' (2011, SLG Celje) *Tamali, ''Knapi slikarji'' (2011, SLG Celje) *Stražar, ''[[Antigona]]'' (2011, SLG Celje) *Cesar, ''[[Milan Jesih|Cesarjeva nova oblačila]]'' (2010, SLG Celje) *Stanley, ''Smrt trgovskega potnika'' (2010, SLG Celje) *Vodja zbora, ''Antigona'' (2010, AGRFT Ljubljana in SNG Drama Ljubljana) *Hvastja, ''[[Hlapci]] - Komentirana izdaja'' (2010, APT Novo mesto in PGK Kranj) *Clov, ''Konec igre'' (2010, AGRFT Ljubljana in Gledališče Glej) *Ranuccio Tomassoni, ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'' (2009, SNG Maribor) *Zbor starešin, ''[[Oresteja]]'' (2009, SNG Drama Ljubljana) *''Zlata ladja'' (2009, Mini teater Ljubljana) *Jurij Kalan, ''Kronika zločina'' (2005, Šentjakobsko gledališče)</span><br/>{{div col end}}</span> ==Nagrade== * 2021 [[Severjeva nagrada]] za vlogi v uprizoritvah ''Strahovi'' in ''Škofjeloški pasijon'' * 2021 Nagrada 51. Tedna slovenske drame za najboljšega igralca za vlogo v uprizoritvi ''Škofjeloški pasijon'' * 2020 [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrada Duša Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za vloge v uprizoritvah ''Naš razred'', ''Ob zori'' in ''Strahovi'' * 2019 Nagrada Julija<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/blaz-setnikar-dobitnik-gledaliske-nagrade-julija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-16}}</ref> za vlogo v uprizoritvi ''Ob zori'' * 2010 [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Študentska]] nagrada Zlatolaska za vlogo v kratkem filmu ''Lov na race'' in Zlatolaska za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Severjeva nagrada za študente, za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Študentska nagrada Zlatolaska za vlogo v gledališki produkciji ''Plešasta pevka'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] == Zunanje povezave == * Spletna stran [http://www.blaz-setnikar.com www.blaz-setnikar.com] * {{IMDb-ime|4001520}} * Seznam vlog na [http://www.sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar Portalu slovenskega gledališča] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174837572 Blaž Setnikar, dramski igralec]. Naši umetniki pred mikrofonom (7. januar 2022). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Setnikar, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] rpu4ouoz2141s4whjyx66hds21l0tmg 6752793 6752792 2026-09-19T11:05:33Z ~2026-50542-26 265997 6752793 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|image=Blaz Setnikar.jpg|caption=|alma_mater=<!-- WD -->|citizenship=<!-- WD -->|education=<!-- WD -->|occupation = <!-- WD -->|years_active = 2005 - danes}} '''Blaž Setnikar''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[2. maj]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Po končani [[Gimnazija Šentvid|Gimnaziji Šentvid]] v Ljubljani se je med študijem na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] pričel resneje ukvarjati z dramsko igro in se 2006 vpisal na študij [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar|website=sigledal.org|accessdate=2020-08-16}}</ref> pod vodstvom mentorjev [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja - Rifleta]] in Tomija Janežiča, kjer je prejel študentsko [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]]<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja za igralske dosežke v letu 2009|url=https://www.dnevnik.si/1042324662|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328012507/https://www.dnevnik.si/1042324662|url-status=dead}}</ref> ter tekom študija sodeloval s [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Slovenskim narodnim gledališčem Maribor]], [[Mini teater|Mini teatrom]] in 2010 diplomiral. Zatem je postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], kjer je ostal do 2014, ko je pridobil status svobodnega umetnika ter nastopil v predstavah [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], neodvisnih gledališč Glej v Ljubljani in Tristan Bates v [[London]]u. Sodeloval je z režiserji Janezom Pipanom, Sebastijanom Horvatom, [[Jernej Lorenci|Jernejem Lorencijem]] in zatem postal član [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]]<ref>{{Navedi splet|title=Blaž Setnikar {{!}} PGK|url=https://www.pgk.si/igralci/blaz_setnikar/11|website=www.pgk.si|accessdate=2020-08-16}}</ref>. Igral je v odmevnih uprizoritvah ''Iliada'', ''Stenica'', ''Helverjeva noč'', ''Naš razred'' in ''Strahovi'', za vloge v Prešernovem gledališču pa je 2020 prejel tudi [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije]]<ref>{{Navedi splet|title=Most, ki povezuje skupnost|url=https://www.dnevnik.si/1042925697|website=Dnevnik|accessdate=2020-08-16|archive-date=2020-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200328203505/https://www.dnevnik.si/1042925697|url-status=dead}}</ref> in Severjevo nagrado<ref>{{Navedi splet|title=Dobitniki Severjeve nagrade 2021|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnika-severjeve-nagrade-sta-marjuta-slamic-in-blaz-setnikar/605599|website=rtvslo.si|accessdate=2021-12-22|language=sl}}</ref>. V vsem tem času je nastopil v več celovečernih in kratkih filmih, tudi v nagrajenih<ref>{{Navedi splet|title=Blaz Setnikar|url=http://www.imdb.com/name/nm4001520/|website=IMDb|accessdate=2020-08-16}}</ref> ''Zbudi me'', ''Opazovanje'', ''[[Posledice]]'' in ''[[Psi brezčasja]]'', širšemu občinstvu pa je poznan predvsem s televizijskih ekranov po vlogah v televizijskih serijah ''[[Reka ljubezni]]''<ref>{{Navedi splet|title=Zvezdnik Reke ljubezni alergičen na vsiljivost|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5bf673db9e03c/zvezdnik-reke-ljubezni-alergicen-na-vsiljivost|website=Njena.si|accessdate=2020-08-16|language=sl}}</ref>, ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' in ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''. ==Filmografija== === Filmi === * ''Izgubljeni sin'' (2026, celovečerni igrani film) * ''Če bi vedel'' (2026, kratki igrani film) * ''Crème brûlée'' (2025, TV film) * ''Opazovanje'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Šterkijada'' (2023, celovečerni igrani film) * ''Klarin ples'' (2023, kratki igrani film) * ''Pero'' (2023, dokumentarni film) * ''Zbudi me'' (2022, celovečerni igrani film) * ''Po sledeh fatamorgane'' (2022, igrani dokumentarni film) * ''Do takrat pa...'' (2020, kratki igrani film) * ''40 dni skupaj'' (2020, kratki igrani film) * ''[[Posledice]]'' (2018, celovečerni igrani film) * ''Winnetou - Eine neue Welt'' (2016, TV film) * ''Sarajevo Songs of Woe'' (2016, celovečerni igrani film) * ''The Chimney House'' (2016, kratki igrani film) * ''Kaplja na vedru'' (2016, igrani dokumentarni film) * ''[[Psi brezčasja]]'' (2015, celovečerni igrani film) * ''Dekleta ne jočejo'' (2015, celovečerni TV film) * ''[[Vloga za Emo]]'' (2014, celovečerni igrani film) * ''Vandima'' (2013, celovečerni igrani film) * ''1991 - Neizstreljeni naboj'' (2011, celovečerni TV film) * ''Lov na race'' (2009, kratki igrani film) === Serije in nanizanke === * ''[[Nemirna kri (televizijska serija)|Nemirna kri]]'' (2025, TV serija) * ''Leninov park'' (2022, miniserija) * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020-2021, TV serija) * ''Truplo'' (2018, spletna serija) * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017-2019, TV serija) * ''[[Takle mamo]]'' (2016, TV nanizanka) ==Vloge v gledališču== {{div col}}<span style="line-height: 1.3em;"> *Jochen, ''Osem ur ni ves dan'' (2026, PG Kranj, Slovensko Mladinsko gledališče in HNK Zagreb) *''Don Kihot, ki je bila sen'' (2025, PG Kranj) *Sam, ''Razodetje'' (2024, PG Kranj) *Woyzeck, ''Woyzeck'' (2024, SSG Trst in PG Kranj) *''Boj na požiralniku'' (2024, PG Kranj in MG Ptuj) *Sengupta, Šef, Princ Bolo, ''Harun in morje zgodb'' (2024, PG Kranj) *''Zadnji Hamlet'' (2023, Bunker-Stara elektrarna in PG Kranj) *''Deževen dan v Gurlitschu'' (2023, PG Kranj) *Mlinarjev, ''Mrtvec pride po ljubico'' (zasedba 2022, PG Kranj in MG Ptuj) *Policist, Komandir, Kmet, Starec, ''Vse zastonj! Vse zastonj!'' (2022, PG Kranj) *''Pravljice našega otroštva'' (2022, PG Kranj in SNG Nova Gorica) *Nicolas, ''Mama'' (2021, PG Kranj in MG Ptuj) *''Kons: Novi dobi'' (2021, PG Kranj) *''Monologi s kavča'' (2021, PG Kranj) *Bigi, ''Naše skladišče'' (2020, PG Kranj) *''Škofjeloški pasijon'' (2020, PG Kranj in MG Ptuj) *[[France Prešeren]], ''Dr. Prešeren'' (2019, PG Kranj) *Osvald Alving, ''[[Henrik Ibsen|Strahovi]]'' (2019, PG Kranj) *Ludwig Viktor, ''Zabava za Borisa'' (2019, PG Kranj) *Lauterbach, ''Teror'' (2019, PG Kranj) *Marko, ''[[Ivan Cankar|Ob zori]]'' (2018, PG Kranj) *Videk, ''[[Kdo je napravil Vidku srajčico]]'' (2018, PG Kranj) *Rysiek, ''Naš razred'' (2018, PG Kranj, Mini teater in MG Ptuj) *Pacient, ''Pesmi živih mrtvecev'' (2017, PG Kranj in SLG Celje) *Vihravi Rudi, ''[[Vladimir Vladimirovič Majakovski|Stenica]]'' (2017, PG Kranj in MG Ptuj) *Helver, ''Helverjeva noč'' (2016, PG Kranj) *Dr. Petrović, ''[[Branislav Nušić|Žalujoča družina]]'' (2016, PG Kranj in SLG Celje) *Sekira, ''[[Butnskala (radijska igra)|Butnskala]]'' (2016, Slovensko mladinsko gledališče in PG Kranj) *Poljanec, ''[[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]]'' (2015, SNG Nova Gorica, SSG Trst in PG Kranj) *Tristan, ''Carnal'' (2015, Tristan Bates Theatre London) *[[Patroklos]], ''[[Iliada]]'' (2015, Cankarjev dom, SNG Drama Ljubljana in MGL Ljubljana) *Študent, ''Figurae Veneris Historiae'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *''Prihajamo'' (2014, Gledališče Glej) *[[Heinrich von Kleist]], ''Nekaj sporočil za vesolje'' (2014, SNG Drama Ljubljana) *George Gibbs, ''Naše mesto'' (2014, SLG Celje) *Tomaž, ''[[Pika Nogavička]]'' (2013, SLG Celje) *Glenn Cooper, ''Govorice'' (2013, SLG Celje) *Advokat, ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti'' (2013, SLG Celje) *Christy Mahon, ''Največji frajer zahodnega sveta'' (2013, SLG Celje) *Peter, ''Kruh'' (2012, SLG Celje) *Orest, ''[[Jean-Paul Sartre|Muhe]]'' (2012, SLG Celje) *Tonček, ''Pikica in Tonček'' (2011, SLG Celje) *Calvin Kennedy, ''Moje bivše, moji bivši'' (2011, SLG Celje) *Tamali, ''Knapi slikarji'' (2011, SLG Celje) *Stražar, ''[[Antigona]]'' (2011, SLG Celje) *Cesar, ''[[Milan Jesih|Cesarjeva nova oblačila]]'' (2010, SLG Celje) *Stanley, ''Smrt trgovskega potnika'' (2010, SLG Celje) *Vodja zbora, ''Antigona'' (2010, AGRFT Ljubljana in SNG Drama Ljubljana) *Hvastja, ''[[Hlapci]] - Komentirana izdaja'' (2010, APT Novo mesto in PGK Kranj) *Clov, ''Konec igre'' (2010, AGRFT Ljubljana in Gledališče Glej) *Ranuccio Tomassoni, ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'' (2009, SNG Maribor) *Zbor starešin, ''[[Oresteja]]'' (2009, SNG Drama Ljubljana) *''Zlata ladja'' (2009, Mini teater Ljubljana) *Jurij Kalan, ''Kronika zločina'' (2005, Šentjakobsko gledališče)</span><br/>{{div col end}}</span> ==Nagrade== * 2021 [[Severjeva nagrada]] za vlogi v uprizoritvah ''Strahovi'' in ''Škofjeloški pasijon'' * 2021 Nagrada 51. Tedna slovenske drame za najboljšega igralca za vlogo v uprizoritvi ''Škofjeloški pasijon'' * 2020 [[Nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije|Nagrada Duša Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za vloge v uprizoritvah ''Naš razred'', ''Ob zori'' in ''Strahovi'' * 2019 Nagrada Julija<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/blaz-setnikar-dobitnik-gledaliske-nagrade-julija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-08-16}}</ref> za vlogo v uprizoritvi ''Ob zori'' * 2010 [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Študentska]] nagrada Zlatolaska za vlogo v kratkem filmu ''Lov na race'' in Zlatolaska za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Severjeva nagrada za študente, za vlogi v gledaliških produkcijah ''Tartuffe'' in ''Projekt Hamlet'' * 2009 Študentska nagrada Zlatolaska za vlogo v gledališki produkciji ''Plešasta pevka'' == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[seznam slovenskih igralcev]] == Zunanje povezave == * Spletna stran [http://www.blaz-setnikar.com www.blaz-setnikar.com] * {{IMDb-ime|4001520}} * Seznam vlog na [http://www.sigledal.org/geslo/Bla%C5%BE_Setnikar Portalu slovenskega gledališča] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174837572 Blaž Setnikar, dramski igralec]. Naši umetniki pred mikrofonom (7. januar 2022). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Setnikar, Blaž}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] re9ctchcboyybygwy15elfeczfh1epc 0 302254 6752492 6748829 2026-09-18T13:54:46Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6752492 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Ancarano |župan=[[Gregor Strmčnik]] |grb=Ankaran Grb - Coat of Arms.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Ankaran.svg |lokacija_napis = Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |površina=8,0 |prebivalstvo=3444 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> }} '''Občina Ankaran''' [ankarán]<ref>{{Navedi splet|title=Ankaran – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/ankaran/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Comune di Ancarano''') je 212., to je po nastanku zadnja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je bil ustanovljena leta 2011 z odcepitvijo naselja [[Ankaran]] iz [[mestna občina Koper|občine Koper]]. Obsega samo eno naselje, Ankaran s skoraj 3.500 prebivalci, površinsko pa se razteza od [[Debeli rtič|Debelega rtiča]], kjer meji z Italijo, do Luke Koper, ki si jo ozemeljsko deli z Občino Koper. == Zgodovina upravne ureditve == Območje današnje občine je bilo do konca 18. stoletja del Beneške republike, ki je propadla leta 1797, območje sta si upravno delila komuna [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], kamor je sodil del od Debelega rtiča do Lazareta, in komuna Koper, ki je obvladovala ostalo ozemlje. Zatem je območje prešlo pod avstrijsko oblast, ki je leta 1803 ustanovila tržaški gubernij, Koper je postal sedež okrožnega glavarstva, Milje pa so bile ena izmed malih občin. Po porazu pri [[Bitka pri Austerlitzu|Slavkovu]] je Avstrija izgubila ozemlje, ki je bilo priključeno [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu krajestvu]], leta 1806 je bil ustanovljen departma Istra, ki se je delil na okrožja. Po francoskem vzoru prav tako oblikujejo županstva. Županstvo Milje je bila tako vključeno v  novoustanovljeno koprsko okrožje, vendar je ozemeljsko od koprske občine pridobilo naselja Osp, Hrvatini, Elerji, Korošci, Božiči, Škofije in Plavje ter samostanske posesti v Valdoltri in Ankaranu. S tem je območje Ankarana za dobro stoletje upravno povezano z mestom na drugi strani gričevnate verige.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98MFUEVD|title=Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih|last=Leon|first=Marin|date=1991|journal=Annales. Series historia et sociologia}}</ref> Avstrijci so francoske občine spremenili v glavne občine z nadžupani oziroma višjimi rihtarji in podobčine z rihtarji; oboje je imenovalo okrajno glavarstvo. Koprski okrajni komisariat je bil tako razdeljen na dve glavni občini, koprsko in miljsko. Ankaransko ozemlje, je bilo upravno združeno v podobčino Valle (območje sv.Jerneja, Valdoltre in Ankarana), ki je bila del velike občine Milje.<ref name=":0" /> Po kapitulaciji in razpadu  avstro-ogrske monarhije je ozemlje Istre zasedla [[Kraljevina Italija]], ki je že 19. novembra 1918 poleg vojaške uvedla tudi civilno upravo. Lokalna samouprava je bila v slovenskih in hrvaških oblinah ukinjena že marca 1919, drugod pa z prihodom fašizma na oblast. Istrski del Julijske krajine je sodil pod guvernerja v Trstu. Po fašističnemu prevzemu oblasti konec leta 1922 je ozemlje Julijske krajine razdeljeno na Puljsko, Tržaško in Videmsko pokrajino, ki so jim načelovali prefekti. Dokončna ukinitev lokalne samouprave na celotnem ozemlju Julijske krajine pride z kraljevim dekretom z dne 4. februarja 1926, ko so bili odpravljeni vsi še obstoječi občinski sveti in župani v občinah z manj kot 5000 prebivalci, nadomestili pa so jih imenovani podestaji. Leta 1923 Občina Koper od miljske občine pridobila del k.o. Škofije ter del k.o. Oltra in s tem verjetno večino ozemlja današnje ankaranske občine. Naslednje leto je ob ustanovitvi pokrajin koprska občina vključena v Puljsko, miljska pa v Tržaško pokrajino.<ref name=":0" /> Po koncu 2. svetovne vojne je ozemlje Ankarana razdeljeno z t.i. Morganovo linijo, ki je najprej delila cono A in cono B Julijske krajine, od uveljavitve Pariške mirovne pogodbe septembra leta 1947 pa med cono A in cono B svobodnega Tržaškega ozemlja. V coni A pod zavezniško vojno upravo je ostalo ozemlje od Debelega rtiča, prek slemena Miljskih hribov do Škofij. Ostalo ozemlje občine je bilo pod vojno upravo Jugoslovanske armade.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-POBPKCWJ|title=Uprava v Slovenskem primorju 1918-1954 (Pregled)|last=Troha|first=Nevenka|date=1997|journal=Arhiv|accessdate=4.1.2018}}</ref><ref name=":0"/> Z Londonskim memorandumom je FLR Jugoslavija pridobila dodatnih 11 km² ozemlja do današnje meje meje z Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kratka zgodovina Istre|last=Darovec|first=Darko|publisher=Založba Annales|year=2000|isbn=978-961-6328-75-3|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1955 se je z oblikovanjem komunalnega sistema lokalne samouprave v LR Sloveniji oblikovalo 62 občin, ena od teh je bila tudi [[Mestna občina Koper]] (MOK), katere del je postal tudi Ankaran. Leta 1974 je ob reformi ustave prišlo tudi do nove organizacije krajevnih skupnosti, ki pripelje do ustanovitve KS Ankaran.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=961-6009-90-7|location=|page=|cobiss=}}</ref> Po osamosvojitvi Slovenije pride do reforme lokalne samouprave. V prvem poskusu je je vzpostavljenih 340 referendumskih območij, kjer poteka referendumi o preoblikovanju občin 23. maja 1994, razen v Občini Koper, kjer je zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je nasprotovalo enotnemu referendumskemu območju v občini, referendum preložen na september 1994.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1774/odlok-o-spremembi-odloka-o-razpisu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper|title=Odlok o spremembi odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občine Koper, Uradni list RS, št. 45/1994|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Referendumsko območje se tokrat ne spremeni, zgolj štetje je izvedeno po vsaki KS posebej.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2046/porocilo-o-izidu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper-dne-11--septembra-1994|title=Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občine Koper dne 11. septembra 1994, Uradni list RS, št.57/1994,|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-1592/porocilo-o-izidu-referendumov-za-ustanovitev-obcin-in-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ter-za-spremembo-imen-in-sedezev-obcin-dne-19--aprila-1998|title=Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin dne 19. aprila 1998|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1" /> == Nastanek občine: referendum za samostojno občino Ankaran== Pobude za ustanovitev samostojne občine in odcepitev od Mestne občine Koper so se nadaljevale tudi po obeh referendumskih zavrnitvah. Ponovna pobuda za ustanovitev Občine Ankaran - Hrvatini je prišla s strani sveta KS Hrvatini, že leta 1999, vendar je bila pobuda zavrnjena s strani Svet KS Ankaran. Novo pobudo za skupno občino s Hrvatini je dalo društvo upokojencev leta 2005, podprl ga je tudi Svet KS Ankaran.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Proces ustanavljanja občine – primer Ankarana|last=Tršar|first=Tjaša|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2012|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/trsar-tjasa.pdf|location=|page=|cobiss=}}</ref>  Predlog, kot eden od šestnajstih je doživel podporo Službe vlade za lokalno samoupravo in DZ je razpisal referendum, ki je potekal 29. januarja 2006, vendar je bil rezultat negativen, saj je proti novi občini glasovalo 66,39 odstotka volilcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-0510/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-za-ustanovitev-obcin-ter-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ki-je-bil-29--januarja-2006|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je bil 29. januarja 2006, Uradni list RS, št 13/2006|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> 9.11.2009 je bil izveden nov posvetovalni (neobvezen)[[referendum]] za samostojno Občino Ankaran z odcepitvijo zgolj naselja Ankaran, ki se je končal s pozitivnim izidom (56 % za),<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> Zakon o ustanovitvi občine Ankaran je bil v Državnem zboru, najprej potrjen 30. marca 2010, nato je Državni svet dal odložilni veto na zakon, ki je ob ponovnem glasovanju zmanjkal glas do potrebne absolutne večine za potrditev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> Pobudniki ustanovitve občin Ankaran in Mirna so vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti razpisa lokalnih volitev leta 2010.  Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje lokalnih volitev o omenjenih občinah ter Državnemu zboru naložilo ustanovitev obeh občin, ki sta izpolnjevali pogoje za ustanovitev. Po tem je postopek za ustanovitev občine Mirna tekel naprej ter je bil izglasovan, predlog za ustanovitev občine Ankaran pa je doživel ponovno zavrnitev.<ref name=":2" /> Položaj ustanavljanja občine Ankaran je bil vse bolj zapleten in v navidez brezizhodnem položaju. Razrešilo ga je Ustavno sodišče RS, ko je s sodbo z dne 9. Junija 2011 ustanovilo novo občino Ankaran, ki obsega naselje Ankaran in s tem prekoračilio svoje pristojnosti. Določilo je tudi, da  občinski svet sestavlja 13 članov, od tega en pripadnik italijanske avtohtone narodne skupnosti.Določilo je tudi, da se prve volitve izvedejo ob naslednji rednih volitvah. Hkrati s tem je razpisala občinske volitve v MOK, ki jih je prejšnje leto zadržalo. pri čemer se prve volitve v organe nove občine izvedejo v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.<ref>{{navedi novice |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=104195 |title=Odločba o ustanovitvi občine Ankaran |date=9. junij 2011 |publisher=Uradni list}}</ref> Za prvega župana je bil izvoljen Gregor Strmčnik, ki je bil eden od vodilnih pri ustanavljanju občine. Na volitvah je v prvem krogu premagal kandidata [[Gašpar Gašpar Mišič|Gašparja Gašparja Mišiča]].<ref>[http://www.zurnal24.si/izbrali-prvega-zupana-ankarana-clanek-237526 Izbrali prvega župana Ankarana], Zurnal24.si, pridobljeno 20. oktober 2014.</ref>Gregor Strmčnik je bil 18. novembra 2018 ponovno potrjen za župana Ankarana, hkrati je njegova lista Radi imamo Ankaran dobila 9 sedežev v občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-3788/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-obcine-ankaran-dne-18--novembra-2018|title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Občine Ankaran, dne 18. novembra 2018|date=|accessdate=4.1.2018|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Prijateljska mesta/občine == * [[Ancarano, Italija|Ancarano]], [[Abruci]], {{zastava|Italija}} (2025)<ref>{{navedi revijo |last1=Bednarik |first1=Jan |last2= |first2= |year=2025 |title=Ankaran pobraten z Ankaranom |journal=Primorske novice |volume= |issue=142|pages= 5|publisher=Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper |doi= |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/ankaran-pobraten-z-ankaranom|accessdate=24. junij 2025}}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Gregor Strmčnik]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Strmčnik]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}}''' |} == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://obcina-ankaran.si}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Ankaran| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ankaran]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] 3ulthkm5tyo0axkllfu5qgi07xn18ep 6752508 6752492 2026-09-18T14:31:01Z Ljuba24b 92351 /* Viri */ 6752508 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |drugo_ime=Comune di Ancarano |župan=[[Gregor Strmčnik]] |grb=Ankaran Grb - Coat of Arms.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2011 Ankaran.svg |lokacija_napis = Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L410_F10101310_T13_b4_x401880_y49110_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |površina=8,0 |prebivalstvo=3444 |prebivalstvo_datum=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> }} '''Občina Ankaran''' [ankarán]<ref>{{Navedi splet|title=Ankaran – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/ankaran/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> ([[Italijanščina|italijansko]]: '''Comune di Ancarano''') je 212., to je po nastanku zadnja [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je bil ustanovljena leta 2011 z odcepitvijo naselja [[Ankaran]] iz [[mestna občina Koper|občine Koper]]. Obsega samo eno naselje, Ankaran s skoraj 3.500 prebivalci, površinsko pa se razteza od [[Debeli rtič|Debelega rtiča]], kjer meji z Italijo, do Luke Koper, ki si jo ozemeljsko deli z Občino Koper. == Zgodovina upravne ureditve == Območje današnje občine je bilo do konca 18. stoletja del Beneške republike, ki je propadla leta 1797, območje sta si upravno delila komuna [[Milje (Tržaški zaliv)|Milje]], kamor je sodil del od Debelega rtiča do Lazareta, in komuna Koper, ki je obvladovala ostalo ozemlje. Zatem je območje prešlo pod avstrijsko oblast, ki je leta 1803 ustanovila tržaški gubernij, Koper je postal sedež okrožnega glavarstva, Milje pa so bile ena izmed malih občin. Po porazu pri [[Bitka pri Austerlitzu|Slavkovu]] je Avstrija izgubila ozemlje, ki je bilo priključeno [[Italijansko kraljestvo|Italijanskemu krajestvu]], leta 1806 je bil ustanovljen departma Istra, ki se je delil na okrožja. Po francoskem vzoru prav tako oblikujejo županstva. Županstvo Milje je bila tako vključeno v  novoustanovljeno koprsko okrožje, vendar je ozemeljsko od koprske občine pridobilo naselja Osp, Hrvatini, Elerji, Korošci, Božiči, Škofije in Plavje ter samostanske posesti v Valdoltri in Ankaranu. S tem je območje Ankarana za dobro stoletje upravno povezano z mestom na drugi strani gričevnate verige.<ref name=":0">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98MFUEVD|title=Upravna in teritorialna razdelitev Slovenske Istre v zadnjih treh stoletjih|last=Leon|first=Marin|date=1991|journal=Annales. Series historia et sociologia}}</ref> Avstrijci so francoske občine spremenili v glavne občine z nadžupani oziroma višjimi rihtarji in podobčine z rihtarji; oboje je imenovalo okrajno glavarstvo. Koprski okrajni komisariat je bil tako razdeljen na dve glavni občini, koprsko in miljsko. Ankaransko ozemlje, je bilo upravno združeno v podobčino Valle (območje sv.Jerneja, Valdoltre in Ankarana), ki je bila del velike občine Milje.<ref name=":0" /> Po kapitulaciji in razpadu  avstro-ogrske monarhije je ozemlje Istre zasedla [[Kraljevina Italija]], ki je že 19. novembra 1918 poleg vojaške uvedla tudi civilno upravo. Lokalna samouprava je bila v slovenskih in hrvaških oblinah ukinjena že marca 1919, drugod pa z prihodom fašizma na oblast. Istrski del Julijske krajine je sodil pod guvernerja v Trstu. Po fašističnemu prevzemu oblasti konec leta 1922 je ozemlje Julijske krajine razdeljeno na Puljsko, Tržaško in Videmsko pokrajino, ki so jim načelovali prefekti. Dokončna ukinitev lokalne samouprave na celotnem ozemlju Julijske krajine pride z kraljevim dekretom z dne 4. februarja 1926, ko so bili odpravljeni vsi še obstoječi občinski sveti in župani v občinah z manj kot 5000 prebivalci, nadomestili pa so jih imenovani podestaji. Leta 1923 Občina Koper od miljske občine pridobila del k.o. Škofije ter del k.o. Oltra in s tem verjetno večino ozemlja današnje ankaranske občine. Naslednje leto je ob ustanovitvi pokrajin koprska občina vključena v Puljsko, miljska pa v Tržaško pokrajino.<ref name=":0" /> Po koncu 2. svetovne vojne je ozemlje Ankarana razdeljeno z t.i. Morganovo linijo, ki je najprej delila cono A in cono B Julijske krajine, od uveljavitve Pariške mirovne pogodbe septembra leta 1947 pa med cono A in cono B svobodnega Tržaškega ozemlja. V coni A pod zavezniško vojno upravo je ostalo ozemlje od Debelega rtiča, prek slemena Miljskih hribov do Škofij. Ostalo ozemlje občine je bilo pod vojno upravo Jugoslovanske armade.<ref>{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-POBPKCWJ|title=Uprava v Slovenskem primorju 1918-1954 (Pregled)|last=Troha|first=Nevenka|date=1997|journal=Arhiv|accessdate=4.1.2018}}</ref><ref name=":0"/> Z Londonskim memorandumom je FLR Jugoslavija pridobila dodatnih 11 km² ozemlja do današnje meje meje z Italijo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Kratka zgodovina Istre|last=Darovec|first=Darko|publisher=Založba Annales|year=2000|isbn=978-961-6328-75-3|location=|page=|cobiss=}}</ref> Leta 1955 se je z oblikovanjem komunalnega sistema lokalne samouprave v LR Sloveniji oblikovalo 62 občin, ena od teh je bila tudi [[Mestna občina Koper]] (MOK), katere del je postal tudi Ankaran. Leta 1974 je ob reformi ustave prišlo tudi do nove organizacije krajevnih skupnosti, ki pripelje do ustanovitve KS Ankaran.<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem: teritorialno-organizacijske strukture|last=Grafenauer|first=Božo|publisher=Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta|year=2000|isbn=961-6009-90-7|location=|page=|cobiss=}}</ref> Po osamosvojitvi Slovenije pride do reforme lokalne samouprave. V prvem poskusu je je vzpostavljenih 340 referendumskih območij, kjer poteka referendumi o preoblikovanju občin 23. maja 1994, razen v Občini Koper, kjer je zaradi odločitve Ustavnega sodišča RS, ki je nasprotovalo enotnemu referendumskemu območju v občini, referendum preložen na september 1994.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1774/odlok-o-spremembi-odloka-o-razpisu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper|title=Odlok o spremembi odloka o razpisu referenduma za ustanovitev občine Koper, Uradni list RS, št. 45/1994|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Referendumsko območje se tokrat ne spremeni, zgolj štetje je izvedeno po vsaki KS posebej.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-2046/porocilo-o-izidu-referenduma-za-ustanovitev-obcine-koper-dne-11--septembra-1994|title=Poročilo o izidu referenduma za ustanovitev občine Koper dne 11. septembra 1994, Uradni list RS, št.57/1994,|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Ponovni poskus odpraviti neustavnost Mestne občine Koper je bil izveden leta 1998, ko je bil na referendumu zavrnjen predlog o odcepitvi treh občin iz MOK, in sicer Ankaran-Škofije, Dekani, Šmarje-Marezige.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1998-01-1592/porocilo-o-izidu-referendumov-za-ustanovitev-obcin-in-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ter-za-spremembo-imen-in-sedezev-obcin-dne-19--aprila-1998|title=Poročilo o izidu referendumov za ustanovitev občin in za določitev oziroma spremembo njihovih območij ter za spremembo imen in sedežev občin dne 19. aprila 1998|date=|accessdate=4.1.2019|website=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref name=":1" /> == Nastanek občine: referendum za samostojno občino Ankaran== Pobude za ustanovitev samostojne občine in odcepitev od Mestne občine Koper so se nadaljevale tudi po obeh referendumskih zavrnitvah. Ponovna pobuda za ustanovitev Občine Ankaran - Hrvatini je prišla s strani sveta KS Hrvatini, že leta 1999, vendar je bila pobuda zavrnjena s strani Svet KS Ankaran. Novo pobudo za skupno občino s Hrvatini je dalo društvo upokojencev leta 2005, podprl ga je tudi Svet KS Ankaran.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|title=Proces ustanavljanja občine – primer Ankarana|last=Tršar|first=Tjaša|publisher=Fakulteta za družbene vede|year=2012|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/trsar-tjasa.pdf|location=|page=|cobiss=}}</ref>  Predlog, kot eden od šestnajstih je doživel podporo Službe vlade za lokalno samoupravo in DZ je razpisal referendum, ki je potekal 29. januarja 2006, vendar je bil rezultat negativen, saj je proti novi občini glasovalo 66,39 odstotka volilcev.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-0510/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-za-ustanovitev-obcin-ter-za-dolocitev-oziroma-spremembo-njihovih-obmocij-ki-je-bil-29--januarja-2006|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij, ki je bil 29. januarja 2006, Uradni list RS, št 13/2006|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> 9.11.2009 je bil izveden nov posvetovalni (neobvezen)[[referendum]] za samostojno Občino Ankaran z odcepitvijo zgolj naselja Ankaran, ki se je končal s pozitivnim izidom (56 % za),<ref>{{navedi novice |url=http://www.delo.si/clanek/92140 |title=V Ankaranu in na Mirni za ustanovitev svoje občine |date=9. november 2009 |publisher=Delo.si}}</ref> Zakon o ustanovitvi občine Ankaran je bil v Državnem zboru, najprej potrjen 30. marca 2010, nato je Državni svet dal odložilni veto na zakon, ki je ob ponovnem glasovanju zmanjkal glas do potrebne absolutne večine za potrditev.<ref>{{navedi novice |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/ankaran-in-mirna-ne-bosta-obcini/228523 |title=Ankaran in Mirna ne bosta občini |date=22. april 2010 |publisher=MMC RTV Slovenia}}</ref> Pobudniki ustanovitve občin Ankaran in Mirna so vložili zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti razpisa lokalnih volitev leta 2010.  Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje lokalnih volitev o omenjenih občinah ter Državnemu zboru naložilo ustanovitev obeh občin, ki sta izpolnjevali pogoje za ustanovitev. Po tem je postopek za ustanovitev občine Mirna tekel naprej ter je bil izglasovan, predlog za ustanovitev občine Ankaran pa je doživel ponovno zavrnitev.<ref name=":2" /> Položaj ustanavljanja občine Ankaran je bil vse bolj zapleten in v navidez brezizhodnem položaju. Razrešilo ga je Ustavno sodišče RS, ko je s sodbo z dne 9. Junija 2011 ustanovilo novo občino Ankaran, ki obsega naselje Ankaran in s tem prekoračilio svoje pristojnosti. Določilo je tudi, da  občinski svet sestavlja 13 članov, od tega en pripadnik italijanske avtohtone narodne skupnosti.Določilo je tudi, da se prve volitve izvedejo ob naslednji rednih volitvah. Hkrati s tem je razpisala občinske volitve v MOK, ki jih je prejšnje leto zadržalo. pri čemer se prve volitve v organe nove občine izvedejo v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014.<ref>{{navedi novice |url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=104195 |title=Odločba o ustanovitvi občine Ankaran |date=9. junij 2011 |publisher=Uradni list}}</ref> Za prvega župana je bil izvoljen Gregor Strmčnik, ki je bil eden od vodilnih pri ustanavljanju občine. Na volitvah je v prvem krogu premagal kandidata [[Gašpar Gašpar Mišič|Gašparja Gašparja Mišiča]].<ref>[http://www.zurnal24.si/izbrali-prvega-zupana-ankarana-clanek-237526 Izbrali prvega župana Ankarana], Zurnal24.si, pridobljeno 20. oktober 2014.</ref>Gregor Strmčnik je bil 18. novembra 2018 ponovno potrjen za župana Ankarana, hkrati je njegova lista Radi imamo Ankaran dobila 9 sedežev v občinskem svetu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01-3788/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-obcine-ankaran-dne-18--novembra-2018|title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Občine Ankaran, dne 18. novembra 2018|date=|accessdate=4.1.2018|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> == Prijateljska mesta/občine == * [[Ancarano, Italija|Ancarano]], [[Abruci]], {{zastava|Italija}} (2025)<ref>{{navedi revijo |last1=Bednarik |first1=Jan |last2= |first2= |year=2025 |title=Ankaran pobraten z Ankaranom |journal=Primorske novice |volume= |issue=142|pages= 5|publisher=Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper |doi= |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/ankaran-pobraten-z-ankaranom|accessdate=24. junij 2025}}</ref> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=125px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Izredne volitve ob ustanovitvi občine''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|2011 ! scope="row"|[[Gregor Strmčnik]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- |colspan=3 align=center style="border-top-width:7px"|'''Redne volitve''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Gregor Strmčnik]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|RIA|Lista Radi imamo Ankaran}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Darij Dujmovič in skupina volivcev}}''' |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|http://obcina-ankaran.si}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občina Ankaran| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Ankaran]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2011]] l4tl6ll0xxvdvfxtxowxwc6xjgjgmpa 0 305423 6752696 6619165 2026-09-19T04:30:18Z ~2026-44996-51 264415 6752696 wikitext text/x-wiki '''Remic''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Ambrož (Janez) Remic]] (1877 - 1956), duhovnik, glasbenik, organist *[[Anton Remic]] (1748 - 1801), pravnik *[[Borut Remic]] (*1959), lesarski strokovnjak *[[Boštjan Remic]], politolog *[[Ciril Remic|Ciril (Borut) Remic]] (1923 - 2013), gozdarski strokovnjak  *[[Črt Remic]], džezovski saksofonist *[[Dušan Remic]], gradbenik *[[Janez Remic]] (1921 - 1945), pesnik in kritik * [[Marjan Remic]] (1932 - 2012), novinar in publicist * [[Štefan Remic]] (1953 - 2026), pesnik in slikar *[[Vera Remic Jager]] (1920 - 1999), pisateljica, avtorica jezikovnih priročnikov *[[Željka Ulčnik Remic]], zborovodkinja *[[Živa Remic]] (*2009), ateltinja šprinterka == Glej tudi == * priimek [[Remec]] *priimek [[Remc]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Remic}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] o4cvv7udb3k1mvj9bys077c0g8s0b3z 0 306503 6752625 6604604 2026-09-18T18:34:30Z Erardo Galbi 166658 6752625 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška zgradba |name=Konstantinopelsko obzidje |location=[[Istanbul]], [[Turčija]] |coordinates= {{koord novi|41.01224|28.976018|type:landmark|display=inline}} |image=[[Slika:Byzantine Constantinople-en.png|300px]] |caption=Konstantinopel in njegovo obzidje v bizantinskem obdobju |map_type=Turčija |map_size=300 |type=Obzidje |built=4.–5. stoletje s kasnejšimi dozidavami in popravili |builder=[[Septimij Sever]], [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], [[Konstancij II.]], [[Teodozij II.]], [[Heraklij]], [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]], [[Manuel I. Komnen]] |controlledby=[[Rimsko cesarstvo]], [[Bizantinsko cesarstvo]], [[Latinsko cesarstvo]], [[Osmansko cesarstvo]] |materials=apnenec, opeka |height=do 12 m |used= |condition=kopenski del obzidja je delno porušen in se sedaj obnavlja, obmorski del je večinoma podrt |ownership=Turčija |open_to_public=da |battles=[[Obleganje Konstantinopla (626)|avarsko-slovansko obleganje]] (626), [[Obleganje Konstantinopla (674-678)|prvo arabsko obleganje]] (674–678), [[Obleganje Konstantinopla (717–718)|drugo arabsko obleganje]] (717–718), upor [[Tomaž Slovan|Tomaža Slovana]], [[četrta križarska vojna]] (1204), drugo in končno osmansko obleganje (1453) {{Infobox designation list | embed = yes | designation1 = WHS | designation1_offname = | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iii, iv | designation1_date = 1985 <small>([[World Heritage Committee#Sessions|9th session]])</small> | delisted1_date = | designation1_partof = Historic Areas of Istanbul<br />[[Zgodovinsko območje Carigrada]] | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/356 356] | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{TUR}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Evropa in Severna Amerika]] | designation1_free3name = | designation1_free3value = }} }} '''Konstantinopelsko obzidje''' je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali [[Konstantinopel]] (sedanji [[Carigrad]], [[Turčija]]) od takrat, ko je [[Konstantin I. Veliki]] mesto izbral za prestolnico [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]]. Obzidje, ki je v svoji dolgi zgodovini doživelo številne dozidave in spremembe, je bilo zadnji veliki antični utrdbeni sistem in eno od najobsežnejših, ki so jih kdaj zgradili. Konstantinovo obzidje je obdajalo celo mesto in ga varovalo pred napadi s kopnega in z morja. Ko se je mesto razširilo, so v 5. stoletju zgradili dvojno Teodozijevo obzidje. Četudi Teodozijevo obzidje ob zaključku del ni bilo tako dovršeno kot Konstantinovo, je bilo za večino srednjeveških oblegovalcev skoraj neosvojljivo. Mesto in s tem tudi cesarstvo je zato preživelo številna obleganja [[Avari|Avarov]], [[Umajadski kalifat|Arabcev]], [[Kijevska Rusija|Kijevskih Rusov]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]]. Z iznajdbo [[smodnik]]a in [[top]]ov je obzidje postalo ranljivo in mesto je po daljšem obleganju 29. maja 1453 padlo v osmanske roke. Obzidje je večino osmanskega obobja ostalo v veliki meri nedotaknjeno, dokler ni mesto sredi 19. stoletja preraslo svoje srednjeveške meje in so dele obzidja začeli razdirati. Nekaj delov se je kljub kasnejšemu slabemu vzdržavanju ohranilo vse do danes. V 1980. letih so ga začeli na veliko obnavljati in mu dajati prvotni izgled. == Obzidje na kopnem == === Obzidje grškega in rimskega Bizanca === Prvo mesto na območju sedanjega Istanbula so, po izročilu, zgradili okoli leta 658 pr. n. št. grški kolonisti iz [[Megara|Megare]] in ga po svojem kralju Bizasu imenovali Bizanc ([[grščina|grško]]: Βυζάντιον [Bizántion]).<ref>Janin 1964, str. 10–12.</ref> Mesto je bilo majhno, zgrajeno okoli [[akropola|akropole]] na najbolj vzhodnem griču polotoka nekje na področju sedanje [[palača Topkapı|palače Topkapı]]. Po navedbah iz poznobizantinske zgodovinske zbirke ''[[Konstantinopelska patria|Patria Konstantinopoleos]]'' je imelo manjše obzidje, ki se je začelo na severnem robu akropole, šlo proti zahodu do Evgenijevega stolpa in od tam proti jugu in zahodu proti Strategionu in Ahilovemu kopališču, se nadaljevalo proti jugu do področja, ki se je v bizantinskem obdobju imenovalo Halkopratea in se na področju [[Hagija Sofija|Hagije Sofije]] je obrnilo proti severovzhodu, prečkalo Topoi in Arkadine in doseglo morje nekje v četrti Mangana. Obzidje je imelo 27 stolpov in najmanj dvoje vrat. Ena od njih so se ohranila in postala znana kot Urbicijev lok, za druga pa so kasneje ugotovili, da so stala pri konstantinopelskem ničtem miljniku (''milion''). Na morski strani je bilo obzidje mnogo nižje kot na kopenski.<ref>Janin 1964, str. 12–13,</ref> Čeprav avtor ''Patrie'' trdi, da je bilo obzidje zgrajeno že v Bizasovem času, francoski raziskovalec Raymond Janin domneva, da ga je zgradil [[Šparta|špartanski]] general Pavzanij, ki je mesto zavzel leta 479 pr. n.št. in ga nato začel obnavljati. Obzidje je bilo zagotovo obnovljeno leta 340 pr. n. št. pod vodstvom nekega Leona, ker je mestu grozil napad [[Filip II. Makedonski|Filipa II. Makedonskega]].<ref>Janin 1964, str. 13.</ref> Za obnovo so uporabili celo nagrobnike. V zgodnjem rimskem obdobju je bil Bizanc nepomembno mesto. Sodobniki ga opisujejo kot bogato in dobro utrjeno mesto s številnim prebivalstvom. Njegovo premoženje je skopnelo zaradi podpore [[Pescenij Niger|Pesceniju Nigru]] (vladal 193-194) v vojni proti [[Septimij Sever|Septimiju Severju]] (vladal 193–211). Dio Kasij<ref>Dio Cassius, ''Rimska zgodovina'', 75.10-14.</ref> pravi, da se je mesto tri leta upiralo Severjevi vojski in da so branilci, ko jim je zmanjkalo streliva, na oblegovalce metali celo bronaste kipe.<ref>Janin 1964, str. 13, 15.</ref> Sever je po zmagi mesto ostro kaznoval: porušil je obzidje in mu odvzel položaj mesta, tako da je postalo vas v provinci ''Heraclea Perinthus''.<ref>Janin 1964, str. 13, 16.</ref> Ko je Sever spoznal strateški pomen mesta, ga je obnovil in zgradil številne pomembne zgradbe, med njimi [[Konstantinopelski hipodrom|hipodrom]] in Zeuksipovo kopališče. Zgradil je tudi novo obzidje, ki je stalo 300-400 m zahodneje od prejšnjega. Podatkov o Severjevem obzidju je bolj malo. V Zosimovi ''Novi zgodovini''<ref>Zosimus, ''Nova zgodovina'', II.30.2-4.</ref> se je ohranil kratek opis njegovega poteka in podatek, da so bila glavna vrata na koncu stebriščne avenije (prvega dela kasnejše Mese) in malo pred vhodom kasnejšega Konstantinovega foruma. Izgleda, da je obzidje potekalo od sedanjega Galatskega mosta v četrti Eminönü proti jugu mimo sedanje mošeje Nuruosmanije, zavilo okoli južnega zidu hipodroma proti severovzhodu in se ob [[Bospor]]ju naslonilo na staro obzidje.<ref>Janin 1964, str. 16–19,</ref> ''Patria'' omenja tudi to, da je med Konstantinovim obleganjem Bizanca v sporu z Licinijem leta 324 obstojalo še eno obzidje. Besedilo omenja predobzidje (''proteichisma''), ki je potekalo ob Filadefionu, se pravi približno na sredini kasnejšega Konstantinopla. Iz podatka se da razbrati, koliko se je mesto razširilo od zgraditve prejšnjega obzidja.<ref>Janin 1964, str. 19–20</ref> === Konstantinovo obzidje === Podobno kot pred njim Sever, je tudi Konstantin nameraval mesto kaznovati zaradi sodelovanja s poraženim rivalom, vendar je kmalu spoznal njegove geografske prednosti. Od leta 324 do 336 je mesto popolnoma prenovil in ga 11. maja 330 svečano otvoril pod imenom Novi Rim. Mesta se je namesto Novega Rima kmalu prijelo ime Konstantinopel – Konstantinovo mesto,<ref>Janin 1964, str. 21–23.</ref> ki se je ohranilo do leta 1930, ko so ga uradno preimenovali v [[Istanbul]].<ref>Robinson, Richard D. (1965), ''The First Turkish Republic: A Case Study in National Development'', Cambridge, Cambridge University Press.</ref> Konstantin je mesto zavaroval z novim obzidjem, dolgim 15 stadijev (2,8 km), zgrajenim zahodno od Severjevega obzidja.<ref>Bury 1923, str. 70.</ref> Obzidje je bilo enojno, ojačano z enakomerno odaljenimi stolpi. Graditev se je začela leta 324 in zaključila med vladanjem Konstantinovega sina [[Konstancij II.|Konstancija II.]] (vladal 337–361).<ref>Janin 1964, str. 263, Mango 2000, str. 176.</ref><ref name=Kazhdan519>Kazhdan 1991, str. 519.</ref> Potek obzidja je znan samo približno. Začelo se je pri cerkvi sv. Antona ob [[Zlati rog|Zlatem rogu]], nekje pri sedanjem Atatürkovem mostu. Od tam je šlo proti jugozahodu in nato proti jugu, vzhodno od velikih Mocijevih in Asparjevih odprtih cistern in se končalo v bližini cerkve Rabdoškega Teotoka na obali [[Marmarsko morje|Marmarskega morja]], nekje med kasnejšimi morskimi vrati sv. Emilijana in Psamatom.<ref>van Millingen 1899, str. 15–18, Janin 1964, str. 26.</ref> Konstantinopel se je že v 5. stoletju razširil preko Konstantinovega obzidja. Ta del mesta so imenovali Eksokionion ali Eksakionion<ref>Janin 1964, str. 34–35.</ref> Obzidje je kljub temu, da je primarno obrambo prevzelo kasneje zgrajeno Teodozijevo obzidje, preživelo večino bizantinskega obdobja. Nezanesljiv podatek, ki govori o velikem uničenju notranjega obzidja v potresu 25. septembra 478, se verjetno nanaša na Konstantinovo obzidje, poročilo Teofana Spovednika pa pravi, da so poškodbe, ki so nastale v potresu leta 557, obnovili.<ref>Bardill 2004, str. 124.</ref> Izgleda, da je večina obzidja ostala relativno nedotaknjena vse do 9. stoletja. Zgodovinar Kedren iz 11. stoletja omenja, da se je obzidje v Eksokionionu, verjetno gre za del Konstantinovega obzidja, porušilo v potresu leta 867.<ref>Janin 1964, str. 263.</ref> Kasneje je večina obzidja izginila, čeprav Van Millingen trdi, da so nekateri deli v četrti İsakapı preživeli do zgodnjega 19. stoletja.<ref>van Millingen 1899, str. 32–33.</ref> ==== Vrata ==== Imena in število vrat Konstantinovega obzidja so se ohranila, čeprav se strokovnjaki prerekajo glede njihove istovetnosti in natačne lege. Stara zlata vrata (latinsko: Porta Aurea, grško: Χρυσεία Πύλη [Hriseia Pile]), poznana tudi kot Kserolofoška in Saturninova vrata,<ref name=Janin264>Janin 1964, str. 264.</ref> so omenjena v ''[[Notitia Urbis Constantinopolitanae]]''. Isti vir omenja tudi to, da je bilo obzidje in njegova okolica bogato okrašeno. Vrata so stala nekje na južnem pobočju Sedmega griča.<ref name=vanMillingen2930>van Millingen 1899, str. 29–30.</ref> Njihovo gradnjo se pogosto pripisuje Konstantinu, čeprav njihova starost v resnici ni natančno določena. Preživela so do 14. stoletja, v katerem bizantinski učenjak [[Manuel Hrizoloras]] opisuje, da so zgrajena iz masivnih blokov marmorja, imajo zelo visoko odprtino in so kronana z nekakšno [[stoa|stoo]].<ref name=Mango175>Mango 2000, str. 175–176.</ref> V poznem bizantinskem obdobju so na vrata baje postavili sliko Kristusvega križanja, iz česar je kasneje nastalo osmansko ime vrat İsakapı, se pravi Jezusova vrata. Vrata so bila uničena v potresu leta 1509, njihova približna lokacija pa je znana iz lokacije bližnje mošeje İsakapı Mescidi.<ref name=Mango175/><ref>Mango 2001, str. 26.</ref> Istovetnost in lokacija Atalovih vrat (grško: Πόρτα Ἀτ[τ]άλου [Porta At[t]alou]) nista povsem jasni. Cyril Mango jih istoveti s Starimi zlatimi vrati,<ref name=Mango175/> van Millingen jih postavlja na Sedmi grič na višino, ki verjetno ustreza enim od kasnejših vrat v Teodozijevem obzidju,<ref name=vanMillingen2930/> Raymond Janin pa jih umešča bolj proti severu preko reke Lycus v bližino mesta, kjer je reka tekla pod obzidjem.<ref name=Janin264/> Vrata so bila na začetku okrašena s številnimi kipi, tudi s Konstantinovim, ki so se podrli med potresom leta 740.<ref name=Janin264/><ref>van Millingen 1899, str. 29.</ref> Druga vrata, katerih lokacija je povsem zanesljiva, so Vrata sv. Emilijana (grško: Πόρτα τοῦ ἀγίου Αἰμιλιανοῦ [Porta tou hagiou Aimilianou], turško: Davutpaşa Kapısı). Stala so na stiku kopenskega in obmorskega obzidja in so služila za komuniciranje z obalo. ''[[Chronicon Paschale]]'' pravi, da je ob vratih stala cerkev Rabdoške sv. Marije, v kateri so hranili Mojzesovo pohodno palico.<ref name=Janin264/><ref>van Millingen 1899, str. 18, 264.</ref> Naslednji nejasni primer so Stara prodromoška vrata (grško: Παλαιὰ Πόρτα τοῦ Προδρόμου [Palaia Porta tou Prodromou]), imenovana po bližnji cerkvi [[sv. Janez Krstnik|sv. Janeza Krstnika]] (Prodromos v grščini pomeni Predhodnik). Van Millingen jih istoveti s Starimi zlatimi vrati,<ref>van Millingen 1899, str. 21.</ref> medtem ko Janin domneva, da so stala na severnem pobočju Sedmega griča.<ref name=Janin264/> Zadnja poznana vrata so Melantiadova vrata (grško: Πόρτα τῆς Μελαντιάδος [Porta tēs Melantiados]), katerih lega je sporna. Van Millingen domneva, da so stala v stala v Teodozijevm obzidju (Pomladna vrata),<ref>van Millingen 1899, str. 76.</ref> Janin in Mango pa njegovo domnevo spodbijata in trdita, da so stala v Konstantinovem obzidju. Mango jih istoveti s Prodromoškimi vrati,<ref>Mango 1985, str. 25.</ref>, medtem ko Janin domneva, da gre za napačno rabo imena Melantiadove četrti (grško: ta Meltiadou) in jih umešča zahodno od Mocijeve cisterne.<ref name=Janin264/> Drugi avtorji jih istovetijo z Adrianapolskimi (Odrinskimi) vrati (A.M. Schneider) ali z Regionskimi vrati (A.J. Mordtmann).<ref>Janin 1964, str. 264–265.</ref> === Teodozijevo obzidje === [[Slika:Walls of Constantinople.JPG|thumb|250px|right|Restavrirani del Teodozijevega obzidja pri Selimbrijskih vratih. Na sliki je vidno zunanje obzidje jarka in notranje obzidje s stolpi.]] Teodozijevo obzidje (grško: τείχος Θεοδοσιακόν [teihos Theodosiakon]) je bilo zgrajeno med vladanjem cesarja [[Teodozij II.|Teodozija II.]] (vladal 408–450) kakšnih 1.500 m zahodno od Konstantinovega obzidja. Gradnjo je nadziral pretorijanski prefekt Vzhoda Antemij in jo, po trditvah v [[Teodozijev zakonik|Teodozijevem zakoniku]] (''Codex Theodosianus''), zaključil leta 413. Napis, ki so ga odkrili leta 1993, pravi, da je gradnja trajala devet let, se pravi, da se je začela leta 404 ali 405 med vladanjem cesarja [[Arkadij]]a (vladal 395-408).<ref>Asutay-Effenberger 2007, str. 2, Bardill 2004, str. 122.</ref> Teodozijevo obzidje je obdajalo vseh sedem mestnih gričev in mesto je končno upravičilo ime ''Heptalofos'' (grško: Ἑπτάλοφος - sedem gričev) in se tako izenačilo s Starim Rimom. 26. januarja 447 je močan potres porušil velik del obzidja, vključno s 57 stolpi. Kasnejši potresi, med njimi velik potres januarja 448, so škodo še povečali.<ref>Bardill 2004, str. 122–123, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 4.</ref> Popravila obzidja je na Teodozijev ukaz nadziral pretorijanski prefekt Konstantin. Dela so bila zelo nujna zaradi prisotnosti [[Huni|hunskega]] vladarja [[Atila|Atile]] na [[Balkan]]u. Pri popravilu so zato so zaposlili tudi meščane in ga, po podatkih bizantinskih kronistov in napisih na obzidju, opravili v rekordnih 60 dneh.<ref name=Bardill123>Bardill 2004, str. 123, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 4.</ref> Nekateri strokovnjaki na podlagi napisov domnevajo, da so kasneje zgradili še drugo, zunanje obzidje, med njima pa izkopali globok jarek. Točnost teh trditev je vprašljiva, ker je bilo zunanje obzidje verjetno integralni del osnovnega obrambnega sistema.<ref name=Bardill123/> Obzidje je bilo kasneje še večkrat poškodovano zaradi potresov in obnovljeno, kar omenjajo spominski napisi številnih cesarjev in njihovih podanikov, ki so sodelovali v obnovi.<ref name=Kazhdan519/><ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 3–7, van Millingen 1899, str. 95–108.</ref> ==== Potek in topografija ==== Teodozijevo obzidje je bilo dolgo okoli 6,5 km. Na jugu se začelo na obali [[Propont]]a pri Marmornem stolpu (turško: Mermer kule), katerega so imenovali tudi Bazilijev in Konstantinov stolp (grško: Pyrgos Basileiou kai Kōnstantinou) in se na severu končalo na obali Zlatega roga. Skupna dolžina ohranjenega obzidja od Marmarskega morja do predmestja Blaherne je 5.630 m.<ref name=Turkish_Ministry>Turkish Ministry of Culture and Tourism.</ref> Odsek med [[palača Porfirogenetov|palačo Porfirogenetov]] (tuško: Tekfur sarayı) in Zlatim rogom se ni ohranil, ker so zahodno od njega zgradili novega, da bi vanj zajeli tudi predmestje Blaherne.<ref name=Kazhdan519/> Obzidje je od Marmarskega morja krenilo proti severovzhodu, dokler ni na nadmorski višini 14 m doseglo Zlatih vrat. Od tu do Regionskih vrat (turško: Mevlevihane kapısı) je potekalo bolj ali manj naravnost proti severu do Sedmega griča. Na griču se je obrnilo proti severovzhodu in se vzpenjalo do Vrat sv. Romana, ki so stala tik pod vrhom na nadmorski višini 68 m.<ref name=Meyer>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 2.</ref> Od tu se je obzidje spustilo v dolino reke Lycus, kjer je doseglo nanižjo točko na nadmorski višini 35 m, in se nato po pobočju Šestega griča vzpelo do Harizijevih ali Adrianopelskih (Odrinskih) vrat na nadmorski višini 76 m.<ref name=Meyer/> Odsek med vrati sv. Romana in Harizijevimi vrati je dolg 1.250 m. Imenuje se Srednje obzidje (grško: Μεσοτείχιον Mesoteihon) in je zaradi morfologije tal najšibkejši del obzidja.<ref name=Runciman91>Runciman 1990, str. 91.</ref> Večina obleganj in glavnih napadov na Konstantinopel je zato potekala prav na tem mestu, tudi tisti leta 1453, ko so mesto osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski Turki]]. Od Odrinskih vrat do predmestja Blaherne se je obzidje spustilo na višino kakšnih 60 m in krenilo ostro proti zahodu, dokler ni pri tako imenovani [[Anemasova ječa|Anemasovi ječi]] doseglo obalne ravnice Zlatega roga.<ref name=Meyer/> ==== Zgradba ==== Teodozijevo obzidje je imelo glavno notranje ali veliko obzidje (grško: μέγα τείχος [mega teihos]) in nižje zunanje ali malo obzidje (grško: ἔξω τείχος [eksō teihos] ali μικρόν τείχος [mikron teihos]), med katerima je bila 15-20 m široka terasa – peribol (grško: περίβολος [peribolos]).<ref>van Millingen 1899, str. 51, 53.</ref> Pred zunanjim obzidjem je bil izkopan jarek (grško: σούδα [souda]), med njima pa je bila zunanja terasa (grško: παρατείχιον [parateichion]), zavarovana z nizkim prsobranom.<ref>Turnbull 2004, str. 11–13.</ref> [[Slika:Car bed luk3.jpg|thumb|right|200px|Peribol, prostor med zunanjim in notranjim obzidjem]] Notranje obzidje je bilo debelo 5 m in visoko 12 m. Zunajnja in notranja fasada zidu sta bili zgrajeni iz skrbno obdelanih blokov apnenca, prostor med njima pa je bil napolnjen z malto iz apna in zdrobljene opeke. Zidavo so prekinjali pasovi s sedemimi do enajstimi sloji opeke, debeli okoli 40 cm, ki niso imeli samo dekorativnega pomena, ampak so tudi ojačali stike kamnite fasade z jedrom, kar je povečalo odpornost proti potresom.<ref>[http://www.conservationtech.com/RL's%20resume&%20pub's/RL-publications/Eq-pubs/2006-India-SAHC/sm2LANGENBACH-SAHCplenary.pdf From "opus craticium" to the "Chicago frame": Earthquake resistant traditional construction (2006)]</ref> Obzidje je bilo utrjeno s 96 stolpi, večinoma pravokotne oblike. Nekaj stolpov je bilo osmerokotnih, trije šesterokotni in en peterokoten. Visoki so bili 18-20 m in zgrajeni na razdalji 55 m.<ref>{{Harvnb|Turnbull|2004|pp=12–13, 15}}; {{Harvnb|Meyer-Plath|Schneider|1943|pp=28–31.}}</ref> Vsi stolpi so imeli terase za branilce, v notranjosti pa so bili po višini razdeljeni v dva prostora, ki nista imela medsebojne povezave. Spodnji prostor je imel vhod z mestne strani skozi notranje obzidje in se je uporabljal za skladišče. Zgornji prostor je imel vhod s pešpoti na vrhu obzidja in lino za opazovanje in streljanje. Dostop na obzidje so omogočale velike klančine, prislonjene k obzidju.<ref name= Turnbull12>Turnbull 2004, str. 12.</ref> Spodnje nadstropje je bilo dostopno tudi s peribola skozi majhna vrata. Večina ohranjenih stolpov je bila v bizantinskem ali osmanskem obdobju ponovno zgrajena, ker so od nekaterih prvotnih Teodozijevih stolpov ostali samo temelji. V obdobju Komnenov so obzidje obnavljali večinoma po prvotnih načrtih, kasneje pa se niso ozirali na okna in prsobrane v zgornjem nadstropju, ampak so se osredotočili samo na zgornjo borilno ploščad.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 28–31.</ref> Zunanje obzidje je bilo pri tleh debelo 2 m. Na nivoju peribola je imelo obliko obokanih celic, nad katerimi je bila na višini do 8,5 m pešpot za branilce.<ref name=Turnbull13>Turnbull 2004, str.13.</ref> Dostop na zunanje obzidje je bil mogoč ali skozi glavna vrata ali skozi majhna vrata v podnožjih stolpov notranjega obzidja. Tudi zunanje obzidje je imelo 96 stolpov pravokotne ali polkrožne oblike, postavljenih med stolpi v glavnem obzidju, kar je povečalo njihovo učinkovitost.<ref name=Turnbull12/> Zunanji stolpi so imeli na nivoju peribola prehode, na vrhu pa ploščadi s prsobrani.<ref name=Turnbull13/> Zunanje obzidje je bilo že samo po sebi mogočna obrambna zgradba, zato so Bizantinci in njihovi zavezniki v obleganjih leta 1422 in 1453 zaradi premajhnega števila vojakov obrambo skoncentrirali samo na zunanjem obzidju.<ref name=Runciman91/> Jarek (grško: σοῦδα [souda]) je bil izkopan kakšnih 20 m pred zunanjim obzidjem, tako da je bila med njim in obzidjem terasa, imenovana parateihion (grško: ἔξω παρατείχιον [ekso parateihion]). Na njej je bila ob celem obzidju utrjena pot. Jarek je bil širok več kot 20 m in globok 10 m. Na notranji strani je imel 1,5 m visok nasip, ki je služil kot prva obrambna črta.<ref name=Turnbull13/><ref>van Millingen 1899, str. 55–56.</ref> Zidovi preko jarka so bili na vrhu koničasti, da niso mogli služiti kot mostovi. Nekateri med njimi so bili [[akvedukt]]i, po katerih se je mesto oskrbovalo z vodo z okoliških hribov. Služili so tudi za polnjenje jarka z vodo in jezovi, ki so jarek razdelili na manjše odseke. V zapisih je kljub temu zelo malo dokazov, da je bil jarek med obleganji napolnjen z vodo.<ref> van Millingen 1899, str. 56–58.</ref> ==== Vrata ==== Obzidje je imelo devet glavnih vrat, ki so vodila skozi notranje in zunanje obzidje, in večje število manjših [[poterna|potern]]. Natančno identificiranje nekaterih vrat je iz več vzrokov težavno: število imen, ki jih navajajo bizantinski kronisti, je večje od števila vrat, grška imena so se v osmanskem obdobju večinoma opustila in pozabila, pisni in arheološki viri pa pogosto dajejo povsem protislovne informacije. Iz pisnih virov se lahko natančno določi samo troje vrat: Zlata, Rezionska in Harizijeva vrata.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 11–12.</ref> Tradicionalno poimenovanje vrat, ki ga je leta 1873 uvedel Philipp Anton Dethier, jih deli na civilna in vojaška vrata. Po Dethierjevi teoriji so imela civilna vrata svoja imena in so bila odprta za javni promet, ki je preko jarka potekal po mostovih. Vojaška vrata so bila oštevilčena in namenjena zgolj vojaški rabi in so vodila samo do zunanjega obzidja.<ref>van Millingen 1899, str. 59, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 12.</ref> Takšna delitev je danes povsem nespremenljiva, ker ni nobenega tehtnega razloga, da se vojaška vrata ne bi smela uporabljati tudi za javni promet. Poleg tega imajo nekatera vrata svoja lastna imena, številčenje, ki bi se moralo ujemati z imeni mestnih okrožij med Konstantinov in Teodozijev obzidjem, pa se je izkazalo za zgrešeno. Devteron ali Drugo okrožje na primer se ni nahajal na jugovzhodu mesta poleg Drugih vojaških vrat, kot bi pričakovali, ampak v severozahodnem delu mesta.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 13–15.</ref> ===== Zlata vrata in trdnjava Yedikule ===== [[Slika:Scarella - Yedikule.png|thumb|250px|right|Zlata vrata in Grad s sedmimi stolpi leta 1685. Na sliki je opazna zelo gosta naselitev znotraj obzidja in še vedno ohranjena zunanja Zlata vrata z bogatim okrasjem.]] Zlata vrata (grško: Χρυσεία Πύλη [Hriseia Pilē], latinsko: Porta Aurea, turško: Altınkapı ali Yaldızlıkapı) so bila najbolj južna [[mestna vrata]]. Služila so kot glavni ceremonialni vhod v prestolnico in so se uporabljala na primer za zmagoslavne prihode cesarjev po velikih vojaških zmagah ali državnih slovesnostih, na primer pri kronanjih.<ref name=Kazhdan858>Kazhdan 1991, str. 858.</ref><ref name=Mayer41>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 41.</ref> Zelo redko so kot izraz časti vstop skozi Zlata vrata dovolili tudi visokim tujim dostojanstvenikom, na primer papeževim legatom leta 519 in 868 in [[papež]]u [[Papež Konstantin|Konstantinu]] leta 710. Vrata so se v protokolarne namene uporabljala do obdobja Komnenov, potem pa samo priložnostno, na primer za vstop [[Mihael VIII. Paleolog|Mihaela VIII. Paleologa]] po zmagi nad [[Latinsko cesarstvo|Latinci]] in ponovni osvojitvi mesta 15. avgusta 1261.<ref>van Millingen 1899, str. 67–68.</ref> V obdobju Paleologov so zaradi vedno hitrejšega propadanja cesarstva vrata delno zazidali in okolico vrat pretvorili v [[citadela|citadelo]].<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 41–42.</ref> Ime Zlata vrata so si prisvojili tudi v drugih mestih za poimenovanje glavnih mestnih vrat. Tako je bilo na primer v [[Solun]]u, kjer so se imenovala tudi Vardarska vrata, [[Antiohija|Antiohiji]] (Dafnina vrata)<ref name=Kazhdan859>Kazhdan 1991, str. 859.</ref> ter v [[Kijev]]u in Vladimiru v [[Kijevska Rusija|Kijevski Rusiji]]. Natančen datum gradnje Zlatih vrat ni zanesljiv. Zgrajena naj bi bila v obdubju med [[Teodozij I.|Teodozijem I.]] in [[Teodozij II.|Teodozijem II.]]. Starejši strokovnjaki se nagibajo k prvemu, mlajši pa k drugemu cesarju. Trenutno pa prevladuje splošno mnenje, da so bila zgrajena kot integralni del Teodozijevega obzidja.<ref>Mango 2000, str. 179.</ref> Mnogo se je razpravljalo tudi o izgubljenem latinskem napisu s kovinskimi črkami, ki je stal nad vrati v spomin na poraz neznanega uzurpatorja:<ref name=Bury71>Bury (1923), str. 71.</ref> :''Haec loca Theudosius decorat post fata tyranni.'' :''Aaurea saecla gerit qui portam construit auro.'' :''(To mesto je okrasil Teodozij po padcu titrana.'' :''Prinesel je zlato dobo, ki je zgradila zlata vrata.)'' Zanimivo je, da o padcu uzurpatorja ne poroča noben bizantinski avtor. Raziskave ohranjenih lukenj, v katerih so bile vdelane kovinske črke, so potrdile točnost napisa. Izkazalo se je tudi, da je bila prva vrstica napisa vdelana na zahodni, druga pa na vzhodni strani vrat.<ref>van Millingen 1899, str. 60–62.</ref> Trenutno prevladuje mnenje, da napis govori o uzurpatorju Ivanu (vladal 423–425), ki ga Bizantinci nikoli niso priznali za cesarja.<ref name=Kazhdan859/> Strokovnjeki s tradicionalnimi pogledi zagovarjajo mnenje, da so bila vrata prosto stoječ slavolok, zgrajen leta 388-391 v spomin na poraz uzurpatorja [[Magn Maksim|Magna Maksima]] (vladal 385–388), ki so ga kasneje vgradili v Teodozijevo obzidje.<ref>Barker 2008</ref><ref name=Bury71/><ref>van Millingen 1899, str. 62–63.</ref> [[Slika:Theodosian Golden Gate.jpg|thumb|right|250px|Današnja Zlata vrata z dvema stranskima stolpoma. Na sliki je viden tudi zazidan vrh srednjega oboka.]] Vrata so bila zgrajena iz velikih blokov poliranega belega [[marmor]]ja brez [[cement]]nega veziva v obliki slavoloka s tremi obokanimi prehodi, od katerih je bil srednji največji, oba stranska pa manjša. Ob vratih sta bila velika pravokotna stolpa, ki sta bila istočasno tudi 9. in 10. stolp Teodozijevega obzidja.<ref name=Kazhdan859/><ref name=vanMillingen64>van Millingen 1899, str. 64.</ref> Oba stranska prehoda sta bila stalno odprta za javno promet.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 39.</ref> Zgradba je bila bogato okrašena s številnimi kipi. Na vrhu je bil kip Teodozija I. na [[kvadriga|kvadrigi]], ki so jo vlekli sloni, tako da so vrata spominjala na rimska vrata Porta Triumphalis. Kip je med potresom leta 740 padel na tla in se uničil.<ref name=Mayer41/><ref>Mango 2000, str. 181.</ref> Med drugimi kipi je bil velik križ, ki je bil uničen v potresu leta 561 ali 562, kip Zmage, ki se je podrl med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]], in mestna Fortuna s krono.<ref name=Mayer41/><ref name=vanMillingen64/> Leta 965 je [[Nikifor II. Fokas]] namesto prvotnih vrat postavil zaplenjena bronasta mestna vrata iz [[Mopsuestija|Mopsuestije]].<ref>Mango 2000, str. 186.</ref> Zlata vrata so imela v zunanjem obzidju samo eno odprtino, ki je bila v kasnejših stoletjih obložena z odlomki starih marmornih reliefov.<ref name=Kazhdan859/> Reliefi so bili, po pisanju francoskega naravoslovca Pierra Gillesa in angleških popotnikov iz 17. stoletja, razporejeni v dve vrsti in so predstavljali mitološke prizore, med njimi tudi [[Herkul]]ova junaštva. Reliefi, od katerih so se ohranili samo odlomki, shranjeni v istanbulskem arheološkem muzeju, so bili v vrata vdelani verjetno v 9. ali 10. stoletju, da bi polepšali njihov videz.<ref>van Millingen 1899, str. 65–66.</ref><ref>Mango 2000, str. 181–186.</ref> Po nekaterih opisih je bil tudi nad zunanjimi vrati kip Zmage s krono.<ref>Mango 2000, str. 183, 186.</ref> [[Slika:Golden Gate Istanbul fragments.JPG|thumb|right|250px|Odlomki kipov, ki so krasili zunanje pročelje Zlatih vrat (Arheološki muzej, Istanbul)]] Zlata vrata so imela kljub svoji pretežno ceremonialni vlogi enega od najpomembnejših položajev v mestnem obzidju in so med raznimi obleganji odbila več napadov. Z izgradnjo prečnih zidov v peribolu med zunanjim in notranjim obzidjem so postala samostojna trdnjava.<ref>van Millingen 1899, str. 69–70.</ref> Njihov vojaški pomen je spoznal [[Ivan VI. Kantakuzen]] (vladal 1347–1354), ki je zapisal, da so neosvojljiva in sposobna tri leta braniti celo mesto. Ivan VI. je obnovil marmorne stolpe in v trdnjavi nastanil lojalne [[Katalonija|katalonske]] najemnike. Po odstopu leta 1354 jih je moral predati svojemu nasledniku [[Ivan V. Paleolog|Ivanu V. Paleologu]].<ref>van Millingen 1899, str. 70.</ref><ref>Bartusis 1997, str. 143, 294.</ref> Ivan V. je opustil popravila in razpustil posadko, leta 1389-1390 pa je začel ponovno obnavljati in širiti trdnjavo. Za vrati je dogradil dva stolpa in podaljšal obzidje kakšnih 350 m proti obmorskemu obzidju, tako da je znotraj mesta nastala samostojna utrdba, ki je služila kot citadela.<ref name=Mango182>Mango 2000, str. 182.</ref><ref>Majeska 1984, str. 412.</ref> Ivan V. se je moral kmalu zatem sam zateči vanjo zaradi državnega udara, ki ga je vodil njegov vnuk [[Ivan VII. Paleolog|Ivan VII.]]. Trdnjava se je nekaj mesecev uspešno upirala obleganju, v katerem so morda uporabili tudi topove. <ref>Bartusis 1997, str. 110, 335.</ref> Leta 1391 je bil Ivan V. prisiljen predati trdnjavo sultanu [[Bajazid I.|Bajazidu I.]] (vladal 1382–1402), ker mu je grozil, da bo oslepil njegovega sina [[Manuel II. Paleolog|Manuela]], katerega je imel v ujetništvu.<ref name=Mango182/><ref>Majeska 1984, str. 414–415.</ref> Cesar [[Ivan VIII. Paleolog]] (vladal 1425–1448) je leta 1434 poskušal trdnjavo obnoviti, vendar mu je to preprečil sultan [[Murat II.]]. Ko so Osmani leta 1453 dokončno osvojili Konstantinopel, je sultan [[Mehmed II.]] leta 1458 zgradil novo trdnjavo.<ref name=MPS42>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 42.</ref> K prejšnjim štirim stolpom (stolpi 8 do 11) notranjega Teodozijevega obzidja je dodal tri velike stolpe, tako da je nastala trdnjava Sedem stolpov (turško: Yedikule Hisarı, grško: Ἑπταπύργιον [Heptapirgion]). Vrata so izgubila svoj prvoten namen, trdnjava pa se je skoraj celo osmansko obdobje uporabljala kot zakladnica, arhiv in državni zapor.<ref name=MPS42/> V trdnjavi so bili običajno zaprti ambasadorji držav, ki so bile takrat v vojni s cesarstvom. Med najbolj slavnimi zaporniki je bil mladi sultan [[Osman II.]], ki so ga leta 1622 zaprli in zatem usmrtili [[janičar]]ji. V trdnjavi so bili med drugimi usmrčeni zadnji cesar [[Trapezundsko cesarstvo|Trapezundskega cesarstva]] David Megas Komnen, [[Vlaška|vlaški]] knez Konstantin Brâncoveanu z družino, kralj Simon I. Gruzijski in številni osmanski [[aga|age]].<ref name=MPS42/> Med [[Napoleonske vojne|Napoleonskimi vojnami]] so bili v trdnjavi tudi številni francoski ujetniki, med njimi pisec in diplomat Francois Pouqueville, ki je bil zaprt več kot dve leti (1799 do 1801). Pouqueville je trdnjavo obširno opisal v svoji knjigi ''Voyage en Morée, à Constantinople, en Albanie, et dans plusieurs autres parties de l'Empire Othoman, pendant les années 1798, 1799, 1800 et 1801'' (Potovanje po Morei (Grčija), Konstantinoplu, Albaniji in drugih delih Osmanskega cesarstva v letih 1798, 1799, 1800 in 1801). Zadnji zapornik je bil v Yedikule zaprt leta 1837.<ref name=MPS42/> V zaporu Yedikule se dogaja tudi roman Nobelovega nagrajenca za književnost [[Ivo Andrić|Iva Andrića]] ''Prokleta avlija'' (''Prekleto dvorišče''). Sredi trdnjavskega notranjega dvorišča sta bila majhna molilnica in vodnjak. Prebivališča trdnjavske posadke so bila v ločeni mestni četrti. V 19. stoletju so vojašnice podrli in na njihovem mestu zgradili dekliško šolo.<ref name="GMKT">Turško ministrstvo za kulturo in turizem: Gradovi. [http://www.kulturturizm.gov.tr/EN/belge/2-14844/eski2yeni.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110807110119/http://www.kulturturizm.gov.tr/EN/belge/2-14844/eski2yeni.html |date=2011-08-07 }}</ref> Zunanja vrata so ponovno odprli leta 1838, stolpi pa so še nekaj časa služili kot skladišča za smodnik, dokler niso leta 1895 celotnega kompleksa preuredili v muzej.<ref name=MPS42/> Pred nekaj leti so v Yenikule zgradili letno gledališče. Dostop do Zlatih vrat ovira muslimansko pokopališče. Po grški legendi je cesarja [[Konstantin XI. Paleolog|Konstantina XI. Paleologa]] ob osmanski osvojitvi mesta rešil angel, tako da ga je spremenil v marmornat kip in ga postavil v podzemsko jamo blizu Zlatih vrat. V jami čaka, da bo oživel in mesto vrnil v krščanske roke.<ref>''Smrt in vstajenje Konstantina Paleologa'' [http://www.greece.org/Romiosini/fall.html]</ref> ===== Druga vojaška vrata ===== [[Slika:Car bed kap deu2.jpg|thumb|250px|right|Druga vojaška ali Beograjska vrata]] Druga vojaška vrata (grško: Πύλη τοῦ Δευτέρου [Pile tou Deuterou]) ali Ksilokerška vrata (grško: Πύλη τοῦ Ξυλοκέρκου [Pile tou Ksilokerkou]) so stala med 22. in 23. stolpom.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 63–64.</ref> Svoje drugo ime so dobila po lesenem cirkusu (amfiteatru), ki je stal ob vratih pred mestnim obzidjem.<ref>Choniates & Magoulias 1984, str. 398.</ref> Kronist [[Nikita Honiat]] pripoveduje, da je cesar [[Izak II. Angel]] leta 1189 vrata zazidal zaradi prerokbe, da bo skoznja v mesto vdrl cesar [[Friderik I. Barbarossa]].<ref>Choniates & Magoulias 1984, str. 222.</ref> Vrata so ponovno odprli leta 1346<ref>Kantakouzenos 1831, str. 558.</ref> in jih spet zaprli pred obleganjem leta 1453. Zaprta so ostala do leta 1886, zato se jih je prijelo turško ime Zaprta vrata (turško: Kapalı Kapı).<ref name=MPS63>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 63.</ref> Sedaj so znana kot Beograjska vrata (turško: Belgrat Kapısı), ker je sultan [[Sulejman Veličastni]] po osvojitvi [[Beograd]]a leta 1521 tja naselil srbske rokodelce. Zanimivo je, da vrata ne vodijo proti Beogradu (po stari Via Militaris) ampak proti [[Solun]]u (po stari Via Egnatia). ===== Pomladna vrata ===== [[Slika:Car bed kap2.jpg|thumb|250px|right|Pomladna vrata]] Pomladna vrata (grško: Πύλη τῆς Πηγῆς [Pile tes Peges]) so dobila ime po samostanu ''Zōodochos Pēgē'' (Poživljajoča pomlad) pred mestnim obzidjem v sodobni istanbulski četrti Balıklı. Njihovo današnje ime Silimbrijska vrata (turško: Silivri Kapısı, grško: Πύλη τῆς Συλημβρίας [Pile tes Silimbrias]) se je v bizantinskih virih pojavilo malo pred letom 1453.<ref>van Millingen 1899, str. 75–76.</ref> Vrata stojijo med 35. in 36. stolpom. Stolpa sta bila v poznem bizantinskem obdobju povsem obnovljena, v osmanskem obdobju pa je bil na novo pozidan njihov obok.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 64.</ref> Van Millingen vrata istoveti z zgodnjimi bizantinskimi Melantiadovimi vrati (grško: Πόρτα Μελαντιάδος [Porta Melantiados]),<ref>van Millingen 1899, str. 76–77.</ref> večina sodobnih strokovnjakov pa jih ima za ena od vrat v starem Konstantinovem obzidju. Skozi Pomladna vrata je 25. julija 1261 vdrla vojska [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskega cesarstva]] pod poveljstvom generala Alekseja Strategopula in osvojila prestolnico [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]].<ref>Bartusis 1997, str. 41, van Millingen 1899, str. 77.</ref> ===== Tretja vojaška vrata ===== Tretja vojaška vrata (grško: Πύλη τοῦ Τρίτου [Pele tou Tritoi]) so dobila ime po mestni četrti Trition (tretji). Stojijo nedaleč od Pomladnih vrat med 39. in 40. stolpom, na začetku ukrivljenega dela obzidja, imenovanega Sigma.<ref>van Millingen 1899, str. 77–78.</ref> Vrata nimajo turškega imena. Zgrajena so bila v srednjem ali poznem bizantinskem obdobju. Do 20. stoletja so se ohranila tudi pripadajoča vrata v zunanjem obzidju, potem pa so izginila. Vrata so zelo verjetno istovetna z Kalagrojskimi vrati (grško: Πύλη τοῦ Καλάγρου [Pile tou Kalagroi]).<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 64–66.</ref> ===== Rezijeva vrata ===== Sodobna vrata Yeni Mevlevihane Kapısı, ki stojijo med 50. in 51. stolpom, so v zgodnji sodobni literaturi običajno imenovali Regionska vrata (grško: Πόρτα Ῥηγίου [Porta region]), verjetno po predmestju Region (današnji Küçükçekmece), ali Rusionska vrata (grško: Πόρτα τοῦ Ῥουσίου [Porta tou Rousion]) po [[Konstantinopelski hipodrom|hipodromski]] stranki Rdečih (grško: ῥούσιοι [rousioi]), ki je domnevno sodelovala pri njihovi obnovi.<ref>van Millingen 1899, str. 78–80.</ref> Iz bizantinskih besedil je razvidno, da je njihovo pravilno ime Rezijeva vrata (grško: Πόρτα Ῥησίου [Porta Resioi]). Po podatkih v leksikonu [[Suda]] iz 10. stoletja so dobila ime po generalu iz grškega Bizanca. Schneider jih enači tudi z vrati Miriandr[i]on ali Poliandrion (v pevodu: mesto mnogih ljudi), ki se morda nanaša na bližnje pokopališče. Rezijeva vrata so najbolje ohranjena od vseh mestnih vrat in imajo skoraj enak videz kot so ga imela v 5. stoletju.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 12, 66.</ref> ===== Četrta vojaška vrata ===== Četrta vojaška vrata so stala med 59. in 60. stolpom.<ref>van Millingen 1899, str. 80.</ref> ===== Vrata sv. Romana ===== Vrata sv. Romana (grško: Πόρτα τοῦ Ἁγίου Ρωμάνου [Porta tou Hagioi Romanoi]) so stala med 65. in 66. stolpom in dobila ime po bližnji cerkvi sv. Romana. V turškem jeziku se imenujejo Topkapı ali Topovska vrata po veliki osmanski [[bombarda|bombardi]] [[Bazilika (top)|Baziliki]], ki je stala nasproti omenjenih vrat med obleganjem leta 1453.<ref>van Millingen 1899, str. 80–81.</ref> Stražarnica nad mestnimi vrati je bila visoka 26,5 m, zato so bila vrata druga največja mestna vrata za Zlatimi vrati.<ref name=Runciman91/> Vrata so se nekoč imenovala tudi Civilna vrata sv. Romana.<ref name=Runciman91/> Pri teh vratih je bil 29. maja 1453 ubit zadnji bizantinski cesar [[Konstantin XI. Paleolog]].<ref>van Millingen 1899, str. 89.</ref><ref name=MPS12>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 12, 70.</ref> ===== Peta vojaška vrata ===== Peta vojaška vrata (grško: Πύλη τοῦ Πέμπτου [Pile tou Pemptoi]) so stala severno od reke Lycus med 77. in 78. stolpom. Ime so dobila po Peti mestni četrti (Pempton). Vrata so bila očitno zelo poškodovana, ker so na njih dobro vidna bizantinska in osmanska popravila. Za pripadajočimi zunanjimi vrati ni nobenih sledov.<ref>van Millingen 1899, str. 81</ref> Vrata so poznana tudi kot bizantinska Vrata sv. Kiriake<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 12.</ref> in turška Sulukulekapı (Vrata pri vodnem stolpu) ali Hücum Kapısı (Jurišna vrata), ker je ravno skozi ta vrata prišlo do odločilnega preboja osmanske vojske 29. maja 1453. V poznem 19. stoletju so jih imenovali tudi Örülü kapı (Obzidana vrata).<ref name=MPS12/> ===== Harizijeva vrata ===== [[Slika:Gate of Charisius.jpg|thumb|250px|right|Restavrirana Harizijeva ali Odrinska vrata, skozi katera je v mesto vstopil sultan Mehmed II.]] Harizijeva vrata (grško: Χαρ[ι]σίου πύλη/πόρτα [Har[ι]siou pile/porta]) so dobila ime po bližnjem zgodnjebizantinskem samostanu, ki ga je ustanovil ''[[vir illustris]]'' Harizij. Vrata so bila za Zlatimi vrati druga najpomembnejša vrata.<ref name=MPS12/> V turščini se imenujejo Edirnekapı (Odrinska vrata). Skoznje je leta 1453 v osvojeni Konstantinopel zmagoslavno vstopil sultan [[Mehmed II.]].<ref>van Millingen 1899, str. 81, 87–89.</ref> Vrata stojijo na vrhu Šestega griča, ki je z nadmorsko višino 77 m najvišja toška v mestu. Nekoč so domnevali, da so to Poliandrionska ali Miriandrionska vrata (grško: Πύλη τοῦ Πολυανδρίου [Pile tou Poliandriou]), ker vodijo na pokopališče pred mestnim obzidjem.<ref name=Runciman91/><ref>van Millingen 1899, str. 84–85.</ref> Ob teh vratih je imel leta 1453 svoje poveljniško mesto zadnji bizantinski cesar Konstantin XI.. <ref>Bartusis 1997, str. 125.</ref> ===== Manjša vrata in poterne ===== Prva [[poterna]], označena s kristogramom ☧, je bila med prvima dvema stolpoma notranjega obzidja.<ref>van Millingen 1899, str. 60.</ref><ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 37–39.</ref> V poznem osmanskem obdobju se je imenovala Tabak Kapı. Podobne poterne so Yedikule Kapısı, majhna vrata med 11. in 12. stolpom za trdnjavo Yedikuke, poterna 20. in 31. stolpom, ki so jo zazidali že v bizantinskem času<ref name=MPS63/>, ter 42 in 43. stolpom severno od Sigme. O nastanku poterne v Yedikule so mnenja zelo različna: nekateri poznavalci domnevajo, da je nastala že v bizantinskem obdobju,<ref>van Millingen 1899, str. 71–72.</ref> drugi pa, da so jo dozidali Osmani.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 62–63.</ref> ===== Kerkoporta ===== Po zapisih zgodovinarja Duksau so branilci Konstantinopla 29. maja 1453 zjutraj pomotoma pustili odprto majhno poterno Kerkoporto, po kateri je v mesto vdrlo prvih petdeset osmanskih napadalcev. Napadalci so na vrhu notranjega obzidja razvili svojo prapor in začeli streljati na branilce v peribolu, kar je med njimi povzročilo paniko in zmedo in nazadnje padec mesta.<ref>van Millingen 1899, str. 90–9.</ref> Leta 1864 so v ostankih zunanjega zidu na koncu Teodozijevega obzidja med 96. stolpom in palačo Porfirogenetov odkrili poterno, katero je grški zgodovinar A.G. Paspates imel za Kerkoporto. Kasnejši zgodovinarji, med njimi van Millingen<ref>van Millingen 1899, str. 89–94.</ref> in Steven Runciman<ref>Runciman 1990, pp. 89, 137,</ref>, so njegovo teorijo sprejeli. Izkopavanja v njeni okolici niso odkrila nobenih dokazov o pripadajočih vratih v notranjem obzidju. Dukasova zgodba je zato morda izmišljena ali je nastala iz starejše legende, povezane s Ksilokerkoškimi vrati, ki so jih starejši strokovnjaki enačili s Kerkoporto.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 16.</ref> ==== Kasnejša zgodovina ==== Teodozijevo obzidje je brez dvoma spadalo med najpomembnejše poznoantične obrambne sisteme. Po navedbi v ''Cambridge Ancient History'' ''"je bilo najbrž najuspešnejše in najvplivnejše obzidje, ki so ga kdaj zgradili, saj je omogočilo mestu in njegovim cesarjem, da so preživeli več kot tisočletje na robu izjemno nestabilnega in nevarnega sveta, kar je v nasprotju z vsako strateško logiko".''<ref>Cameron & Garnsey 1998, str. 391–392.</ref> Z iznajdbo smodnika in oblegovalnih topov so fortifikacije izgubile svoj pomen, njihovi masivni zidovi pa so še vedno nudili učinkovito zaščito, kar se je pokazalo na primer med drugim osmanskim obleganjem mesta leta 1422. Med zadnjim osmanskim obleganjem, ki je leta 1453 privedlo do padca mesta, so branilci uspeli preprečiti številne poskuse miniranja obzidja in odbili več čelnih napadov, ki so trajali skoraj dva meseca. Ko so Osmani 29. maja sprožili odločilni napad, v katerem je bil genovski general [[Giovanni Giustiniani]] ranjen in se je moral umakniti z bojišča, je med branilci nastala panika in obzidje je padlo. Sultan Mehmed II. je po zasedbi mesta obzidje popravil, potem pa so ga vzdrževali še nekaj stoletij. === Obzidje Blaherne === [[Slika:Constantinoplewalls1.jpg|thumb|250px|right| Del Teodozijevega obzidja, ki se navezuje na obzidje Blaherne; v ozadju je palača Porfirogenetov]] Obzidje Blaherne je povezovalo Teodozijevo obzidje, ki se je končalo na višini palače Porfirogenetov (turško: Tekfur Sarayı), z obzidjem ob obali Zlatega roga. Sestavljal ga je niz enojnih zidov, zgrajenih v različnih obdobjih, ki so branili predmestje Blaherne<ref>van Millingen 1899, str. 115–116.</ref> Obzidje je bilo visoko 12-15 m, debelejše od Teodozijevega in je imelo bolj gosto postavljene stolpe. Zaradi strmega terena ni imelo obrambnega jarka, razen na spodnjem, bolj ravnem delu, kjer ga je dal izkopati [[Ivan VI. Kantakuzen]].<ref>Runciman 1990, str. 89.</ref> Ostanke prvotnega obzidja je raziskovalo več znanstvenikov, ki so predpostavili več možnih potekov obzidja.<ref>van Millingen 1899, str. 116–118.</ref> Iz ''[[Notitia Urbis Constantinopolitanae|Notitiae Urbis Constantinopolitanae]]'' je ravidno, da je bila XVI. četrt, ki je ustrezala Blaherni, ločena od mesta in je imela svoje obzidje. Iz ''Notitiae'' je razvidno tudi to, da sta cerkvi sv. Marije Blahernske in sv. Nikolaja najmanj do avarskega obleganja leta 626, ko sta bili požgani, stali pred blahernskim obzidjem.<ref>van Millingen 1899, str. 118–119.</ref> Ohranjeni sledovi obzidja imajo obliko trikotnika in potekajo od palače Porfirogenetov do tako imenovane Anemasove ječe, od tam pa do cerkve sv. Dimitrija Kanaba in nazaj do palače Porfirogenetov<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 100.</ref> Utrdbe so bile očitno starejše od Teodozijevega obzidja in so nastale verjetno v 4. stoletju, v času Teodozija II. pa so jih povezali s Teodozijevim obzidjem<ref>van Millingen 1899, str. 119–120, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 100–102.</ref> Vzhodni del obzidja so zato opustili in podrli. Obzidji sta med seboj povezani v bližini palače Porfirogenetov s kratkim zidom s poterno. Verjetno gre za poterno Porfirogenetov (grško: πυλὶς τοῦ Πορφυρογεννήτου [pilis tou Porfirogennitou]), ki jo omenja Ivan Kantakuzen in se razteza od palače do prvega stolpa tako imenovanega obzidja Manuela Komnena.<ref>van Millingen 1899, str. 123, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 104.</ref>Zgodovinar Nikita Honiat trdi, da je obzidje zgradil cesar Manuel I. Komnen (vladal 1143-1180) za zaščito svoje cesarske [[palača Blaherne|palače Blaherne]], ki je bila od poznega 11. stoletja cesarjeva njaljubša rezidenca.<ref>van Millingen 1899, str. 122–123.</ref> Utrdba je arhitekturno izvrstna, sestavljena iz niza obokov, ki zapirajo njeno zunanje pročelje, in višja in debelejša od Teodozijevega obzidja. Na vrhu je debela približno 5 m.<ref name=Turnbull29123>Turnbull 2004, str. 29, van Millingen 1899, str. 123.</ref> Ima osem okroglih in osmerokotnih stolpov, zadnji pa je pravokoten. Obzidje je dolgo 220 m. Začenja se skoraj pravokotno na Teodozijevo obzidje in gre proti zahodu navzgor do tretjega stolpa, kjer se obrne ostro proti severu.<ref name=Turnbull29123/> Trdnost gradnje se je izkazala med zadnjim osmanskim obleganjem, med katerim ji niti intenzivno obstreljevanje z [[bombarda|bombardo]] [[Orban]] in poskusi miniranja niso prišli do živega.<ref>van Millingen 1899, str. 124–125.</ref> Obzidje je imelo med drugim in tretjim stolpom poterno in velika vrata Eğri Kapı (Zavita vrata) med šestim in sedmim stolpom. Ime Eğri Kapı je nastalo iz ostrega zavoja ceste pred samimi vrati, s katerim je obšla grob [[Mohamed]]ovega spremljevalca Hazreta Hafiza, ki je umrl med [[Obleganje Konstantinopla (674-678)|prvim arabskim obleganjem]] mesta.<ref>Turnbull 2004, str. 30.</ref> Vrata se običajno, a ne dosledno, istovetijo z bizantinskimi Kaligarijskimi vrati (grško: πόρτα ἐν τοῖς Καλιγαρίοις [porta en tois Kaligariois]) - Vrati izdelovalcev (vojaških) sandalov (iz latinskega: ''caliga'' – sandal).<ref>Turnbull 2004, str. 29–30, van Millingen 1899, str. 123–124, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 105.</ref> Od zadnjega stolpa Komnenovega obzidja do tako imenovane Anemasove ječe se razteza dodaten, kakšnih 150 m dolg zid s štirimi pravokotnimi stolpi. Zgrajen je bil verjetno kasneje in je očitno slabše kakovosti kot Komnenov. Zid je tanjši, zgrajen iz manjših kamnitih blokov in opeke. Na njem so spominski napisi, iz katerih je razvidno, da so ga popravljali leta 1188, 1317 in 1441.<ref>Turnbull 2004, str. 30–31, van Millingen 1899, str. 125–126.</ref> Obokana poterna za drugim stolpom se običajno istoveti z Girolimskimi vrati (grško: πύλη τῆς Γυρολίμνης [pilē tēs Gyrolimnēs]), imenovanimi po Srebrnem jezeru (grško: Argira Limnē) na vrhu Zlatega roga. Poterna je verjetno služila palači Blaherne, kar je razvidno iz doprsnih kipov treh cesarjev.<ref>Turnbull 2004, str. 31, van Millingen 1899, str. 126–127.</ref> Schneider domneva, da se ime bolj verjetno nanaša na vrata Eğri Kapı.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 104.</ref> Sledi zunanji zid Anemasove ječe, ki se navezuje na dve obzidji. Zunanje se imenuje Leonovo obzidje, ker ga je zgradil [[Leon V. Armenec]] (vladal 813–820) za obrambo pred [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskim]] kanom [[Krum]]om, cesar [[Mihael II. Amorijec|Mihael II.]] (vladal 820–829) pa ga je podaljšal proti jugu.<ref>van Millingen 1899, str. 164, 167, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 103–104.</ref> Obzidje je relativno šibko, debelo manj kot 3 m. Podprto je z loki, ki nosijo parapet, in ima štiri stolpe in številne strelne line<ref>Turnbull 2004, str. 32.</ref> Za Leonovim obzidjem stoji notranje obzidje, obnovljeno in ojačano s tremi posebno lepimi stolpi, ki jih je zgradil cesar [[Teofil]] (vladal 829–842). Razdalja med obzidjema je 26 m. Obe obzidji imata vrata, ki skupaj tvorita Blahernska vrata (grško: Πόρτα τῶν Βλαχερνῶν [Porta tōn Blachernōn]). Med njima je utrjen prostor, imenovan Brahionion ali Brahiolion (βραχιόνιον/βραχιόλιον), kar pomeni Blahernska zapestnica. Po osmanski zasedbi mesta so ga Grki imenovali Pentapirgion (Πενταπύργιον) - Pet stolpov, kar je namigovalo na turško trdnjavo Yedikule (grško: Heptapirgion) – Sedem stolpov.<ref>van Millingen 1899, str. 165–168, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 104, 118–121, Janin 1964, str. 285</ref> Notranje obzidje so zgodovinarji, med njimi Milligen in Janin, enačili s Heraklijevim obzidjem, ki ga je zgradil cesar [[Heraklij]] (vladal 610–641) po [[Avari|avarskem]] obleganju, da bi zaščitil cerkev Blahernitissa.<ref>van Millingen 1899, str. 164, 166, Janin 1964, str. 285.</ref> Schneider ima obzidje za del Pterona (Πτερόν, krilo), ki je bil zgrajen v času Teodozija II.., da bi zaščitil severni bok Blaherne od Anemasove ječe do Zlatega roga. Schneider zato s Heraklijevim obzidjem označuje kratek odsek obmorskega obzidja, ki je nanj priključeno na vzhodu in ima značilno drugačno arhitekturo.<ref>Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 102–104.</ref> V obrambnem sistemu je še kratko obzidje, ki so ga prizidali kasneje, verjetno med Teofilovim vladanjem. Razteza se od stika kopenskega obzidja z morjem do obmorskega obzidja. V njem so tako imenovana Lesena vrata (grško: Ξυλίνη πύλη [Ksilinē pilē] ali Ξυλόπορτα [Ksiloporta]). Obzidje in vrata so bili porušeni leta 1868.<ref>van Millingen 1899, str. 164, 172–173, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 103–104, 121–122, Janin 1964, str. 286.</ref> === Varovanje in obnavljanje kopenskega obzidja === Kopensko obzidje sedaj teče skozi samo središče Istanbula in je obdano s pasom parkov. Na nekaj mestih gredo skozenj ceste, ki vodijo iz mesta proti zahodu. V 1980. letih je bilo s pomočju [[UNESCO]] restavriranih nekaj odsekov obzidja. Restavratorska dela so bila predmet številnih kritik zaradi uničenja zgodovinskih dokazov, uporabe neustreznih gradiv in slabe izvedbe del. Vse to je se je dokazalo med potresom leta 1999, v katerem so se vsi restavrirani deli porušili, medtem ko je prvotna konstrukcija ostala nedotaknjena.<ref>Turnbull 2004, str. 60.</ref> Zaradi mestnega onesnaževanja in pomanjkanja restavratorskih del je World Monuments Fund leta 2008 obzidje uvrstil na seznam sto najbolj ogroženih spomenikov na svetu.<ref>World Monuments Watch Listing of the City Walls</ref> == Obalno obzidje == Obalno obzidje (grško: τείχη παράλια [teichē paralia]) je obdajalo mesto na obali [[Marmarsko morje|Marmarskega morja]] (Propontis) in [[Zlati rog|Zlatega roga]]. Obalno obzidje je prav gotovo imel že Bizanc, saj so se sledovi obzidja ohranili,<ref>Mango 2001, str. 22–24.</ref> natančen datum graditve srednjeveškega obmorskega obzidja pa je še vedno sporen. Četudi zgodovinarji njegovo graditev običajno pripisujejo [[Konstantin I.|Konstantinu I.]], ki je gradil kopensko obzidje,<ref>van Millingen 1899, str. 179.</ref> segajo prvi dokazi o njegovi graditvi v leto 439, ko je mestno prefekt Kir Panopolski (viri ga pogosto zamenjujejo s pretorijanskim prefektom Konstantinom) ukazal, da se popravi in do konca pozida mestno obzidje ob morju.<ref>Bardill 2004, str. 123, Meyer-Plath & Schneider 1943, str. 152f.</ref> Njegova odločitev je prav gotovo povezana z dejstvom, da so [[Vandali]] istega leta zavzeli [[Kartagina|Kartagino]]. Dogodek je v Konstantinoplu zelo verjetno vzbudil strah pred možnim napadom z morja.<ref>Mango 2001, str. 24.</ref> S takim potekom dogodkov se strinja večina zgodovinarjev, Cyril Mango pa dvomi v obstoj kakršnih koli obalnih utrdb v pozni antiki, ker jih takratni viri ne omenjajo in se podatki o njih prvič pojavijo šele okoli leta 700.<ref>Asutay-Effenberger 2007, str. 2, Mango 2001, str. 24–25.</ref> [[Slika:Askeri Müze 971.jpg|thumb|right|250px|Veriga, ki je leta 1453 zapirala vhod v Zlati rog, je razstavljena v Vojnem muzeju v Istanbulu]] Obalno obzidje je bilo arhitekturno podobno Teodozijevemu obzidju, vendar bolj enostavno. Imelo je samo enojen zid, ki je bil precej nižji od kopenskega in je imel notranje zavoje v pristaniščih. Vhod v Zlati rog je bil zavarovan z masivno verigo ali vodno oviro iz kamnitih klad, ki jo je postavil cesar [[Leon III. Izavrijec|Leon III.]] (vladal 717-741). Verigo so nosili plavajoči sodi. Prvi konec verige je bil vpet v Evgenijevem stolpu v današnjem predmestju Sirkeci, drug konec pa v velikem pravokotnem stolpu Kastelion na [[Galata|Galati]]. Na temeljih stolpa sedaj stoji mošeja Yeraltı.<ref name="MinistryWalls">[http://www.kulturturizm.gov.tr/EN/Genel/BelgeGoster.aspx?17A16AE30572D3130239EEA0FCDF038B27058B7918E68144 ''Turkish Ministry of Culture and Tourism article on the Walls'']</ref> Obrambi mesta na obali Marmarskega morja so pomagali močni morski tokovi, ki so skoraj onemogočali napad z morja. Gotfrid Villehardouinski trdi, da v [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] Konstantinopla niso napadli z morja prav zaradi močnih tokov.<ref>van Millingen 1899, str. 178.</ref> V prvih stoletjih obstoja so Konstantinopel večkrat napadli z morja, predvsem po Justinijanovih vojnah, ko je [[Sredozemlje]] ponovno postalo tako imenovano "Rimsko jezero". Prvi neposredni pomorski napad na mesto se je zgodil med [[Obleganje Konstantinopla (626)|avarsko-perzijskim obleganjem]] leta 626. Nova pomorska grožnja se je pojavila po [[Umajadski kalifat|arabski]] osvojitvi [[Sirija|Sirije]] in [[Egipt]]a. [[Tiberij III.]] (vladal 698–705) ali [[Anastazij II.]] (vladal 713–715)<ref>van Millingen 1899, str. 180–181.</ref><ref>Mango 2001, str. 25.</ref> sta zato v zgodnjem 8. stoletju obzidje obnovila in dogradila. Obsežno novo rekonstrukcijo je začel cesar [[Mihael II. Amorijec|Mihael II.]] (vladal 820–829) in dokončal njegov naslednik [[Teofil]] (vladal 829–842), ki je obzidje tudi povišal. Ker so obnovitvena dela sovpadla s [[Saraceni|saracensko]] osvojitvijo [[Kreta|Krete]], stroški niso bili pomembni. Konstantin Manas o tem piše: ''"Cesarski zlatniki so se trošili tako radodarno kot ničvredni prodniki"''.<ref>van Millingen 1899, str. 181–182.</ref> Teofilova obširna dela, predvsem na obnovi obalnega obzidja, dokazujejo številni napisi z njegovim imenom, ki so številčnejši od napisov drugih cesarjev. Obalno obzidje je kasneje doživelo še nekaj popravil in je branilo mesto vse do konca Bizantinskega cesarstva.<ref>van Millingen 1899, str. 182–185.</ref> [[Slika:MichaelVIIIPaleologusVirginMaryOverWallOfConstantinople.jpg|thumb|200px|right|Zlatnik Mihaela VIII. Paleologa, skovan v počastitev ponovne osvojitve Konstantinopla leta 1261]] Med obleganjem v [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] se je izkazalo, da je obalno obzidje šibka točka mestne obrambe in [[Beneška republika|Benečanom]] ga je uspelo osvojiti. [[Mihael VIII. Paleolog|Mihael VIII.]] (vladal 1259-1282) je zato po bizantinski osvojitvi mesta leta 1261 obzidje povišal in utrdil, saj so Latinci poskušali ponovno osvojiti izgubljeno mesto.<ref name=Talbot249>Talbot 1993, str. 249.</ref> Druga potencialna nevarnost so bili [[Genovska republika|Genovežani]], ki so skladno z [[Nimfejska pogodba (1261)|Nimfejsko pogodbo]] iz leta 1261 zasedli [[Galata|Galato]] na nasprotni obali Zlatega roga.<ref>van Millingen 1899, str. 188.</ref> Obalno obzidje so zaradi časovne stiske povišali kar z dva metra visoko leseno steno, ki so jo zastrli s platnom. Deset let kasneje je mestu grozil napad neapeljskega kralja Karla I., zato so zgradili še notranje obzidje, od katerega ni ostalo nobene sledi.<ref name=Talbot249/><ref>van Millingen 1899, str. 188–189.</ref> Obzidje je bilo ponovno obnovljeno med vladanjem [[Andronik II. Paleolog|Andronika II.]] (vladal 1282–1328) in njegovega naslednika [[Andronik III. Paleolog|Andronika III.]] (vladal 1328-1341), ker je 12. februarja 1332 orkanska nevihta prebila obzidje in odprla vrata proti morju.<ref>van Millingen 1899, str. 189–190.</ref> Ko je bilo leta 1351 cesarstvo ponovno v vojni z Genovežani, je [[Ivan VI. Kantakuzen|Ivan VI.]] obnovil obzidje in pred njim ob Zlatem rogu izkopal jarek. Obzidje so ponovno popravljali leta 1434, tudi tokrat zaradi Genovežanov, in v letih pred končnim padcem mesta. Zadnja popravila je delno financiral srbski despot Georgij Branković.<ref>van Millingen 1899, str. 190–193.</ref> === Obzidje ob Zlatem rogu === Obzidje ob Zlatem rogu, v katerem je bil v kasnejših časih živahen promet, je merilo 5.600 m. Potekalo je od Rta sv. Dimitrija do Blaherne, kjer se je navezalo na kopensko obzidje. Čeprav so v 1870. letih med graditvijo železniške proge obzidje porušili, je položaj večine vrat in stolpov zelo natančno poznan. Obzidje je bilo zgrajeno malo od obale in je bilo visoko kakšnih deset metrov. Po pisanju Cristofora Buondelmontija je imelo 14 vrat in 110 stolpov,<ref>van Millingen 1899, str. 194.</ref> po bizantinskih virih pa 16 vrat.<ref>Runciman 1990, str. 87.</ref> Severna obala mesta je bila vedno najbolj svetovljanski del mesta. Na njej je bilo glavno trgovsko središče in mestna četrt, v kateri so živeli tujci. Muslimanski trgovci so imeli svojo četrt (''mitaton''), v kateri je bila tudi mošeja. Od obdobja [[Aleksej I. Komnen|Alekseja I. Komnena]] (vladal 1081-1118) dalje so bizantinski vladarji podeljevali raznim italijanskim obmorskim republikam obširne trgovske četrti, vključno s skladišči (''skalai''), ki so bile izven mestnega obzidja. <ref>Magdalino 2000, str. 219–223.</ref> Od Blaherne na zahodu do Palačne četrti na vzhodu naslednja mestna vrata.<ref name="MinistryWalls"/> Prva vrata, ki so bila najbližja kopenskemu obzidju, so bila Koiliomenska vrata (grško: Κοιλιωμένη Πόρτα [Koiliōmēnē Porta] – Zvita vrata, turško: Küçük Ayvansaray Kapısı – Vrata pri visoki palači (Alekseja I. Komnena)).<ref>van Millingen 1899, str. 195–196, Janin 1964, str. 287.</ref> Malo za njimi so ob mošeji Atika Mustafa paše stala Vrata sv. Anastazije (grško: Πύλη τῆς ἁγίας Ἀναστασίας [Pilē tēs hagias Anastasias], turško: Atik Mustafa Paşa Kapısı). Na zunanji strani obzidja je ob vratih stala cerkev sv. Nikolaja Kanaba, ki je bila v letih 1597–1601 katedrala konstantinopelskega patriarha.<ref>van Millingen 1899, str. 197–198.</ref> Malo niže ob obali so bila vrata Balat Kapı – Palačna vrata s tremi obokanimi prehodi, ki so služila kot prehod iz [[Palača Blaherne|palače Blaherne]] na obalo oziroma v pristanišče. V bližini so bila v bizantinskih časih še dvoja vrata: Kinegionska vrata (grško: Πύλη τοῦ Κυνηγοῦ/τῶν Κυνηγῶν [Pilē tou Kinēgou/tōn Kinēgōn] – Lovska vrata), ki so dobila ime po bližnji četrti Kinegion, in Vrata sv. Janeza Krstnika (grško: Πόρτα τοῦ ἁγίου Προδρόμου και Βαπτιστοῦ [Porta tou hagiou Prodromou kai Baptistou]). Za slednja ni povsem jasno ali so bila samostojna ali gre morda kar za Kinegionska vrata. Nekateri zgodovinarji so ena od njih enačili tudi z Balat Kapı in enimi od treh vrat na Zlatem rogu, ki so bila poznana kot Cesarska vrata (grško: Πύλη Βασιλικὴ [Pilē Basilikē]). <ref>van Millingen 1899, str. 198–205, Janin 1964, str. 289.</ref><ref>Majeska 1984, str. 353–355.</ref> Naprej proti jugu so stala Svetilniška vrata (grško: Πύλη τοῦ Φαναρίου [Pilē tou Phanariou], turško: Fener Kapısı), ki so skupaj z lokalnim predmestjem dobila ime po bližnjem svetilniku (''fanarion'').<ref>van Millingen 1899, str. 206, Janin 1964, str. 289.</ref> Vrata so bila zahodni vhod v trdnjavo Petrion, ki je nastala v dvojnem obzidju med Svetilniškimi in Petrionskimi vrati (grško: Πύλη τοῦ Πετρίου [Pilē tou Petriou], turško: Petri Kapısı).<ref>Janin 1964, str. 289.</ref> Po bizantinskem izročilu je tisti del mesta dobil ime po Petru Patriciju, prvemu ministru cesarja [[Justinijan I.|Justinijana I.]] (vladal 527-565). Majhna vrata na zahodnem delu notranjega trdnjavskega obzija, ki so vodila v mesto, so se imenovala Diplofanarionska vrata. V [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] so Benečani leta 1204 pod osebnim vodstvom doža Enrika Dandola vdrli v mesto prav skozi Petrionska vrata. Med [[Obleganje Konstantinopla (1453)|osmanskim obleganjem]] leta 1453 so napad na ista vrata odbili.<ref>van Millingen 1899, str. 206–208.</ref> [[Slika:Nike Balat Gate Istanbul.JPG|thumb|right|200px|Marmorni kip boginje [[Nike]] s Kraljevih vrat (Balat Kapı'')]] Naslednja so bila Nova svetniška vrata (turško: Yeni Ayakapı), ki niso bila bizantinska, ampak so nadomestila starejša bizantinska vrata.<ref name=Millingen208>van Millingen 1899, str. 208.</ref> Zgradil jih je slavni osmanski arhitekt [[Mimar Sinan]] leta 1582. Malo za njimi so stala Stara svetniška vrata, ki so se po bližnji cerkvi sv. Teodozije imenovala tudi Teodozijina vrata (grško: Πύλη τῆς Ἁγίας Θεοδοσίας [Pilē tes Theodosias]).<ref name=Millingen208/> Sledila so Pegeška vrata (grško: Πύλη εἰς Πηγάς [Pilē eis Pēgas]), ki so jih latinski kronisti imenovali Porta Puteae ali Porta del Pozzo, sedaj pa se imenujejo Cibali Kapısı. Ime so dobila po tem, da so obrnjena proti mestni četrti Pege (grško: Πηγαὶ [Pēgai], Galata) na nasprotni obali Zlatega roga.<ref>van Millingen 1899, str. 209–210, Janin 1964, str. 290.</ref> Naslednja so, zdaj porušena, Platejska vrata (grško: Πόρτα τῆς Πλατέας [Porta tēs Plateas]), ki se v italijanskih kronikah imenujejo Porta della Piazza, Osmani pa so jih imenovali Unkapanı Kapısı – Vrata pri kladišču za moko. Grško ime so dobila po četrti Plateia (v prevodu: ravnica), ki je stala na obširni ravnici ob [[Marmarsko morje|Marmarskem morju]].<ref>van Millingen 1899, str. 212, Janin 1964, str. 290, 414.</ref> Naslednja so bila Ayazma Kapısı – Vrata pri svetem vodnjaku, ki so verjetno iz osmanskega obdobja.<ref>van Millingen 1899, str. 212–213.</ref> Sledijo Drungarijeva vrata (grško: Πύλη τῶν Δρουγγαρίων [Pilē tōn Droungariōn]), današnja Odunkapısı – Lesena vrata, ki so svoje grško ime dobila po državnem položaju ''droungarios tēs viglēs'' – komandantu elitnega polka (''[[Tagma (vojaška enota)|tagme]]'') cesarjeve osebne straže (''vigle''). Vrata so onačevala zahodni konec beneške četrti.<ref>van Millingen 1899, str. 214–215, Janin 1964, str. 291, 323.</ref> Za njimi so bila vrata sv. Janeza Krstnika, ki so dobila ime po bližnji kapeli. Njihovo turško ime je Zindan Kapısı – Stolpna vrata.<ref>van Millingen 1899, str. 214–216, Janin 1964, str. 291.</ref> Porušena Peramska vrata (grško: Πόρτα τοῦ Περάματος [Porta tou Peramatos]) so stala v predmestju Perama, od koder je plul trajekt proti Peri (Galati). Vrata so označevala vzhodno mejo beneške četrti in začetek amalfijske četrti. Na Buondelmontijevi karti se imenujejo Porta Piscaria po ribjem trgu, ki je stal ob vratih. Vsebina imena se je ohranila in se v turškem jeziku glasi Balıkpazarı Kapısı – Vrata na ribjem trgu.<ref>van Millingen 1899, str. 214, 216–217, 220, Janin 1964, str. 292.</ref> Vrata so se imenovala tudi Judovska vrata (grško: Ἑβραϊκὴ Πόρτα [Hebraïkē Porta]), v latinskih virih pa Porta Hebraica, čeprav se je isto ime v različnih obdobjih očitno uporabljalo tudi za druga vrata. <ref>van Millingen 1899, str. 217–219, Janin 1964, str. 40, 292.</ref> V njihovi bližini so bila verjetno tudi Vrata sv. Marka, ki so omenja v samo enem beneškem dokumentu iz leta 1229. Njihova identiteta je vprašljiva, ker se imenujejo po beneškem zavetniku sv. Marku. Vrata so morda stala že pred četrto križarsko vojno ali pa so jih postavili po križarski osvojitvi mesta leta 1204. <ref>van Millingen 1899, str. 219.</ref> Vzhodno od Peramskih vrat so bila Hikanatska vrata (grško: Πόρτα τῆς Ἱκανατίσσης [Porta tēs Hikanatissēs]). Njihovo ime izhaja morda iz imena cesarske elitne konjeniške [[Tagma (vojaška enota)|tagme]] ''hikanatoi''. Vrata so označevala mejo med [[amalfi]]jsko četrtjo na zahodu in [[pisa]]nsko na vzhodu.<ref>van Millingen 1899, str. 219–220, Janin 1964, str. 292.</ref> Še bolj proti vzhodu so stala Neorionska vrata (grško: Πόρτα τοῦ Νεωρίου [Porta tou Neōriou]), v poznem bizantinskem in osmanskem obdobju imenovana Lepa vrata (grško: Πύλη Ὡραία [Pilē Horaia]). Ime pove, da so vodila v Neorion, glavno pristanišče in najstarejši arzenal starega Bizanca.<ref>van Millingen 1899, str. 220–225, Janin 1964, str. 292.</ref> V zgodnjem osmanskemm obdobju so se imenovala Çıfıtkapı – Judovska vrata, njihove sedanje ime pa je Bahçekapı – Vrtna vrata. Pisanska mestna četrt se je končala malo bolj vzhodno od Neorionskih vrat.<ref>van Millingen 1899, str. 218, 220, Janin 1964, str. 293.</ref> V 12. stoletju se je od tod proti vzhodu širila [[Genovska republika|genovska]] četrt. Dokumenti, ki omenjajo privilegije Genovežanov, omenjajo tudi dvoje vrat: Porta Bonu, katerih ime je verjetno prepis grškega Πόρτα Bώνου ([Porta Bonou]), in Porta Veteris Rectoris – Vrata starega rektorja. Obe meni se zelo verjetno nanašata na ista vrata, ki so stala nekje v sodobni istanbulski četrti Sirkeci.<ref>van Millingen 1899, str. 225, Janin 1964, str. 293.</ref> Zadnja vrata v obzidju Zlatega roga so bila Evgenijeva vrata (grško: Πόρτα τοῦ Ἐυγενίου [Porta tou Eugeniou]), ki so vodila v pristanišče Prosforion. V njihovi bližini je stal Evgenijev stolp ali Kentenarion, zgrajen v 4. stoletju, v katerem je bila vpeta veriga, ki je zapirala vhod v Zlati rog. Vrata so se imenovala tudi Marmorna vrata (grško: Μαρμαροπόρτα [Marmaroporta]), ker so bila obložena z [[marmor]]jem in okrašena s kipom cesarja [[Julijan Apostat|Julijana Apostata]] (vladal 355-360). V osmanskih časih so se imenovala Yalıköşk Kapısı. Leta 1871 so jih porušili.ref>van Millingen 1899, str. 227–228, Janin 1964, str. 293.</ref> === Propontsko (marmarsko) obzidje === [[Slika:Sur-1.JPG||200px|thumb| Marmarski stolp na stiku propontskega in kopenskega obzidja]] Propontsko obzidje je stalo, razen v pristaniščih in sidriščih, skoraj na samem robu kopnega. V višino je merilo 12-15 m. Imelo je 13 vrat in 188 stolpov<ref name="MillingenPropontis">van Millingen 1899, str. 248–249.</ref><ref name="#1">Janin 1964, str. 294.</ref> in je bilo dolgo 8.460 m. Poleg zunanjega obzidja je imelo še 1.080 m notranjih obzidij v pristanišču Vlanga. Več delov obzidja je bilo leta 1956-1957 porušeno med graditvijo obalne ceste Kennedy Caddesi.<ref name=Turkish_Ministry/> Obzidje je bilo zaradi bližine morja in močnih tokov ob vzhodni in južni obali polotoka dokaj varno pred napadi z morja, veliko nevarnost za obzidje pa je predstavljalo samo morje. Pred njim so zato zgradili valobrane iz skalnih blokov, samo obzidje pa so podprli in utrdili z marmornatimi stebri.<ref name=vanMillingen248>van Millingen 1899, str. 248–249.</ref><ref name="#1"/> Od skrajnega severnega rta na robu nekdanje akropole (rt Sarayburnu) do Marmornega stolpa je imelo naslednja vrata. Prva so bila Vzhodna vrata (grško: Ὲώα Πύλη [Eōa Pilē]) ali Vrata sv. Barbare (grško: Πύλη τῆς μάρτυρος Βαρβάρας [Piylē tēs martyros Barbaras]) po bližnji cerkvi z istim imenom. Njihovo turško ime je Top Kapısı – Topovska vrata, iz katerega je nastalo ime palače Topkapı.<ref>van Millingen 1899, str. 249–250, Janin 1964, str. 294.</ref> Vrata so bila porušena. Med obalnimi vrati so bila nekaj posebnega: podobno kot Zlata vrata so bila obdana z dvema mogočnima stolpoma iz belega marmorja, ki se je leta 1815 uporabil za graditev bližnjega Marmornega kioska sultana [[Mahmud II.|Mahmuda II.]]. Vrata so dvakrat služila za zmagoslavno vrnitev bizantinskih cesarjev: prvič leta 1126, ko se je [[Ivan II. Komnen]] vrnil po ponovni osvojiti rodnega Kastamona, in drugič leta 1168, ko se je [[Manuel I. Komnen]] vrnil s svojega zmagovitega pohoda proti [[Ogrsko kraljestvo|Ogrski]].<ref name=vanMillingen250>van Millingen 1899, str. 250.</ref> [[Slika:Hunername 231b-232 detail.jpg|250px|thumb|left|Marmorni kiosk (Mermer Köşkü), ki je stal ob Topovskih vratih; miniatura iz. 16. stoletja]] Naslednja so bila vrata s turškim imenom Değirmen Kapı - Miljniška vrata, katerih grško ime ni poznano.<ref name=vanMillingen250/> Malo severno od njih je stal mogočen Manganski stolp, ki ga je zgradil [[Manuel I. Komnen]], da bi držal prvi konec verige preko [[Bospor]]ja. Drugi konec verige naj bi bil vpet v Deviškem stolpu (turško: Kız Kulesi) na majhnem otočku na južnem vhodu v Bospor.<ref>van Millingen 1899, str. 250–252, Janin 1964, str. 296.</ref> Za Miljniškimi vrati so stala Železna vrata (turško: Demirkapı) iz osmanskega obdobja. Za temi dvojimi vrati je bila mestna četrt Mangana (grško: Μάγγανα [Maggana] – arzenal) s številnimi samostani, med katerimi je bil najbolj slaven samostan sv. Jurija Manganskega, cerkvi Kristusa Filantropa in Device Marije in palača Mangana.<ref>van Millingen 1899, str. 250–258, Janin 1964, str. 295–296.</ref> Na južnem robu četrti Mangana sta bila dva para majhnih potern, ki so verjetno služile številnim cerkvam. Ohranili sta se dve njihovi imeni: poterna sv. Lazarja (grško: πυλίς τοῦ ἁγίου Λαζάρου [pylis tou hagiou Lazarou]) in Mala hodregetrijska vrata (grško: μικρά πύλη τῆς Ὁδηγήτριας [mikra pylē tēs Hodēgētrias]), ne pa tudi njihov položaj. Obe sta dobili ime po bližnjih samostanih.<ref>van Millingen 1899, str. 258–259.</ref> Možno je, da je ena od njih istovetna s Poterno Mihaela Protovestiarija (grško: παραπυλίς τοῦ Μιχαήλ τοῦ πρωτοβεστιαρίου [parapylis tou Michaēl tou prōtovestiariou]).<ref name="vanMillingen260">van Millingen 1899, str. 260–261, Janin 1964, str. 297.</ref> [[Slika:Millingen Bucoleon lion.jpg|thumb|200px|right|Eden od marmornih levov z vhoda v pristanišče palače Bokoleon]] Naprej proti jugu, kjer obala skrene proti zahodu, je bilo dvoje vrat: Balıkhane Kapısı – Ribarniška vrata in Ahırkapısı – Hlevska vrata. Njuni imeni sta nastali iz imen zgradb v palači Topkapı, kamor sta vodili. Njuni grški imeni nista poznani.<ref name=vanMillingen260/> Naslednja vrata, ki so stala na jugovzhodnem vogalu mesta, so bila vrata [[palača Bukoleon|palače Bukoleon]]. V bizantinskih časih so se imenovala Levja vrata (grško: Πόρτα Λέοντος [Porta Leontos], latinsko: Porta Leonis) po marmornih levih, ki so stali ob vhodu, in Medvedja vrata (grško: πόρτα τῆς ἀρκούδας porta tēs arkoudas) po podobah živali v pristanu. Njihovo turško ime je Çatladıkapı – Razbita vrata.<ref>van Millingen 1899, str. 258–259, Janin 1964, str. 297–298.</ref> Zahodno od palače Bukoleon je bila cerkev sv. Sergeja in sv. Baha in prvo pristanišče na južni obali polotoka, ki se je po ženi cesarja [[Justin II.|Justina II.]] (vladal 565-578) imenovalo Sofijino pristanišče.<ref>Janin 1964, str. 231–233.</ref> Pred tem se je po cesarju [[Julijan Apostat|Julijanu Apostatu]] (vladal 355-360) imenovalo Julijanovo pristanišče. Pred cerkvijo je bila majhna poterna, v pristanišče pa so vodila vodila bližnja velika Sofijina vrata (grško: Πόρτα τῶν Σοφιῶν [Porta tōn Sofiōn]) ali Železna vrata (grško: Πόρτα Σιδηρᾶ [[Porta Sidēra]]). Njihovo turško ime je bilo Kadırgalimanı Kapısı, kar pomeni Vrata v pristanišče za galeje.<ref>van Millingen 1899, str. 262–263, Tsangadas 1980, str. 55.</ref> Naslednja so bila Kontoskalionska vrata (grško: Πόρτα τοῦ Κοντοσκαλίου [Porta tou Kontoskalion], turško: Kumkapısı – Peščena vrata) v pristanišče Kontoskalion, ki naj bi prevzelo vlogo precej zamuljenega Sofijinega pristanišča.<ref>van Millingen 1899, str. 263.</ref> Naslednje pristanišče proti zahodu je bilo veliko Elevterijevo ali Teodozijevo pristanišče v četrti Vlanga. Vsa pristanišča so sedaj popolnoma zamuljena in je na njih park Vlanga Bostan. Na vzhodni strani pristanišča so stala Nova vrata (turško: Yenikapı). Latinski napis spominja na njihovo popravilo po potresu leta 447.<ref>van Millingen 1899, str. 180, 263.</ref> Vrata se običajno istovetijo z Judovskimi vrati iz poznobizantinskega obdobja.<ref>Majeska 1984, str. 267–268.</ref> Na zahodni strani pristanišča so Vrata Davut Paše (turško: Davutpaşa Kapısı), ki ustrezajo Vratom sv. Emilijana (grško: Πόρτα τοῦ ἀγίου Αἰμιλιανοῦ [Porta tou hagiou Aimilianou]) za katera je znano, da so stala na stiku obalnega in Konstantinovega obzidja. To trditev izpodbija Janin, ki trdi, da je bil stik med obzidjema mnogo zahodneje od položaja sedanjih vrat.<ref>van Millingen 1899, str. 18, 264, Janin 1964, str. 27, 300.</ref> Še bolj proti zahodu, kjer se obala obrne ostro proti jugu, so stala Psamatska vrata (grško: Πόρτα τοῦ Ψαμαθᾶ/Ψαμαθέως [Porta tou Psamatha/Psamatheos]), sodobna Samatya Kapısı, ki so dobila ime po predmestju z istim imenom.<ref>van Millingen 1899, str. 264.</ref> Naprej poti jugozahodu so stala vrata, ki so sedaj znana kot Narlıkapı - Vrata granatnega jabolka. Njihovo grško ime ni poznano, obstoja pa zapis, da so stala v bližini [[Studijski samostan|Studijskega samostana]].<ref>van Millingen 1899, str. 264–265.</ref> == Mestna vojaška posadka == Konstantinopelska vojaška posadka je bila v celi zgodovini mesta precej majhna. Obsegala je samo cesarjevo gardo in majhno stalno mestno stražo (''pedatoura'' ali ''kerketon''), ki je bila v pristojnosti mestnega prefekta. Z vsemi možnimi napadalci so morale zato opraviti armade v okoliških provincah še preden so se približali mestu. Kadar je bilo potrebno, na primer po potresu leta 447 in med vpadi [[Avari|Avarov]] v zgodnjem 7. stoletju, je v vojsko vstopilo civilno mestno prebivalstvo, ki je bilo sicer organizirano v [[ceh]]ih in [[Konstantinopelski hipodrom|hipodromskih strankah]]. V takšnih primerih so prišle na pomoč tudi vojaške enote iz provincijalnih armad.<ref>Haldon 1995, str. 144–147, 149.</ref> V prvih stoletjih so cesarjevo gardo sestavljale elitne enote [[ekskubit]]ov in [[palatinska šola|palatinske šole]], ki so v poznem 7. stoletju nazadovale v paradne pehotne enote. Približno v času Justinijana II. so bile ustanovljene prve nove zaščitne enote, ki so varovale ograjen del cesarske palače, v 8. stoletju pa so cesarji zaradi stalnih uporov v cesarskih [[Tagma (vojaška enota)|tagmah]] in izvajanja zelo nepriljubljene [[ikonoklazem|ikonoklastične]] politike ustanovili posebne cesarske tagme, elitne enote, ki so bile zveste samo njim. Ker so omenjene tagme pogosto tvorile jedro cesarskih ekspedicijskih armad, so bile pogosto odsotne. V mestu sta bili stalno stacionirani samo dve tagmi: numeroi in teiheiotai, ki ju je ustanovil Justinijan II.. Stražili sta okolico cesarske palače in druge posamezne objekte v prestolnici, na primer opuščene cerkve. Mestne vojaške enote so v najboljšem primeru štele samo nekaj tisoč mož. Dopolnjevalo jih je več vojaških enot, ki so bili nameščane v okolici prestolnice v [[Trakija|Trakiji]] in [[Bitinija|Bitiniji]].<ref>Haldon 1995, pp. 145, 148–149, 153–154 </ref> Razloga za maloštevilčnost mestne vojaške posadke sta bila bojazen cesarjev in mestnega prebivalstva pred vojaško vstajo in veliki finančnih stroški za njeno vzdrževanje. Velika posadka po drugi strani sploh ni bila potrebna zaradi varnosti, ki jo je zagotavljalo močno mestno obzidje. Zgodovinar John Haldon trdi, da je bilo pred iznajdbo [[smodnik]]a mesto varno tudi pred zelo številčnim nasprotnikom.<ref>Haldon 1995, str. 150–155.</ref> == Obmestne utrdbe == [[Slika:Map of Constantinople (1422) by Florentine cartographer Cristoforo Buondelmonte.jpg|thumb|right|200px|Najstarejša ohranjena karta Konstantinopla, delo [[Firence|firenškega]] kartografa [[Cristoforo Buondelmonti|Cristoforja Buondelmontija]] iz leta 1422. Na karti so prikazane utrdbe Konstantinopla in sosednje Galate na severni obali Zlatega roga, vodni jarek pred Teodozijevim obzidjem na zahodnem robu mesta in Deviški stolp v [[Bospor|Bosporski ožini]].]] V okolici Konstantinopla je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih zgrajenih več utrdb, ki so tvorile del mestnega obrambnega sistema. Prva in največja je bila 56 km dolgo [[Anastazijevo obzidje|Anastazijevo]] (grško: τεῖχος Ἀναστασιακόν [teihos Anastasiakon]) ali Dolgo obzidje (grško: μακρὸν τεῖχος [makron teichos] ali μεγάλη Σοῦδα [megalē Souda]), zgrajeno sredi 5. stoletja kakšnih 65 km zahodno od mesta. Obzidje je bilo debelo 3,3 m in visoko preko 5 m. Njegova uporabnost je bila omejena, ker je bilo sredi 7. stoletja zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje in moštva zapuščeno. Obzidje je bilo v kasnejših stoletjih vir gradbenega materiala za bližnje zgradbe, več delov, predvsem v odmaknjenih srednjih in severnih odsekih, pa se je kljub temu ohranilo.<ref>Janin 1964, str. 261–262.</ref><ref>Kazhdan 1991, str. 510, 1250.</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://longwalls.ncl.ac.uk/AnastasianWall.htm |title=The Anastasian Wall Project |accessdate=2011-12-28 |archive-date=2007-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070526113104/http://longwalls.ncl.ac.uk/AnastasianWall.htm |url-status=dead }}</ref> Med Anastazijevim obzidjem in mestom je bilo več manjših mest in trdnjav, med njimi Selimbrija in Region, in veliko pristanišče Hebdomon (sedanji Bakırköy), v katerih so bili večji vojaški tabori. Na drugi strani Dolgega obzidja sta bili mesti Vizin (sedanje Vize) in Arkadiopolis (sedanji Lüleburgaz), ki sta zapirali severne dostope do mesta. Obe mesti sta imeli strateška položaja ob glavnih poteh proti mestu in sta skozi celo zgodovino tvorili najbolj zunanjo obrambo mesta in bili hkrati vojaški zbirni mesti. Zanimivo je, da se je med končnim osmanskim obleganjem Konstantinopla več mest, med njimi tudi Selimbrija, vdalo šele po padcu Konstantinopla. V [[Mala Azija|Mali Aziji]] sta imeli podobno vlogo mesti [[Nikeja]] in [[Nikomedija]] in vojaški tabor v Malagini v severni [[Bitinija|Bitiniji]].<ref>Haldon 1995, str. 154.</ref> === Obzidje Galate === Galata je bila od zgodnjega 5. stoletja integralen del mesta. ''[[Notitia Urbis Constantinopolitanae]]'' jo med 425 imeni omenja kot 13. mestno četrt. Galata je bila utrjena verjetno že v 5. stoletju, [[Justinijan I.]] pa ji je podelil položaj mesta. Mesto se je zatem skrčilo in v 7. stoletju povsem izginilo. Ostal je samo [[Galatski stolp (stari)|Stari galatski stolp]] (grško: kastellion tou Galatou) v sodobnem Karaköju, ki je varoval verigo, napeto preko ustja Zlatega roga.<ref>Kazhdan 1991, str. 815.</ref> Po padcu Konstantinopla v [[četrta križarska vojna|četrti križarski vojni]] leta 1204 je Galata postala [[Beneška republika|beneška]] četrt, kasneje pa [[Genovska republika|genovska]] eksteritorialna kolonija, izvzeta iz bizantinske oblasti. Genovežani so kljub nastprotovanju Bizantincev uspeli mesto obdati z jarkom in povezati svoje velike hiše, tako da so okoli kolonije tvorile prvo mestno obzidje. Leta 1349 so zgradili [[Galatski stolp]], kasneje imenovan Kristusov stolp (latinsko: Christea Turris), in del severnega obzidja. Obzidje so v letih 1387, 1397 in 1404 razširili in vanj zajeli večje ozemlje, kot jim je bilo prvotno dodeljeno. Ratezalo se je od sodobne istanbulske četrti Azarkapı proti severu do Şişhane, od tod do Tophane in nato do Karaköya. <ref>{{Navedi splet |url=http://goturkey.turizm.gov.tr/BelgeGoster.aspx?17A16AE30572D313A79D6F5E6C1B43FF0F89C09F13EB0DEA |title=''Turkish Ministry of Culture and Tourism'', ''Istanbul v bizantinskem obdobju'' |accessdate=2011-12-28 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://archive.today/20070928080222/http://goturkey.turizm.gov.tr/BelgeGoster.aspx?17A16AE30572D313A79D6F5E6C1B43FF0F89C09F13EB0DEA |url-status=dead }}</ref> Po osmanski osvojitvi mesta so obzidje vzdrževali do 1870. let, potem pa podrli zaradi širitve mesta.<ref name=GMKT/> Od nekdanje Galate se je ohranil samo Galatski stolp in več drugih manjših fragmentov.<ref name=Turkish_Ministry/> === Anatolska in Rumelijska trdnjava === [[Slika:Twierdza Rumeli Istambuł RB1.jpg|thumb|right|250px|Trdnjava Rumelihisarı]] Anatolska in Rumelijska trdnjava (turško: Anadoluhisarı in Rumelihisarı) sta bili trdnjavi dvojčici, zgrajeni severno od Konstantinopla na azijski (anatolski) in evropski (rumelijski) strani najožjega dela Bosporske ožine. Trdnjavi so zgradili Osmani, da bi obvladovali strateško pomembno vodno pot med pripravami za končni napad na Konstantinopel. Trdnjavo Anadoluhisarı, ki se je na začetku imenovala tudi Akçehisar in Güzelcehisar – Lepa trdnjava, je zgradil sultan [[Bajazid I.]] leta 1394. Na začetku je imela samo 25 m visok peterokoten stražni stolp, obdan z obzidjem.<ref name=GMKT/> Mnogo večja in bolj dovršena je bila Rumelihisarı, ki jo je v samo nekaj več kot štirih mesecih leta 1452 zgradil sultan [[Mehmed II.]]. Imela je tri velike in en manjši stolp, povezane z obzidjem, v obzidju pa še 13 majhnih stražnih stolpov. Na krovnih ploščadih glavnih stolpov so bili nameščeni topovi, tako da je trdnjava popolnoma obvladovala ves promet po Bosporski ožini. Po osvojitvi Konstantinopla je služila kot carinska postaja in ječa, predvsem za odposlance držav, ki so bile v vojni z Osmanskim cesarstvom. med potresom leta 1509 je bila poškodovana in zatem popravljena. Uporabljali so jo za vse do poznega 19. stoletja. <ref name=GMKT/> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Asutay-Effenberger, Neslihan (2007), ''Die Landmauer von Konstantinopel-Istanbul: Historisch-topographische und baugeschichtliche Untersuchungen'', Walter de Gruyter, ISBN 978-3-11-019645-0. * Bardill, Jonathan (2004), ''Brickstamps of Constantinople'', I. del: Text, Oxford University Press, ISBN 978-0-19-925522-1. * Bartusis, Mark C. (1997), ''The Late Byzantine Army: Arms and Society 1204–1453'', University of Pennsylvania Press, ISBN 978-0-8122-1620-2. * Barker, John (2008-10-01), ''Golden Gate'', Encyclopedia of the Hellenic World, Constantinople, pridobljeno dne 26. septembra 2009. * Bury, John Bagnell (1923), ''History of the Later Roman Empire'', I. del, Macmillan & Co., Ltd. * Cameron, Averil; Garnsey, Peter (1998), ''The Cambridge ancient history'', XIII. del - The Late Empire, A.D. 337–425, Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-30200-5. * Choniates, Niketas; prevod Harry J. Magoulias (1984), ''O City of Byzantium: Annals of Niketas Choniatēs'', Wayne State University Press, ISBN 978-0-8143-1764-8. * Crow, James (2007), ''The Infrastructure of a Great City: Earth, Walls and Water in Late Antique Constantinople'', v Lavan, Luke; Zanini, Enrico; Sarantis, Alexander, Technology in transition: A.D. 300–650, BRILL, str. 251–285, ISBN 978-90-04-16549-6. * Guilland, Rodolphe (1969), ''Études de topographie de Constantinople byzantine'', I. in II. del, Berlin: Akademie-Verlag. * Haldon, John F. (1995), ''Strategies of Defence, Problems of Security: the Garrisons of Constantinople in the Middle Byzantine Period'', v Mango, Cyril; Dagron, Gilbert, Constantinople and its Hinterland: Papers from the Twenty-Seventh Spring Symposium of Byzantine Studies, Oxford, April 1993, Variorum, str. 143–155. * Janin, Raymond (1964), ''Constantinople byzantine. Développement urbaine et répertoire topographique'', Paris * Kantakouzenos, John (1831), Barthold, John, ''Ioannis Cantacuzeni Eximperatoris Historiarum Libri IV.: Græce et Latine'', II. in III. del, Bonn. * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Krischen, Fritz (1938), ''Die Landmauer von Konstantinopel'', I. del, Berlin: W. de Gruyter & Co. * Lampada, Despina (30. junij 2008), ''Walls of Constantine'', Encyclopaedia of the Hellenic World, Constantinople, pridobljeno dne 25. februarja 2010. * Magdalino, Paul (2000), ''The Maritime Neighborhoods of Constantinople - Commercial and Residential Functions, Sixth to Twelfth Centuries'' (PDF), Dumbarton Oaks Papers, 54, str. 209–226, doi:10.2307/1291838, JSTOR 1291838, pridobljeno dne 5. decembra 2009. * Majeska, George P. (1984), ''Russian Travelers to Constantinople in the Fourteenth and Fifteenth Centuries'', Dumbarton Oaks, ISBN 978-0-88402-101-8. * Mango, Cyril (1985), ''Le développement urbain de Constantinople (IV-VI siècles)'', Pariz. * Mango, Cyril (2000), ''The Triumphal Way of Constantinople and the Golden Gate'' (PDF), Dumbarton Oaks Papers, 54, str. 173–188, doi:10.2307/1291838, JSTOR 1291838, pridobljeno dne 16. julija 2008. * Mango, Cyril (2001), ''The shoreline of Constantinople in the fourth century'', v Necipoğlu, Nevra, Byzantine Constantinople: Monuments, Topography and Everyday Life, Istanbul: BRILL, str. 19–28, ISBN 90-04-11625-7. * Meyer-Plath, Bruno; Schneider, Alfons Maria (1943), ''Die Landmauer von Konstantinopel'', II. del, Berlin: W. de Gruyter & Co. * van Millingen, Alexander (1899), ''Byzantine Constantinople: The Walls of the City and Adjoining Historical Sites'', London: John Murray Ed. * Runciman, Steven (1990), ''The Fall of Constantinople: 1453'', Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-39832-9. * Talbot, Alice-Mary (1993), ''The Restoration of Constantinople under Michael VIII'', Dumbarton Oaks Papers, 47, str. 243–261, doi:10.2307/1291680, JSTOR 1291680. * Tsangadas, Byron (1980), ''The Fortifications and Defense of Constantinople'', Columbia University Press, ISBN 978-0-914710-65-3. * Turnbull, Stephen (2004), ''The Walls of Constantinople AD 324–1453 (Fortress 25)'', Osprey Publishing, ISBN 1-84176-759-X. ==Zunanje povezave== {{Commons category|Walls of Constantinople}} * [http://www.byzantium1200.com/landwall.html 3D reconstruction of the Theodosian Walls at the ''Byzantium 1200'' project] * [http://www.byzantium1200.com/seawall.html 3D reconstruction of the Sea Wall at the ''Byzantium 1200'' project] * [http://www.byzantium1200.com/oldgate.html 3D reconstruction of the Old Golden Gate at the ''Byzantium 1200'' project] * [http://www.byzantium1200.com/p-aura.html 3D reconstruction of the Golden Gate at the ''Byzantium 1200'' project] * [https://web.archive.org/web/20071008143841/http://www.istanbul7towers.com/ana.asp Site of the Yedikule Fortress Museum] * [http://www.friesian.com/images/walls.gif Cross-section of the Theodosian Walls] * [http://www.friesian.com/images/walls-3.gif Diagram detailing the course of the Land Walls] * {{youtube|MNMoi5Af1SY|The city of walls: Constantinople – Lars Brownworth}} [[Kategorija:Konstantinopel]] [[Kategorija:Mestna obzidja]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Carigradu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Turčiji]] {{normativna kontrola}} fzrext6va55p5lf668qfou8d2b2mk04 0 307130 6752628 6604648 2026-09-18T18:41:23Z Erardo Galbi 166658 6752628 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |official_name = Megara |native_name = Μέγαρα |nickname = |motto = |image_skyline = |image_caption = |image_flag = |image_seal = | pushpin_map = Grčija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Grčiji |subdivision_type = [[Seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_type1 = Pokrajina |subdivision_type2 = [[Prefektura]] |subdivision_name = [[Grčija]] |subdivision_name1 = [[Atika]] |subdivision_name2 = Zahodna Atika |leader_title = Župan |leader_name = Ioannis Marinakis |established_title = |established_date = |area_footnotes = |area_magnitude = 1 E8 |area_total_km2 = 330,3 |area_urban_km2 = 322,2 |population_as_of = 2001 |population_footnotes = |population_total = 28195 |population_density_km2 = 108 |population_metro = |population_density_metro_km2 = |population_urban = |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +1 |utc_offset_DST = |latd = 38|latm = 0|lats = |latNS = N |longd = 23|longm = 20|longs = |longEW = E |elevation_m = 4 |postal_code_type = Poštne številke |postal_code = 191 00 | area_code = 229 |website = {{URL|www.megara.gr}} |footnotes = }} '''Megara''' ({{Jezik-gr|Μέγαρα|Mégara}}), antično mesto v [[Atika|Atiki]], [[Grčija]]. Leži na severnem delu Korintske zemeljske ožine nasproti otoka [[Salamina|Salamine]], ki je v antičnih časih, dokler je niso zasedli [[Atene|Atenci]], pripadal Megari. Megara je bila ena od štirih atiških okrožij, ki so jih poosebljali štirje mitični sinovi kralja [[Pandion II.|Pandiona II.]] Vladar Megare je bil njegov sin Nisos. Mesto je bilo tudi trgovsko središče, specializirano za izvoz [[volna|volne]] in drugih živalskih proizvodov, pa tudi živih živali, na primer [[konj]]. Imelo je dve pristanišči: na zahodu Pege v [[Korintski zaliv|Korintskem zalivu]], na vzhodu pa Niseo v Saronskem zalivu [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. ==Zgodnja zgodovina== Megara je bila v zgodnji zgodovini podložna [[Korint]]u in njeni kolonisti so leta 728 pr. n. št. kot korintski podložniki severno od [[Sirakuze|Sirakuz]] na [[Sicilija|Siciliji]] ustanovili majhno mestno državo [[Megara Hyblaia]]. Sledila je vojna za neodvisnost in ustanovitev [[Halkedon]]a (685 pr. n. št.) in [[Bizanc]]a (667 pr. n. št.) na vzhodni oziroma zahodni obali [[Bospor]]ja. Megara je v tistem času kovala svoj denar. V poznem 7 stoletju pr. n. št. si je oblast prisvojil tiran [[Teagen]], ki je z zakolom živine bogatih poskušal pridobiti naklonjenost revnih.<ref>[[Aristotel]], ''Politika'', V 4, 5.</ref> Med drugo perzijsko invazijo na Grčijo (480-479 pr. n. št.) so se Megarci skupaj s [[Šparta]]nci in [[Atene|Atenci]] borili v vseh ključnih bitkah, tudi tisti pri [[Bitka pri Salamini|Salamini]] in [[Bitka pri Platajah|Platajah]]. Leta 460 pr. n. št. je Megara izstopila iz [[Peloponeška zveza|Peloponeške zveze]], v kateri so imeli glavno vlogo Špartanci, kar je bi eden od vzrokov za [[prva peloponeška vojna|prvo peloponeško vojno]]. Po podpisu tridesetletne mirovne pogodbe leta 446-445 pr. n. št. se je Megara vrnila v Peloponeško zvezo. V peloponeški vojni 431-404 pr. n. št. je bila Megara zaveznica Špartancev. Eden od vzrokov za vojno je bil [[Megarski dekret]], vrsta gospodarskih ukrepov, ki so jih proti Megari uvedle Atene in njeni zavezniki iz [[Atiško-delska pomorska zveza|Atiško-delske pomorske zveze]]<ref>Sarah B, Pomeroy, Stanley M.Beloniqua, Walter Donlan in Jennifer Tolbert Roberts, ''Ancient Greece: A Political, Social, and Cultural History'', Oxford, Oxford University Press, 1999.</ref> in je prepovedoval trgovanje na ozemlju, ki je bilo pod nadzorom Aten. Najslavnejši meščan Megare je bil [[Bizas]], legendarni ustanovitelj [[Bizanc]]a iz 7. stoletja pr. n. št.. Slavna sta bili tudi pesnik Teognis iz 6. stoletja pr. n. št. in [[Evklid iz Megare]] iz zgodnjega 4. stoletja pr. n. št., ustanovitelj megarske filozofske šole. Njegova šola je cvetela kakšnih sto let in bila znana po učenju [[logika|logike]] in [[dialektika|dialektike]]. Megarci so bili pregovorno znani po svoji velikodušnosti pri graditvi in vzdrževanju templjev. [[Sveti Hieronim]] o nijh pravi: »''Za Megarce običajno rečejo, da gradijo, kot da bodo živeli večno in živijo, kot da bodo jutri umrli.''«<ref>[[Sveti Hieronim]], ''Pismo Ageruhiji'', [http://www.ccel.org/fathers/NPNF2-06/letters/lette123.htm Letter cxxiii.15]</ref> ==Geografija== Mesto, ki je imelo leta 2001 28.195 prebivalcev, leži 42 km zahodno od [[Atene|Aten]] na jugozahodnem delu prefekture [[Atika|Zahodne Atike]]. Z avtocestami in hitro železnico ''Proastiakós'' je povezano s [[Peloponez]]om, Zahodno Grčijo in Atenami. Megara leži na Megarski planoti. Po površini je največja občina v Atiški regiji in ima največje število prebivalcev v Zahodni Atiki. V njeni okolici je pred intenzivno širitvijo mesta v 1960. in 1970. letih prevladovalo kmetijstvo. ==Slavni meščani== * Orsip (8. stoletje pr. n. št.), tekač * [[Bizas]] (7. stoletje pr. n. št.), ustanovitelj [[Bizanc]]a * Teognis (6. stoletje pr. n. št.), pesnik [[elegija|elegij]] * Evpalin (6. stoletje pr. n. št.), inženir, ki je zgradil slavni Evpalinov akvedukt (predor) skozi goro Kastro na [[Samos]]u * Teagen (okoli 600 pr. n. št.), megarski tiran * [[Evklid iz Megare|Evklid]] (okoli 400 pr. n. št.), ustanovitelj Megarske filozofske šole * Stilpo okoli 325 pr. n. št.), filozof iz Megarske šole * Teles (3. stoletje pr. n. št.), cinični filozof ==Sklici== {{sklici}} ==Vira== * Legon, Ronald P., ''Megara: the political history of a Greek city-state to 336 B.C.''. Ithaca, NY: Cornell University Press, 1981. * Smith, Philip J., ''The archaeology and epigraphy of Hellenistic and Roman Megaris, Greece''. Oxford: John and Erica Hedges Ltd, 2008. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Starogrška mesta]] 3l3wnprc5wmfghmnp4e8jfshhmevh1o 0 325342 6752629 6606782 2026-09-18T18:43:09Z Erardo Galbi 166658 6752629 wikitext text/x-wiki [[Slika:Locator map Byzantion.PNG|thumb|Lokacija Bizanca]] '''Bizanc''' ([[grščina|grško]]: Βυζάντιον [Bizántion], [[latinščina|latinsko]]: Bizantium), [[antika|antično]] [[Grki|grško]] mesto, ki so ga na južnem vhodu v [[Bospor|Bosporsko ožino]] leta 667 pr. n. št. ustanovili grški kolonisti iz [[Megara|Megare]] in ga imenovali po svojem kralju [[Bizas]]u (grško: Βύζας [Bizas]). Mesto se je kasneje preimenovalo v [[Konstantinopel]] in za nekaj časa postalo prestolnica klasičnega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], zatem pa za več kot tisoč let prestolnica [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Konstantinopel so leta 1453 osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]] in ga izbrali za prestolnico svojega cesarstva. [[Turčija|Republika Turčija]] je leta 1930 Konstantinopel uradno preimenovala v ''Istanbul'' (slovensko [[Carigrad]]). ==Zgodovina== Nastanek Bizanca je zavit v legendo, ki pravi, da je mesto ustanovil Bizas iz Megare, ko je leta 667 pr. n. št. plul proti severozahodu preko [[Egejsko morje|Egejskega morja]]. Bizas se je pred potovanjem v [[Pitija|preročišču Delfi]] posvetoval, kje naj ustanovi svoje novo mesto in dobil odgovor, naj ga ustanovi "nasproti slepega". Bizas si odgovora ni znal razložiti, dokler ni priplul do [[Halkedon]]a na vzhodni obali [[Bospor|Bosporske ožine]], kjer je ugotovil, da so ustanovitelji Halkedona spregledali mnogo bolj primeren prostor na nasprotni strani ožine. Bizas je prav na tem mestu ustanovil svoje mesto in ga po sebi imenoval Bizanc. Mesto se je zaradi svojega položaja na samem vhodu v [[Črno morje]] ukvarjalo predvsem s trgovino in kasneje osvojilo Halkedon na azijski obali ožine. V vojni med [[Pescenij Niger|Pescenijem Nigrom]] in [[Septimij Sever|Septimijem Severjem]] se je mesto postavilo na Prescenijevo stran, zato so ga Rimljani leta 196 oblegali in opustošili.<ref>Robert Bator, Chris Rothero, ''Daily Life in Ancient and Modern Istanbul'', str. 8. [http://books.google.com/books?id=k1thG1smoSMC&pg=PA8]</ref> Novi cesar Septimij Sever je mesto obnovil in kmalu je doseglo svoj prejšnji pomen. Ugoden strateški položaj Bizanca je privabil rimskega cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]], ki je leta 330 mesto izbral za vzhodno prestolnico Rimskega cesarstva in ga preimenoval v Nova Roma (Novi Rim). Po njegovi smrti se je mesta prijelo ime Konstantinopel – Konstantinovo mesto ([[grščina|grško]]: Κωνσταντινούπολις [Konstantinoupolis]). Po razpadu Rimskega cesarstva je postalo prestolnica Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva. Konstantinopel je zaradi svoje lege na stiku med Evropo in Azijo obvladoval promet med Sredozemskim in Črnim morjem in postal trgovsko, kulturno in diplomatsko središče. 29. maja 1453 so ga osvojili [[Osmansko cesarstvo|osmanski]] [[Turki]], ga preimenovali v Carigrad (turško ''Istanbul'') in vanj preselili prestolnico svojega cesarstva. Po ustanovitvi [[Turčija|Turške republike]] so prestolnico države preselili v [[Ankara|Ankaro]], Carigrad pa je ostal največje in najbolj razvito mesto v Turčiji. ==Slavni meščani== * Homer iz Bizanca, jezikoslovec in pisec tragedij iz zgodnjega 3. stoletja pr. n.št. * Filon iz Bizanca, inženir, živel približno od 280-220 pr. n. št. * Epigen iz Bizanca, astrolog, živel v 3.-2. stoletju pr. n. št. * [[Justinijan I.|Justinijan]] (483-565) in Teodora (500-548), vladarja Bizanca na višku njegove moči, ==Sklici== {{sklici}} ==Viri== * Harris, Jonathan, ''Constantinople: Capital of Byzantium'', Hambledon/Continuum, London, 2007, ISBN 978 1847251794. * Jeffreys, Elizabeth in Michael in Moffatt, Ann, ''Byzantine Papers: Proceedings of the First Australian Byzantine Studies Conference, Canberra, 17–19 May 1978'', Australian National University, Canberra, 1979. * ''Istanbul Historical Information'' [http://www.istanbulinfolink.com/the_city/istanbul/history_1.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041205132031/http://www.istanbulinfolink.com/the_city/istanbul/history_1.htm |date=2004-12-05 }}, pridobljeno dne 6. januarja 2005. * ''The Useful Information about Istanbul'' [http://www.guideistanbul.net/tablo1a.htm], pridobljeno dne 6. januarja 2005. * ''The Oxford Dictionary of Byzantium'', Oxford University Press, 1991, ISBN 0195046528. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Antična Grčija]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 667 pr. n. št.]] [[Kategorija:Carigrad]] bu415zzsy3wpv0ts1h94zreb4uvdpif 0 325460 6752459 6621410 2026-09-18T12:42:44Z ~2026-45085-22 264465 6752459 wikitext text/x-wiki '''Stepišnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alen Stepišnik]] (*1975), atlet * [[Drago Stepišnik]] (1906–1983), zgodovinar telesne kulture, prof. VŠTK *[[Edvard Stepišnik]] (*1943), gospodarstvenik (Merx), politik, planinec, častni občan Celja * [[Jakob Stepišnik]] (1815–1889), teolog, filozof, škof * [[Janez Stepišnik]] (*1940), fizik * [[Lovro Stepišnik]] (1834–1912), narodni buditelj *[[Matija Stepišnik]], novinar, urednik, komentator * [[Milan Stepišnik]] (1910–1950), inženir kemije in atlet olimpionik, žrtev Dachavskih procesov * [[Stanko Stepišnik]] (*1956), tehnolog, podjetnik in politik *[[Tilen Stepišnik]], kitarist/instrumentalist, glasbeni pedagog, skladatelj *[[Uroš Stepišnik]] (*1975), fizični geograf, krasoslovec in speleolog, univ. prof. == Glej tudi == * priimek [[Stepančič]] * priimek [[Stepko]] * priimek [[Stopar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Stepišnik}} {{Priimek}} d4979mvjjf0p976g63qzf4t0gqcuu7s 0 333874 6752503 6607496 2026-09-18T14:23:53Z G-Cup 10746 6752503 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Alojz Bizjak''', [[publicist]], profesor, * [[12. april]] [[1907]], [[Potoče, Ajdovščina]], † [[27. avgust]] [[1981]], [[Ajdovščina]]. == Življenje in delo == Študij [[Filozofija|filozofije]] in [[Zgodovina|zgodovine]] je končal leta 1930 na filozofski fakulteti v [[Firence|Firencah]]. Do leta 1933, ko je odšel v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] je občasno poučeval na raznih šolah v [[Italija|Italiji]]. V tem času se je vključil v narodno politično gibanje ter se pridružil tajni organizaciji TIGR. Bil je večkrat zaslišan in za krajši čas tudi zaprt. Nazadnje mu je [[Fašizem|fašistična]] oblast s posebno odločbo prepovedala poučevanje na vseh italijanskih šolah. Po prihodu v Jugoslavijo je [[Nostrifikacija|nostrificiral]] diplomo in dobil jugoslovansko [[državljanstvo]]. Po letu dni nezaposlenosti je dobil službo v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju Slovenije]], nato pa na II. dekliški meščanski šoli v [[Maribor]]u. Leta 1941 je bil skupaj z družino izseljen v [[Slavonska Požega|Slavonsko Požego]], tu so ga [[ustaši]] ponovno aretirali in poslali v taborišče Gračanica pri [[Tuzla|Tuzli]]. Nato je po nekaj mesecih je dobil zaposlitev, najprej na klasični gimnaziji v [[Visoko, Bosna in Hercegovina|Visokem]], nato pa do konca vojne v [[Sarajevo|Sarajevu]]. Po osvoboditvi se je vrnil v Maribor, kasneje pa se je odzval povabilu in prišel na [[Primorska|Primorsko]], sprejel je profesorsko mesto na šoli (gimnaziji) v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] in tu poučeval do upokojitve leta 1971. Bizjak je najprej objavljal [[članek|članke]] s področja filozofije, po prihodu v Maribor pa je pričel objavljati [[kritik]]e slikarskih [[Razstava|razstav]]. Z vso vnemo se je posvečal umetnosti [[Albert Sirk|Alberta Sirka]] in [[Zoran Mušič|Zorana Mušiča]]. Na zgodovinskem področju pa je njegovo najobsežnejše delo ''Gornja Vipavska v narodnoosvobodilnih borbah'' (Ajdovščina, 1967).<ref>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994. {{COBISS|ID=7175168}}</ref> == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SloBio|id=1002370|avtor=Brecelj Marijan|ime=Bizjak Alojz|vir=PSBL}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bizjak, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski kritiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Člani TIGR]] tjsra5lxb5ilz2abolbql0r862u5lto 0 337056 6752619 6161648 2026-09-18T18:22:08Z Erardo Galbi 166658 6752619 wikitext text/x-wiki {{Infobox MLB player |name=Bob Melvin |image= |position=Lovilec / Trener |team=Oakland Athletics |number=6 |bats=Desno roko |throws=Desno roko |birth_date=<!-- Wikidata --> |birth_place=<!-- Wikidata --> |debutdate=25. maja |debutyear=1985 |debutteam=Detroit Tigers |finaldate=6. avgusta |finalyear=1994 |finalteam=Chicago White Sox |statyear=2015 |stat1label=Odbijalsko povprečje |stat1value=.233 |stat2label=Domači teki |stat2value=35 |stat3label=Domov poslani teki |stat3value=212 |stat4label=Tekme v vlogi upravnika |stat4value=1.748 |stat5label=Zmage in porazi |stat5value=886-862 |stat6label=Odstotek zmag |stat6value=.507 |teams=<nowiki></nowiki><!--This forces MediaWiki to recognize the first bullet. Kind of a workaround to a bug.--> '''Kot igralec''' * [[Detroit Tigers]] (1985) * [[San Francisco Giants]] (1986-1988) * [[Baltimore Orioles]] (1989-1991) * [[Kansas City Royals]] (1992) * [[Boston Red Sox]] (1993) * [[New York Yankees]] (1994) * [[Chicago White Sox]] (1994) '''Kot upravnik''' * [[Seattle Mariners]] (2003-2004) * [[Arizona Diamondbacks]] (2005-2009) * [[Oakland Athletics]] (2011-danes) |highlights=<nowiki></nowiki> * Upravnik leta Narodne lige (2007) }} '''Robert Paul Melvin''', [[Američani|ameriški]] upravnik, trener in igralec [[bejzbol]]a, * [[28. oktober]] [[1961]], [[Palo Alto]], [[Kalifornija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Gallego je upokojeni poklicni lovilec, ki je v [[Glavna bejzbolska liga|Glavni bejzbolski ligi]] (MLB) preživel devet let (1985–1994). Sedaj je upravnik ekipe [[Oakland Athletics]], v svoji 8-letni upravniški karieri pa je sodeloval še z ekipama [[Seattle Mariners]] (2003–04) in [[Arizona Diamondbacks]] (2005–09). == Poklicna kariera == === Igralska pot === V svojem času kot igralec je bil Melvin predvsem igralec s klopi. Svojo kariero je zaključil z odbijalskim povprečjem 0,233 in 35 domačimi teki. Medtem, ko je bil rezervni lovilec ekipe[[San Francisco Giants]], je bil redni lovilec ekipe [[Bob Brenly]], ki je kasneje prav tako postal upravnik ekipe [[Arizona Diamondbacks]]. === Upravništvo === ==== Seattle Mariners ==== Med sezonama 2003 in 2004 je bil upravnik ekipe [[Seattle Mariners]]. V njegovem prvem letu z ekipo je ekipa dosegla 93 zmag, a se ji ni uspelo prebiti v končnico. Ko je naslednje leto ekipa izgubila 99 tekem, se je ekipa odrekla Melvinovih uslug. Slednji se je vrnil v Arizono, kjer je pred svojim upravniškim obdobjem v Seattlu bil trener klopi. Melvin je postal drugi, ki je bil najet za to mesto: pred njim je pogodbo s klubom sklenil [[Wally Backman]], ki pa je bil pred nastopom na eni sami tekmi odpuščen zaradi razkritij o predhodnih aretacijah in finančnih težavah.<ref>{{Navedi splet |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2004/baseball/mlb/11/05/backman.fired.ap/ |title=arhivska kopija |accessdate=2012-07-10 |archive-date=2012-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121020121914/http://sportsillustrated.cnn.com/2004/baseball/mlb/11/05/backman.fired.ap/ |url-status=dead }}</ref> ==== Arizona Diamondbacks ==== Melvin je leta 2007 ekipo iz Arizone z 90 zmagami popeljal do naslova divizije [[National League West]] (Zahodna Narodna liga). Ekipa je v končnico vstopila z najboljšim izkupičkom zmag v Narodni ligi in v prvem krogu s tremi zmagami suvereno odpravila ekipo [[Chicago Cubs]]. V naslednjem krogu pa so žrtve t. i. metle postali Melvin in druščina: v štirih tekmah jih je premagala ekipa [[Colorado Rockies]]. Melvin je prejel nagradi Upravnik leta po mnenju The Sporting News in nagrado Upravnik leta Narodne lige s strani lige MLB. ==== Odpust in iskanje službe ==== Melvina je 8. maja 2009 na položaju upravnika zamenjal [[A.J. Hinch]].<ref>http://ktar.com/?sid=1153587&nid=184</ref> Oktobra 2010 je bil glede upravniškega mesta v pogovorih z ekipo [[Milwaukee Brewers]], skupaj z [[Bobby Valentine|Bobbyjem Valentineom]], [[Joey Cora|Joeyem Coro]] in [[Ron Roenicke|Ronom Roenickejem]].<ref>http://hardballtalk.nbcsports.com/2010/11/01/bobby-valentine-the-front-runner-for-the-brewers-job/</ref> Mesto je kasneje pripadlo Roenickeju. Nato je pred sezono 2011 bil v pogovorih še z ekipo [[New York Mets]], a je v New Yorku novi upravnik postal [[Terry Collins]]. ==== Oakland Athletics ==== 9. junija 2011 je postal vršilec dolžnosti upravnika ekipe [[Oakland Athletics]],<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/athletics/detail?entry_id=90636 |title=arhivska kopija |accessdate=2012-07-10 |archive-date=2011-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814162338/http://www.sfgate.com/cgi-bin/blogs/athletics/detail?entry_id=90636 |url-status=dead }}</ref> 21. septembra pa je s klubom sklenil troletno pogodbo, po tem ko je ekipo popeljal do 47 zmag in 52 porazov.<ref>http://twitter.com/#!/Athletics/status/116572478142291968</ref> == Zasebno življenje == Melvin skupaj z ženo Kelley živi na [[Manhattan|Manhattnu]]. Njegova hčerka Alexi (* 21. december 1988) je igralka, pisateljica in režiserka. Skupaj s svojo družino je dejaven na področju spodbujanja raziskav na področju sladkorne bolezni pri mladostnikih, ki jo je njegova hčerka dobila pri 14. letu starosti. Njegov vzdevek, ki mu ga je nadel [[Mark Grace]], je "Nori znanstvenik" (The Mad Scientist), ki mu ga je Grace nadel zaradi njegove nagnjenosti k premešavanju svoje postave, ki mu je (nekoliko presentljivo) prineslo precej uspeha. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{Seznam osebja ekipe Oakland Athletics|state=collapsed}} {{DEFAULTSORT:Melvin, Bob}} [[Kategorija:Ameriški bejzbolisti]] [[Kategorija:Ameriški trenerji bejzbola‎]] n3sjq45qi3w59bdvubfeejet3jrrndg 0 366841 6752740 6733615 2026-09-19T07:45:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752740 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Tatjana Mihelj | image = | alt = | caption = | background = person | birth_name = | alias = | origin = | instrument = [[klavir]] | genre = {{hlist |[[pop glasba|pop]] |[[jazz]] |[[narodno-zabavna glasba]]}} | occupation = <!-- WD --> | years_active = | label = {{hlist |[[Dallas Records]] |[[Seghos Music Production]]}} | past_member_of = [[Ansambel Vrtnica]] | website = | notable_instruments = }} '''Tatjana Mihelj''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevec|pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]] iz [[Nova Gorica|Nove Gorice]], * [[22. julij]] [[1973]]<ref>{{navedi splet |url=https://m.javnost.si/2021/07/22/l-tatjana-mihelj-je-darilo-za-rojstni-dan-ze-dobila/ |title=Tatjana Mihelj je darilo za rojstni dan že dobila |author=S. J. |date=22. julij 2021 |journal=Javnost.si |issn=2738-6562 |accessdate=22.7.2021 |archive-date=22.7.2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210722133100/https://m.javnost.si/2021/07/22/l-tatjana-mihelj-je-darilo-za-rojstni-dan-ze-dobila/ |url-status=dead}}</ref> == Glasbena pot == {{external media | topic = Pridobljeno dne 8.3.2021 | float = right | video1 = {{YouTube |id=tdHII6tiGFo |title=»Na Trnovski planoti«}} (Ansambel Vrtnica) | video2 = {{YouTube |id=MtROpUkHf8E |title=»Drugačen par«}} (Tatjana in Jani) | video3 = {{YouTube |id=qY4lwwr23aA |title=»Reka«}} (Mitteleuropa orchestra) | video4 = {{YouTube |id=9YzAPTqjOnY |title=»Sivo mesto«}} | video5 = {{YouTube |id=tD20uohrdjQ |title=»Zakaj«}} | video6 = {{YouTube |id=o3_AHK4RrK0 |title=»Mimogrede«}} (Tatjana Mihelj in Vladimir Čadež) | video7 = {{YouTube |id=1EMhQVW0JfY |title=»Ples v dežju«}} | video8 = {{YouTube |id=ggmP7Yt8fzA |title=»Ko bi le«}} }} V glasbeni šoli se je učila [[klavir]] in v najstniških letih kot pevka in klaviaturistka sodelovala v različnih ansamblih. Leta 1993 je na lokalnem festivalu Prvi glas Primorske osvojila prvo mesto po izboru žirije in občinstva. Nadaljnja tri leta je prepevala v narodno-zabavnem [[Ansambel Vrtnica|ansamblu Vrtnica]], ki je gostoval po Kanadi, Nemčiji, Švici in Italiji, kjer so leta 1995 na [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan|Festivalu narodnozabavne glasbe Števerjan]] prejeli prvo nagrado žirije. V obdobju samostojnega nastopanja je sodelovala z [[Oto Pestner|Otom Pestnerjem]] in nastopila v oddaji Orion. Svoj glas je šolala pri [[Darja Švajger|Darji Švajger]] in opravila sprejemni izpit na oddelku za [[jazz]] petje na [[Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana|Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani]], kjer se je izšolala za jazz pevko.<ref>{{navedi splet |url=http://www.tatjanainjani.com/assets/images/Tatjana_Mihelj_Zoja_Org.jpg |author=Martina Kodelja |title=Tatjana Mihelj – glasba je moj kruh |journal=Revija Zoja |date=8.7.2010 |url-status=dead |accessdate=24.12.2013 |archive-date=25.12.2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131225043044/http://www.tatjanainjani.com/assets/images/Tatjana_Mihelj_Zoja_Org.jpg}}</ref> Leta 2010 se je prijavila na [[Slovenija ima talent]] ([[Slovenija ima talent (1. sezona)|1. sezona]]). Kljub uspešni avdiciji pred žiranti, na kateri se je predstavila s »[[Poletna noč|Poletno nočjo]]«, ni bila uvrščena med petdeseterico polfinalistov. Leta 2018 je sodelovala v šovu [[Nova zvezda Slovenije]] in prišla do finala. Leta 2021 je s skladbo »[[Ples v dežju (pesem)|Ples v dežju]]« zmagala na [[Melodije morja in sonca 2021|Melodijah morja in sonca]], prejela pa je tudi nagrado za najboljšo izvedbo. Leta 2025 je ponovno sodelovala na festivalu [[Melodije morja in sonca 2025|Melodije morja in sonca]], s skladbo "Senza", ter bila izbrana kot prva rezerva.<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Mihelj z novo pesmijo leti k svetlobi v dvojezični orkestralni baladi Senza (VIDEO)|url=https://www.metropolitan.si/scena/glasba/tatjana-mihelj-pesem-senza/|website=Metropolitan.si|date=2025-07-07|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref> == Popevke == * 2002: »[[Vozi me vlak v daljave]]« v sodobni glasbeni priredbi je bila »[[Popevka tedna na Valu 202|popevka tedna]]« na [[Val 202|Valu 202]] * 2019: »[[Sivo mesto]]« <small>(avtor [[Alex Volasko|A. Volasko]])</small> je bila »pesem in pol« [[Radio Koper|Radia Koper]]<ref>{{navedi revijo |title=Tatjana Mihelj želi obujati duh Slovenske popevke |journal=Radio Koper}}</ref><ref name="Pesem in pol" /><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/lestvice/pesem-in-pol/sivo-mesto/482276 |author=Iztok Novak |title=Sivo mesto (Tatjana Mihelj) |publisher=RTV Slovenija |journal=Radio Koper |series=Pesem in pol |date=10. marec 2019 |accessdate=21.7.2021}}</ref> * 2020: »[[Zakaj]]« <small>(A. Volasko / [[Žiga Pirnat|Ž. Pirnat]])</small> je bila »pesem in pol« Radia Koper<ref name="Pesem in pol">{{navedi revijo |title=Tatjana Mihelj ima zmagovalno pesem in pol |journal=Radio Koper}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/lestvice/pesem-in-pol/zakaj/544739 |author=Iztok Novak |title=Zakaj (Tatjana Mihelj) |journal=Radio Koper |publisher=RTV Slovenija |series=Pesem in pol |date=6. december 2020 |accessdate=21.7.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Anita Urbančič |date=7. december 2020 |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/glasba/tatjana-mihelj-ze-kar-posteno-pogresam-petje-in-samoizrazanje/544829 |title=Tatjana Mihelj: Že kar pošteno pogrešam petje in samoizražanje |journal=Radio Koper |series=Glasba |publisher=RTV Slovenija |accessdate=18.5.2021}}</ref> * 2021: »[[Ples v dežju (pesem)|Ples v dežju]]« <small>(Ž. Pirnat, [[Andraž Gliha|A. Gliha]], [[Željko Mladenović|Ž. Mladenović]] / Ž. Pirnat / Ž. Pirnat, Ž. Mladenović)</small> je bila »pesem tedna« Radia Koper<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper |title=Ples v dežju – Tatjana Mihelj |publisher=Radio Koper |series=Glasba |accessdate=13.7.2021}}</ref> * 2023: »Ko bi le« <small>([[Adam Bernhard|A. Bernhard]], A. Gliha, Ž. Mladenović / Ž. Pirnat)</small> je bila »pesem in pol« Radia Koper<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/lestvice/pesem-in-pol/ko-bi-le-tatjana-mihelj/666503 |author=R. K. |title=Ko bi le – Tatjana Mihelj |publisher=RTV Slovenija |journal=Radio Koper |series=Pesem in pol |date=28. april 2023 |accessdate=21.7.2021}}</ref> * 2024: »[[Žarim]]« je bila zmagovalna pesem Slovenske lestvice [[Radio Tomi|Radia Tomi]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/tatjana.mihelj/posts/pfbid0AYwgkQxYbkDtszD1mracutHmDxjQmiJhD9TjMtGKsJvtjgtCgmcddQKbsYevpMHcl |title=ŽARIM je zmagovalna pesem Slovenske lestivce radia Tomi |journal=Facebook |date=25. november 2024 |accessdate=25.11.2024}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.radiotomi.si/index.php/glasbene-lestvice/zadnji-rezultatti/slovenska-lestvica?poll=4 |title=Glasbene lestvice: Zadnji rezultati |journal=Radio Tomi |date=25. november 2024 |accessdate=25.11.2024}}</ref> == Glasbeni festivali == === Prvi glas Primorske / Prvi glas Bovške === * »Ostani tu še to noč«<ref>{{navedi splet |author=Tatjana Gregorič |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/odprto-za-srecanja/174860322 |title=Tatjana Mihelj: »Mislim, da so ljudje v tej pesmi in v mojem nastopu prepoznali iskrenost in srčnost.« |series=Odprto za srečanja |journal=Radio Koper, Arhiv RTV 365 |publisher=RTV Slovenija |date=30.3.2022 |accessdate=26.1.2023}}</ref> * 1993: '''1. nagrada občinstva in strokovne žirije'''<ref>{{navedi revijo |title=Tatjana ljubi Majo že 12 let |journal=Siol.NET}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Anja Susič |url=https://www.robin.si/zanimivosti/tatjana-mihelj-ob-njeni-30-obletnici-kariere/ |title=Tatjana Mihelj ob njeni 30. obletnici kariere |website=www.robin.si |publisher=Radio Robin |series=Zanimivosti |date=25.1.2023 |accessdate=25.1.2023}}</ref> === [[Festival narodnozabavne glasbe Števerjan]] === * skupaj z [[Ansambel Vrtnica|ansamblom Vrtnica]] === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1999|1999]] (predizbor Orion): »Svet v znamenju srca« <small>([[Oto Pestner|O. Pestner]] / [[Adi Smolar|A. Smolar]] / O. Pestner)</small> === [[EMA]] === * [[EMA 1999|1999]]: »Dlan okrog srca« <small>([[Bor Zuljan|B. Zuljan]] / [[Marjan Kukovec|M. Kukovec]] / B. Zuljan)</small> === Pesmi ob meji / Canzoni di Confine (Gorica, Italija) === * 2005<ref>{{navedi splet |url=https://www.rockol.it/news-68437/comunicato-stampa-in-arrivo-canzoni-di-confine-2005 |title=Comunicato Stampa: In arrivo 'Canzoni di Confine 2005' |trans-title=Sporočilo za javnost: prihajajo 'Pesmi ob meji 2005' |language=it |journal=Rockol |publisher=Rock Online Italia |date=20.1.2005 |accessdate=26.1.2023}}</ref><ref>{{navedi novice |title=Na letošnji izvedbi presenetila Zoran Predin in Tatjana Mihelj: festival pesmi na meji |author=Iva Koršič |newspaper=Primorski dnevnik |location= |issn=1124-6669 |date=5. februar 2005 |page=12 |series=Furlanija / Julijska krajina |volume=61 |number=30 |cobiss=11000626}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.ilfriuli.it/articolo/spettacoli/la-cantante-delle-due-gorizie-tatjana-mihelj-vincitrice-a-portorose/7/246970 |title=La cantante delle due Gorizie Tatjana Mihelj vincitrice a Portorose |trans-title=Goriška pevka Tatjana Mihelj zmagala v Portorožu |language=it |journal=Il Friuli |date=26. julij 2021 |accessdate=26.1.2023}}</ref> * 2007<ref name=Svet24" /> === Mittelfest (Čedad, Italija) === * 2015: »Reka« <small>([[Vlado Kreslin|V. Kreslin]] / [[Ahmed Burić|A. Burić]] / [[Valter Sivilotti|V. Sivilotti]])</small><ref>{{navedi splet |url=https://veza.sigledal.org/prispevki/cedajski-mittelfest-letos-na-temo-vode-in-njenih-barv |title=Čedajski Mittelfest letos na temo vode in njenih barv |journal=Sigledal |date=7.7.2015 |accessdate=8.3.2021 |archive-date=2021-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142400/https://veza.sigledal.org/prispevki/cedajski-mittelfest-letos-na-temo-vode-in-njenih-barv |url-status=dead }}</ref> in »Parobrod Rex« <small>([[Arsen Dedić|A. Dedić]] / V. Sivilotti)</small><ref>{{navedi splet |author=Ana Cukijati |url=http://www.primorske.si/novice/kultura/voda--aghe--uje-ne-pozna-meja |title=Voda, aghe, ujë ne pozna meja |journal=Primorske novice, Kultura |date=18.7.2015 |accessdate=8.3.2021 |archive-date=2023-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011241/http://www.primorske.si/novice/kultura/voda--aghe--uje-ne-pozna-meja |url-status=dead }}</ref><ref name=Svet24">{{navedi splet |author=Z. T. |url=https://ekipa.svet24.si/clanek/magazin/ob-robu/5808ae2a8a92e/mitteleuropa-tudi-s-slovensko-pevko-tatjano-mihelj |title=Mitteleuropa tudi s slovensko pevko Tatjano Mihelj |journal=Ekipa24, Magazin |date=20.10.2016 |accessdate=8.3.2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Mima |url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/tatjana-mihelj-iz-glasbene-druzine/ |title=Otroštvo Tatjane Mihelj je bilo vedno povezano z glasbo |website=govorise.metropolitan.si |series=Govori.se |date=11.9.2018 |accessdate=9.5.2021}}</ref><ref name="Pesem in pol" /> === Festival BlueNotte (Gorica / Nova Gorica) === * 2018: Nastop na čezmejnem festivalu med Goricama skupaj z italijansko pevko [[Paola Rossato|Paolo Rossato]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/rss-novice/2018071811301958/cezmejni_festival_bluenotte_/ |title=Čezmejni festival BlueNotte |journal=Ali ste vedeli? |publisher=Mestna občina Nova Gorica |date=20.7.2018 |accessdate=10.3.2021 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bluenottegorizia.com/mihelj-rossato |title=Tatjana Mihelj / Paola Rossato |magazine=BlueNotte Gorizia Festival |date=21.7.2018 |accessdate=10.3.2021}}</ref> === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 2021|2021]]: »[[Ples v dežju (pesem)|Ples v dežju]]«<ref>{{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/si/mms-2021/izbrani-nastopajoci-na-40-festivalu-mms/izbrane-skladbe-za-40-festival-melodije-morja-in-sonca-2021 |title=Izbrani nastopajoči na 40. festivalu Melodije morja in sonca |website=www.avditorij.si |publisher=Avditorij Portorož |type=spletna stran |date=7.5.2021 |accessdate=7.5.2021 }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/na-odru-melodij-morja-in-sonca-bomo-po-lanskem-premoru-slisali-12-skladb/579376 |title=Na odru Melodij morja in sonca bomo po lanskem premoru slišali 12 skladb |website=www.rtvslo.si |publisher=RTV Slovenija |series=MMC |date=7.5.2021 |accessdate=7.5.2021}}</ref> <small>([[Žiga Pirnat|Ž. Pirnat]], [[Andraž Gliha|A. Gliha]], [[Željko Mladenović|Ž. Mladenović]] / Ž. Pirnat / Ž. Pirnat, Ž. Mladenović)</small><ref>{{navedi splet |url=https://www.avditorij.si/files/static/195 |type=DOCX |title=Vrstni red nastopajočih na 40. festivalu MMS |website=www.avditorij.si |publisher=Avditorij Portorož |accessdate=7.6.2021 |archive-date=2021-06-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210603201134/https://www.avditorij.si/files/static/195 |url-status=dead }}</ref> – '''velika nagrada MMS, nagrade strokovne žirije za najboljšo glasbo, za najboljše besedilo in za najboljšo izvedbo'''<ref>{{navedi splet |author=D. S. |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/tatjana-mihelj-po-zmagi-ne-vem-ali-bi-jokala-od-srece-ali-bi-se-smejala/587314 |title=Tatjana Mihelj po zmagi: Ne vem, ali bi jokala od sreče ali bi se smejala |website=www.rtvslo.si |publisher=RTV Slovenija |series=MMC |date=11. julij 2021 |accessdate=11.7.2021}}</ref> * 2025 »Senza« <small>([[Žiga Pirnat|Ž. Pirnat]], [[Andraž Gliha|A. Gliha]], [[Željko Mladenović|Ž. Mladenović]] / Ž. Pirnat / Ž. Pirnat) – '''1. rezerva'''</small> == Nagrade in priznanja == * [[2021]] Kulturni dom Gorica: priznanje '''Across the border 2021'''<ref>{{navedi splet |author=Ivan Seljak |url=http://www.primorskival.si/novica.php?oid=15736 |title=Tatjano Mihelj pozdravili tudi v Kulturnem domu v Gorici |access-date=25.1.2023 |journal=Primorski val |series=Novice |date=14. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Julijan Čavdek |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2021/07/tdd-tatjana-mihelj-kulturni-dom-gorica-7edc211b-23e2-4de0-ae82-9fbbacddcea9.html |title=Priznanje za Tatjano Mihelj, zmagovalko festivala Melodije morja in sonca |access-date=25.1.2023 |publisher=RAI Furlanija Julijska krajina |series=Predstave in prireditve |date=14. julij 2021}}</ref> * [[2022]] priznanje Mestne občine Nova Gorica: '''[[Bevkova nagrada#Bevkova listina|Bevkova listina]]''' (za več kot 30-letno udejstvovanje na glasbenem področju)<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/radio-koper/prispevki/novice/nova-gorica-praznuje-75-letnico/639847 |author=Karin Zorn Čebokli |title=Nova Gorica praznuje 75-letnico |access-date=2.11.2022 |publisher=Radio Koper |place=Nova Gorica |date=9. september 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.primorske.si/primorska/goriska/podelili-so-nagrade-ob-prazniku-mestne-obcine |title=Podelili so nagrade ob prazniku mestne občine |access-date=2.11.2022 |publisher=Primorske novice |series=Goriška |date=12.9.2022}}</ref><ref>{{navedi splet |author=Vanja Trkman |url=https://www.robin.si/dobre-novice/nagrajenci-mestne-obcine-nova-gorica-so/ |title=Nagrajenci mestne občine Nova Gorica so... |access-date=25.1.2023 |publisher=Radio Robin |series=Dobre novice |date=12.9.2022}}</ref> == Diskografija == === Singli === * T&J: »Drugačen par« (2011)<ref>{{navedi splet |url=http://ultra-pogled.weebly.com/ekskluzivno/ekskluzivno-duo-tatjana-in-jani-tj-z-novo-skladbo-drugaen-par |title=EKSKLUZIVNO: Duo Tatjana in Jani (T&J) z novo skladbo "DRUGAČEN PAR" |journal=UltraPogled |date=28.5.2011 |accessdate=27.1.2023 |archive-date=27. januar 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230127101527/http://ultra-pogled.weebly.com/ekskluzivno/ekskluzivno-duo-tatjana-in-jani-tj-z-novo-skladbo-drugaen-par |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tj-drugacen-par/ |title=Novi singel: T&J – DRUGAČEN PAR |series=mp3 |journal=Zarolaj.si |accessdate=16.8.2023 |archive-date=2023-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230816173020/https://www.zarolaj.si/mp3-novi-singel-tj-drugacen-par/ |url-status=dead }}</ref> * »Mlade oči« (Dallas, 2018)<ref>{{navedi splet |url=https://dallas.si/tatjana-mihelj-mlade-oci/ |title=Tatjana Mihelj – Mlade oči |publisher=Dallas Records |date=11. september 2018 |accessdate=26.1.2023}}</ref><ref name="Si21">{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/TATJANA_MIHELJ_Z_NOVIM_SINGLOM/ |title=Tatjana Mihelj z novim singlom |website=www.si21.com |series=Glasba |date=31. januar 2019 |accessdate=25.1.2023}}</ref> * »[[Sivo mesto]]« (Dallas, 2019)<ref name="Si21" /> * »[[Zakaj]]« (Dallas, 2020)<ref>{{navedi splet |url=https://www.deezer.com/us/album/154321842 |title=Zakaj (Tatjana Mihelj) |website=www.deezer.com |date=11.6.2020 |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/2kK9vOLNC4TOc0F6HN8RmQ |title=Zakaj (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=11. junij 2020 |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://music24.si/novice/tatjana-mihelj-2 |title=TATJANA MIHELJ // 'Zakaj' |journal=Music24 |accessdate=10.3.2021}}</ref> * »[[Ples v dežju (pesem)|Ples v dežju]]« (Seghos, 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://www.deezer.com/us/album/251036282 |title=Ples v dežju (Tatjana Mihelj) |website=www.deezer.com |date=29.6.2022 |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/5ogrmWd40yfDZuhuUFBkoi |title=Ples v dežju (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=10. julij 2021 |accessdate=24.1.2023}}</ref> * »[[Žarim]]« (2024)<ref name="Evro-2024">{{navedi splet |url=https://evrovizija.com/tatjana-mihelj-iskreno-o-preseganju-dvomov-in-premagovanju-strahu/ |author=Alesh Maatko |title=Tatjana Mihelj o preseganju dvomov in premagovanju strahu |journal=Evrovizija.com |series=Zabavno & družabno |date=14.11.2024 |accessdate=17.11.2024}}</ref><ref name="RadioTomi">{{navedi splet |url=https://www.radiotomi.si/novice/glasbene-novice/114-glasbene-novice/domace/44859-tatjana-mihelj-s-pesmijo-zarim |title=Tatjana Mihelj s pesmijo "Žarim" |journal=Radio Tomi |series=Domače |date=17.11.2024 |accessdate=17.11.2024 }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * »[[Žarim#Angleška verzija|Reborn]]« (2024) * »[[Žarim#Akustična verzija|Žarim (akustično)]]« (2024) * »[[Žarim#Italijanska verzija|Ripartirò da qui]]« (2024) * »Senza« (2025) === EP-ji === * '''''[[Cliché]]''''' (Seghos, 2023)<ref>{{navedi splet |url=https://www.deezer.com/us/album/391772517 |title=Cliché (Tatjana Mihelj) |website=www.deezer.com |date=20.1.2023 |accessdate=24.1.2023}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://open.spotify.com/album/4NX5O9Lpxua97aaaGogEl9 |title=Cliché (Tatjana Mihelj) |website=open.spotify.com |date=20. januar 2023 |accessdate=24.1.2023}}</ref> * '''''[[Brez strahu (EP)|Brez strahu]]''''' (2024)<ref name="Evro-2024" /><ref name="RadioTomi" /> === Kompilacije === * '''''Vroči album''': poletne uspešnice'' {{COBISS|ID=233730560}} {{COBISS|ID=1291069}} (kaseta in CD, RTV Slovenija, 1999) * '''''Voda je klic srca''': Vrhnika 2006'' {{COBISS|ID=7919306}} (DVD, Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica, 2006) * Dee Jay Time – '''''Beli album''': vol. 14'' {{COBISS|ID=237144064}} (CD in MP3, Menart, 2007, 2019) * Mittelfest 2015 – '''''Carmina balcanica''': Aghe.Voda.Ujë'' {{COBISS|ID=300331008}} (DVD, Mittelfest Čedad, Kulturni dom Gorica, 2016)<ref>{{navedi splet |url=http://www.valtersivilotti.com/portfolio-articoli/2016/ |title=Discografia 2016 |magazine=ValterSivilotti.com |type=spletna stran |accessdate=13.3.2021}}</ref> * '''''40. Melodije morja in sonca''''' (digitalno, RTV Slovenija, 2021)<ref>{{navedi splet |url=https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/40._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |title=40. Melodije morja in sonca |series=ZKP |publisher=RTV Slovenija |accessdate=13.7.2021 |archive-date=2023-01-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230125085356/https://zkp.rtvslo.si/sl/Zabavna_glasba/40._FESTIVAL_MELODIJE_MORJA_IN_SONCA/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.discogs.com/release/20740267-Various-40-Melodije-Morja-In-Sonca |title=Various – 40. Melodije morja in sonca |website=www.discogs.com |accessdate=25.1.2023}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Andrej Šavko: [https://www.rtvslo.si/radiokoper/prispevki/glasba/tatjana-mihelj-zeli-obujati-duh-slovenske-popevke/482337 '''''Tatjana Mihelj želi obujati duh Slovenske popevke'''''], ''Glasba'', Radio Koper, 11. marec 2019 ob 13:01, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 8.3.2021. * Maša K. Brecelj: [https://siol.net/trendi/glasba/tatjana-ljubi-majo-ze-12-let-to-s-kom-zivim-se-drugih-ne-tice-video-466001 '''''Tatjana ljubi Majo že 12 let:'''''] ''To, s kom živim, se drugih ne tiče #video'', Trendi, Glasba, 26.4.2018, Siol.NET. Pridobljeno dne 8.3.2021. * Tatjana Gregorič: [https://4d.rtvslo.si/arhiv/skozi-leta-popularne-glasbe-na-goriskem/174508376 '''''Gianni Rijavec, Big Ben, Tatjana Mihelj'''''], ''Skozi leta popularne glasbe na Goriškem'', Radio Koper, 15. december 2017, Arhiv RTV 4D, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 8.3.2021. * Janja Lešnik: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174737788?s=radio '''''Tatjana Mihelj ima zmagovalno pesem in pol'''''], ''Dopoldan in pol, razvedrilni program'', Radio Koper, 7.12.2020, Arhiv RTV 365, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 8.3.2021. * Alfred Gei: [https://365.rtvslo.si/arhiv/dopoldan-in-pol/174790218 '''''Velika zmagovalka 40. MMS je Tatjana Mihelj'''''], ''Dopoldan in pol'', Radio Koper, 11.7.2021, Arhiv RTV 365, RTV Slovenija. Pridobljeno dne 26.1.2023. == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pevcev]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mihelj, Tatjana}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Lezbijke]] [[Kategorija:Nastopajoči na Emi]] [[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]] [[Kategorija:Zmagovalci Melodij morja in sonca]] 08c5mxow72urrqytyzcyfmvva0t7vxy 0 367994 6752780 6641578 2026-09-19T09:57:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752780 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tina Mahkota|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Ljubljani]]}} '''Tina Mahkota''', [[Slovenci|slovenska]] [[Prevajalec|prevajalka]] in [[publicistka]], * [[26. september]] [[1964]], [[Ljubljana]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Tina Mahkota|url=https://sigledal.org/geslo/Tina_Mahkota|website=sigledal.org|accessdate=2020-10-10|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201012114525/https://sigledal.org/geslo/Tina_Mahkota|url-status=dead}}</ref> Študirala je [[Anglistika|anglistiko]] in [[Primerjalna književnost|primerjalno književnost]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomirala v letih 1988<ref>{{Navedi splet|title=Ways of translating English abstract nouns into Slovene : diplomsko delo iz angleškega jezika kot glavnega (A) predmeta|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/37538402|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-10-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20201017125243/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/37538402|url-status=dead}}</ref> in 1989.<ref>{{Navedi splet|title=Retorične figure v Joyceovi noveli "Mrtvi" : primerjava izvirnika s tremi prevodi : A - diplomsko delo|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/56708962|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=|publisher=}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Najprej je delala v šolstvu,<ref>{{Navedi splet|title=Tina Mahkota|url=http://pranger.si/biografije/tina-mahkota/|website=Festival Pranger|accessdate=2020-10-10|language=sl-SI}}</ref> nato pa je med letoma 1992 in 2003 poučevala na [[Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za anglistiko in amerikanistiko]] na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 2003 je [[Samozaposlitev|samozaposlena]] v kulturi. Tri ure tedensko poučuje angleščino na [[AGRFT]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tina Mahkota, prevajalka: "V gledališče sem vstopila skozi stranska vrata"|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/tina-mahkota-prevajalka-v-gledalisce-sem-vstopila-skozi-stranska-vrata/|website=Govori.se|date=2019-07-06|accessdate=2020-10-10|language=sl}}</ref> Prevaja prozna dela [[Irska|irskih]], [[Škotska|škotskih]] in britanskih avtorjev. Njeni prevodi iz nemščine so večinoma otroške in mladinske knjige.{{Navedi vir}} Prevaja drame sodobnih ustvarjalcev iz britanskega, irskega in [[ZDA|ameriškega]] okolja.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=STAmisli: Tina Mahkota za STA: Virginia Woolf naj ne bo zgolj še ena ikona|url=https://misli.sta.si/1720200/tina-mahkota-za-sta-virginia-woolf-naj-ne-bo-zgolj-se-ena-ikona|website=misli.sta.si|accessdate=2020-10-10}}</ref> Dva mandata je bila predsednica upravnega odbora [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev|Društva slovenskih književnih prevajalcev]]. Od leta 2004 je konzultantka mednarodnega literarnega festivala Vilenica, na katerem je bila leta 2007 tudi članica žirije za nagrado »kristal Vilenice«.<ref name=":0" /> Sedi v strokovnih komisijah Ministrstva za kulturo RS za podeljevanje štipendij in področje knjige.<ref>{{Navedi splet|title=Stalne strokovne komisije Ministrstva za kulturo|url=https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/strokovne-komisije-ministrstva-za-kulturo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-10-10|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Zasebno === Poročena je bila s književnikom [[Milan Kleč|Milanom Klečem]].{{Navedi vir}} Je hči [[Pevec|pevke]] [[Marjana Deržaj|Marjane Deržaj]] ter [[Alpinizem|alpinista]] in novinarja [[Ante Mahkota|Anteja Mahkote]].<ref name=":1" /> ==Nagrade in priznanja== * priznanje sveta [[SNG Maribor]] (2011) za nadpovprečen prispevek k uveljavitvi tega gledališča.{{Navedi vir}} * nagrada Dominika Smoleta (podeljena leta 2010 na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]) za prevod in jezikovno adaptacijo drame Patricka Marberja ''Od blizu'', ki je bila uprizorjena v [[SNG Maribor]] v režiji [[Dino Mustafić|Dina Mustafića]]. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da si je nagrado zaslužila z »avtentičnim urbanim pogovornim jezikom, z govornimi navadami posameznih likov, z dovolj drzno in funkcionalno izbiro vulgarizmov in s čustveno zaznamovanimi izrazi s katerimi je ključno pomagala graditi prepričljivo, polnokrvno gledališko igro četverice protagonistov«.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrad za prevajalce manj kot prstov ene roke|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrad-za-prevajalce-manj-kot-prstov-ene-roke|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-10-10|date=22. december 2010|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027093346/https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrad-za-prevajalce-manj-kot-prstov-ene-roke|url-status=dead}}</ref> * [[Sovretova nagrada]] (2013) za prevod dela [[James Joyce|Jamesa Joycea]] ''[[Dublinčani (Joyce)|Dublinčani]]''. Gre za drugi slovenski prevod tega dela po letu 1956. Žirija je v obrazložitvi zapisala: »Z novim prevodom ''Dublinčanov'' je slovenski bralec končno dobil tudi tak prevod Joyceove mojstrovine, kot izvirniku gre /…/«<ref>{{Navedi splet|title=Sovretova nagrada Tini Mahkota|url=https://www.dnevnik.si/1042659671|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-10|date=22. oktober 2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011243/https://www.dnevnik.si/1042659671|url-status=dead}}</ref> ==Prevodi [[Proza|proznih]] del== ===Nekateri prevodi iz angleščine=== *Roddy Doyle: ''Pady Clarke, ha ha ha'' (1995) *Ruth Rendell: ''Nova prijateljica in druge zgodbe'' (1995) *Cynthia Voigt: ''Nož v škornju'' (1997) *Roddy Doyle: ''Ženska, ki se je zaletela v vrata'' (1998) *Janice Galloway: ''Dihati moraš, to je vsa skrivnost'' (2000) *[[Neil Jordan]]: ''Sončni vzhod z nočno pošastjo'' (2000) prevod in spremna beseda *[[James Joyce]]: ''Poezija in kratka proza'' (2000) *[[George Orwell]]: ''[[Živalska farma]]; izbrani eseji'' (2001) *Zadie Smith: ''Beli zobje'' (2004) *[[Marcel Proust]]: ''[[Iskanje izgubljenega časa]]'' (2004) *Michael Frayn: ''Vohuni'' (2005) *Geoff Dyer: ''Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi'' (2010) *Sam Shepard: ''Dan izmed dni - zgodbe'' (2011) prevod in spremna beseda *[[Virginia Woolf]]: ''Znamenje na strehi'' (2011) *[[Hanif Kureishi]]: ''Polnoč ves dan'' (2012) *[[James Joyce]]: ''Pisma Nori'' (2012) *[[George Orwell]]: ''Pot v Wigan'' (2013) *[[James Joyce]]: ''[[Dublinčani (Joyce)|Dublinčani]]'' (2013) ===Prevodi otroške in mladinske literature=== *Friderich Joachim: ''Internet in pomfrit'' (1998) *Judy Hindely: ''Mali prikupni pošastek'' (2004) *Bianka Minte-König: ''Šolsko dvorišče in modna brv'' (2005) *Friderich Joachim: ''Cirkus Barone in papagajevo prekletstvo'' (2005) *Alix Carbera: ''Vile pripovedujejo…o življenju'' (2010) *Alix Carbera: ''Vile pripovedujejo…o samozavesti'' (2010) ===Antologije=== *''Anamaris'': antologija sodobne irske književnosti (2007) *''Kri in voda'': antologija sodobnih irskih kratkih zgodb (1998) *''Glas'': antologija sodobne škotske proze (2002) *''Tàin'': antologija staroirske književnosti (po motivih staroirskega dela napisal Thomas Kinsella) prevod in spremna beseda (1999) == Prevodi [[Dramatika|dramskih]] del == {{Col-begin}} {{Col-2}} *R. Bean: ''Kruh'', [[SLG Celje]] (2012) *D.C. Jackson: ''Moje bivše, moji bivši'', [[SLG Celje]] (2011) *Lee Hall: ''Knapi slikarji'', [[SLG Celje]] (2011) *[[Tennessee Williams]]: ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2010) *Patrick Marber: ''Od blizu'', [[SNG Maribor]] (2010) *Sam Shepard: ''Lunine mene'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2010) *David Mamet: ''Bostonska naveza'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2009) *Joanna Murray-Smith: ''Samica človeške vrste'', [[SLG Celje]] (2009) *[[Tennessee Williams]]: ''Steklena menažerija'', [[Prešernovo gledališče Kranj]] (2009) *Bridget O'Connor: ''Zastave'', [[SLG Celje]] (2009) *Jeroen Van den Berg: ''Podžig'', [[Gledališče Koper]] (2009) *Terry Johnson in Charles Webb: ''Diplomiranec'', [[SLG Celje]] (2008) *Simon Bent in Ingvar Ambjornsen: ''Elling'', [[SLG Celje]] (2008) *Brian Friel: Jaltska igra: (po Čehovu), ''Poigra'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2008) *David Ives: ''Vse ob pravem času'', [[SNG Maribor]] (2008) *[[John Steinbeck]]: ''Ljudje in miši'', SLG Celje (2008) *Alan Ayckbourn: ''Skrivni strahovi na javnih krajih'', [[SNG Nova Gorica]] (2007) *Richard Bean: ''Evrofilija: politična seksualna odrska farsa'', [[SLG Celje]] (2007) *Alan Bennett: ''Kafkov tič'', [[SLG Celje]] (2006) *Ferdinand Bruckner: ''Bolezen mladosti'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2006) *Patrick Marber: ''Howard Katz'', [[SLG Celje]] (2006) {{Col-2}} *Shelagh Delaney: ''Okus po medu'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2006) *Aurand Harris: ''Hočevski medved'', [[SLG Celje]] (2006) *Neil Labute: ''Prasica debela'', [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2005) *Brian Friel: ''Translacije'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2005) *[[Tennessee Williams]]: ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', [[SNG Maribor]] (2005) *Mickle Maher: ''Mojster Šivic in Luna'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] (2005) *Dale Wasserman in Ken Kesey: ''Let nad kukavičjim gnezdom'', [[SLG Celje]] (2004) *David Edgar: ''Oblika mize'', [[SNG Nova Gorica]] (2004) *Igor Bauersima: ''Norway.today''. [[SNG Maribor]] (2004) *Harold Pinter in Di Trevis: ''Iskanje izgubljenega časa'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2004) *Conor McPherson: ''Dublinska zgodba'', [[Gledališče Koper]] (2004) *Donald Margulies: ''Zgodba o uspehu'', [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2003) *Martin McDonagh: ''Blazinec'', [[SLG Celje]] (2003) *Gregory Burke: ''Gagarinova pot'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2003) *Margaret Edson: ''Um'', [[SNG Maribor]] (2003) *[[Samuel Beckett]]: ''Blow up'' ''- Povečava'' (Igra, Zazibanka, Eh Joe), [[Mestno gledališče ljubljansko]] (2002) *Marie Jones: ''Kamni v žepih'', [[Prešernovo gledališče Kranj]] (2002) *Nicky Silver: ''Debeluhi v krilcih'', [[SNG Maribor]] (2002) *McPherson, Conor: ''Jez'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2001) *David Harrower: ''Noži v kurah'', [[SNG Drama Ljubljana]] (2001) *Martin McDonagh: ''Lepotna kraljica Leenana'', [[SNG Drama Ljubljana]] (1999) {{Col-end}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Tina_Mahkota Profil] na slovenskem gledališkem portalu Sigledal {{sovretovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Mahkota, Tina}} [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Sovretovi nagrajenci]] lxtph4q0fqg7r5a8lx54nmmoxibaodn 0 368689 6752675 6718241 2026-09-18T22:30:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752675 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Simona Semenič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pisatelj]]ica in gledališka ustvarjalka, * [[16. julij]] [[1975]], [[Postojna]].<ref>{{navedi splet| url=http://sigledal.org/geslo/Simona_Semeni%C4%8D |title=Simona Semenič |work=SiGledal |accessdate=31.5.2016}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.primorske.si/kultura/vse-je-mogoce-spraviti-na-oder |title=Simona Semenič: “Vse je mogoče spraviti na oder” |last=Gombač |first=Andraž |date=2018-02-07 |work=Primorske novice |accessdate=2020-01-21}}</ref><ref name="MMC">{{navedi novice| url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/simona-semenic-pogoji-v-katerih-delamo-samozaposleni-v-kulturi-so-nemogoci/449234 |title=Simona Semenič: "Pogoji, v katerih delamo samozaposleni v kulturi, so nemogoči" |work=MMC RTV-SLO |date=2018-03-18 |accessdate=2020-01-21}}</ref> ==Življenje in delo== Odraščala je v [[Ajdovščina|Ajdovščini]], nato pa je šla študirat v Ljubljano.<ref name="MMC"/> Diplomirala je iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Je dobitnica [[nagrada Prešernovega sklada|nagrade Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus v letih 2016–2018,<ref>{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|title=Prešernove nagrade: Posebno široko odprta vrata|last=Šučur|first=Maja|date=16.1.2018|work=[[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]]|accessdate=16.1.2018|archive-date=2018-01-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20180117011751/https://www.dnevnik.si/1042798223/Kultura/1042798223|url-status=dead}}</ref> nagrade [[Modra ptica (nagrada)|Modra ptica]] in Zlata hruška za roman ''Skrivno društvo KRVZ'' in treh [[Grumova nagrada|Grumovih nagrad]] za besedila ''5fantkov.si'', ''24ur'' in ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri Sofije.'' Besedila ''1981, To jabolko, zlato,'' ''Ti si čudež'' in ''Lepe Vide lepo gorijo'' pa so bila za isto nagrado nominirana.<ref>{{Navedi splet|title=Za Grumovo nagrado nominirana besedila Möderndorferja, Skubica in Semenič|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/za-grumovo-nagrado-nominirana-besedila-moderndorferja-skubica-in-semenic|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Grumova nagrada: Med žensko željo in gledališčem kot metaforo|url=https://www.dnevnik.si/1042767655|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-21}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos nominirana besedila za nagrado Slavka Gruma lahko preberete na portalu SiGledal|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letos-nominirana-besedila-za-nagrado-slavka-gruma-lahko-preberete-na-portalu-sigledal|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-21|language=sl|archive-date=2021-01-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210129111224/https://veza.sigledal.org/prispevki/letos-nominirana-besedila-za-nagrado-slavka-gruma-lahko-preberete-na-portalu-sigledal|url-status=dead}}</ref> ''To jabolko, zlato'' je bilo leta 2020 nominirano tudi za [[Cankarjeva nagrada|Cankarjevo nagrado]].<ref>{{Navedi splet|title=Znani nominiranci za Cankarjevo nagrado 2020! – Cankarjeva nagrada|url=https://cankarjeva-nagrada.si/znani-nominiranci-za-cankarjevo-nagrado-2020/|accessdate=2021-01-21|language=sl-SI}}</ref> Njena besedila so prevedena v dvaindvajset jezikov in uprizorjena in objavljena v več evropskih državah, v ZDA, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. Uprizoritve njenih besedil so prejele več nagrad tako v Sloveniji kot tudi v tujini.<ref>{{Navedi splet|title=Velika Borštnikova nagrada za predstavo Še ni naslova|url=https://www.mladina.si/193799/velika-borstnikova-nagrada-za-predstavo-se-ni-naslova/|website=Mladina.si|accessdate=2021-01-21}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=45. teden slovenske drame: Grumova nagrada Simoni Semenič|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/45-teden-slovenske-drame-grumova-nagrada-simoni-semenic/362332|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Teden slovenske drame: vaje in gostija v gledališču sveta|url=https://old.delo.si/kultura/oder/teden-slovenske-drame-vaje-in-gostija-v-gledaliscu-sveta.html|website=old.delo.si|date=2012-04-11|accessdate=2021-01-21|language=sl-si|first=Slavko Pezdir|last=kultura}}</ref> Med ostalimi njenimi dramskimi deli so ''Nisi pozabila, samo ne spomniš se več, Gostija, Vsega je kriv Boško Buha, Prilika o vladarju in modrosti ali Medtem ko skoraj rečem še, Mi, evropski mrliči, Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj, Zadnje ljubezensko pismo'' in ''Ni to to''. Simona tudi režira in nastopa v performansih, kot so ''9 lahkih komadov'' (2007, z umetniško skupino PreGlej), ''Jaz, žrtev.'' (2007), ''Še me dej'' (2009), ''43 srečnih koncev'' (2010, z umetniško skupino PreGlej), ''Kapelj in Semenič v sestavljanju'' (2012, z Barbaro Kapelj), ''Semenič in Bulc naprodaj'' (2013, z Maretom Bulcem),  ''Drugič'' (2014), ''Do zadnjega'' (2018), ''Lepa kot slika'' (2020). S svojimi performansi je gostovala na številnih festivalih tako doma kot v tujini.<ref>{{Navedi splet|title=drugič na Euroregional Theatre Festival Timișoara {{!}} Mesto žensk - City of Women|url=http://www.cityofwomen.org/sl/content/main/drugic-na-euroregional-theatre-festival-timi%C8%99oara|website=www.cityofwomen.org|accessdate=2021-01-21|archive-date=2021-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210128160507/http://www.cityofwomen.org/sl/content/main/drugic-na-euroregional-theatre-festival-timi%C8%99oara|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128160507/http://www.cityofwomen.org/sl/content/main/drugic-na-euroregional-theatre-festival-timi%C8%99oara |date=2021-01-28 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kortárs Drámafesztivál Budapest -I, victim|url=http://www.dramafestival.hu/archive/2008/cdf_2008/slovenian_programme/i_victim|website=Kortárs Drámafesztivál Budapest|accessdate=2021-01-21|language=en|archive-date=2021-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210128044630/http://www.dramafestival.hu/archive/2008/cdf_2008/slovenian_programme/i_victim|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128044630/http://www.dramafestival.hu/archive/2008/cdf_2008/slovenian_programme/i_victim |date=2021-01-28 }}</ref> Njena dela so izšla v knjigah ''Tri igre za punce'' (Beletrina, 2020)'',1981'' (JSKD, 2020), ''Skrivno društvo KRVZ'' (Mladinska knjiga, 2020), ''Can You Hear Me?'' (Integrali, 2019), ''Me slišiš?'' (KUD AAC Zrakogled, 2017) in ''Tri drame'' (Beletrina, 2017). Napisala je tudi fantastično pripoved, prvi del trilogije ''Bes te lopi'' (2025). Na polju vizualne umetnosti se je v različnih galerijah v Sloveniji predstavila (z Nado Žgank) kot soavtorica del (serij fotografij) ''Zapis celote'' (2009-2018)<ref>{{Navedi splet|title=KOMENTAR #8 {{!}} Simona Semenič in Nada Žgank {{!}} Zapis celote - MG+MSUM|url=http://www.mg-lj.si/si/razstave/2289/komentar-8-simona-semenic-nada-zgank/|website=www.mg-lj.si|accessdate=2021-01-21}}</ref> in ''janezove sanjarije'' (2020).<ref>{{Navedi splet|title=Svobodno sonce|url=https://mgml.si/sl/mestna-galerija/razstave/504/svobodno-sonce/|website=mgml.si|accessdate=2021-01-21|language=sl}}</ref> ==Drame== *Lepe vide lepo gorijo (2020) *Spročeno (2020), kratka igra *Nebo (2020), kratka igra *Ni to to (2019) *Ti si čudež (2018) *Zadnje ljubezensko pismo (2017), kratka igra *Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj (2017) * To jabolko, zlato (2016) * Mi, evropski mrliči (2015) * Drugič (2014), avtobiografski besedni solo * 7 kuharic, 4 soldati in 3 sofije (2014) * 1981 (2013) * Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti (2011) * Vsega je kriv boško buha (2011), kratka igra * Gostija (2010) * Še me dej (2009), avtobiografska igra * 5fantkov.si (2008) * [[Jaz, žrtev|Jaz, žrtev.]] (2007), avtobiografski besedni solo * Nisi pozabila, samo ne spomniš se več (2007) * Let nad kukavičjim gnezdom (2007), redimejd * Obisk (2007), kratka igra * 24 ur (2006) * Ljubi Vili (2005), kratka igra * Nogavice (2005), kratka igra == Avtorske predstave == *Me, čarovnice ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2021) *Lepa kot slika ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2020) *Do zadnjega ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2018) *Drugič ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], Integrali društvo, 2014) *Bulc in semenič na prodaj (Integrali društvo, 2013) _ v sodelovanju z [[Maretom Bulcem]] * Kapelj in semenič v sestavljanju (Integrali društvo, 2012) _ v sodelovanju z [[Barbaro Kapelj]] *43 srečnih koncev LJ (Integrali društvo, 2010) _ v okviru skupine [[PreGlej]] * Še me dej (Integrali društvo, Glej, 2009) *[[Jaz, žrtev|Jaz, žrtev.]] ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2007) *Devet lahkih komadov (Integrali društvo, 2007) _ v okviru skupine [[PreGlej]] == Priredbe in soavtorstvo == * Skrivno društvo KRVZ (2022) - priredba lastnega romana za gledališko igro * Divjak (2015) – priredba romana Erlenda Loeja v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Pepelka (2014) – priredba besedila v soavtorstvu z Branetom Završanom * Pazi, Pika! (2013) – priredba besedila [[Desa Muck|Dese Muck]] * Ubij me nežno (2012) – priredba scenarija [[Franček Rudolf|Frančka Rudolfa]] * Srečni konci (2011) – besedilo v soavtorstvu z Milanom Markovićem Matthisem * Kdo je naslednji (2011) – besedilo v soavtorstvu z [[Janez Janša (režiser)|Janezom Janšo]] in igralsko zasedbo * To sem jaz, kdo si pa ti (2010) – v soavtorstvu s skupino PreGlej * Iz principa (2009) – besedilo v soavtorstvu z Juretom Novakom in igralsko zasedbo * Blind.ness (2008) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Malfi (2008) – priredba Vojvodinje Malfijske Johna Websterja, v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * ... she said (2005) – besedilo v soavtorstvu z Ivanom Talijančićem in igralsko zasedbo * Solo brez talona (2003) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem * Polna pest praznih rok (2001) – v soavtorstvu z Rokom Vevarjem == Režije == * [[Andrej E. Skubic]]: Hura, Nosferatu! (Zavod Neta, SNG Nova gorica, SMG, 2015) * Marijs Boulogne: Večna medikacija ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2006) == Dramaturgije == * Skrivno društvo KRVZ (LGL, 2022) * Tri psice, dva planeta, ena raketa (Emanat, 2014) * Bliss (Bunker, 2010) * Beraška opera (Cantabile 2, 2008) * A.C.T. Metelkova ([[Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk|Mesto žensk]], 2005) * Kartografija celovečernih slik (Maska, 2005) * Črna kuhna (Mini teater, 2004) * Cleansed (Exodos, 2003) ==Nagrade== * 2022 – [[Cankarjeva nagrada]] za književnost za ''[[Tri igre za punce]]'' * 2021 – [[zlata hruška]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ'' * 2020 – [[Modra ptica (nagrada)|modra ptica]] za knjigo ''Skrivno društvo KRVZ''<ref name="MK">{{navedi splet |url= https://www.mladinska.com/avtorji/simona-semenic |title= Nagrade |access-date= 2021-01-04 |archive-date= 2021-01-25 |archive-url= https://web.archive.org/web/20210125180147/https://www.mladinska.com/avtorji/simona-semenic |url-status= dead }}</ref> *2018 – [[nagrada Prešernovega sklada]] za ustvarjalni opus zadnjih dveh let *2015 – [[Grumova nagrada]] za ''Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije'' *2010 – Grumova nagrada za ''24ur'' *2009 – Grumova nagrada za ''5fantkov.si'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{official|https://www.simonasemenic.org}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Grumovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}}{{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Semenič, Simona}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Postojnčani]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] 2gm43xt1cm0uvygy882yaf24gibpcii 0 372132 6752683 6613745 2026-09-18T23:15:41Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6752683 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Afganistanci|afganistanskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Afganistancev|Afganistan|afganistanskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Abdulla Abdulla]] *[[Ahmad Ahmadzaj|Ahmad Shah Ahmadzaj]]  *[[Hajbatula Ahundzada]] *[[Hasan Akund]] *[[Abdur Rahman Kan]] *[[Amanullah Kan]] *[[Assadullah Amin]] *[[Hafizullah Amin]] *Gul Aqa *[[Abdur Rashid Arian]] == B == *[[Tahir Badahshi]] *[[Abdul Gani Baradar]] (mula Baradar) *[[Mahmud Baryalai]] *[[Mir Afghan Bawary]] *[[Abdul Karim Brahui]] == C == * [[Haji Mohammad Chamkani]] == D == *[[Mohamed Ismail Danesh]] *[[Sarwar Danish]] *[[Abdul Kadir Dargawal]] *[[Mohamed Daud]] *[[Abdul Rašid Dostum]] *[[Batur Dostum]] == F == * [[Mohammed Fahim]] * [[Mohammad Anwar Farzan]] == G == * [[Ashraf Ghani]] * [[Abdul Ghaffar Khan]] (1890–1988) * [[Sayed Muhammad Gulabzoi]] == H == * [[Habibullah Kan]] *[[Ismail Kan]] *[[Džalaludin Hakani]] *[[Siradžudin Hakani]] *[[Abdul Hakim Hakani]] *[[Abdul Rahim Hatif]] *[[Gulbuddin Hekmatyar|Gulbuddin Hekmatjar]] == I == * [[Abdul Hakim Ishaqzai]] == J == * [[Muhammad Isa Jassur]] *[[Mula Jakub]] == K == *[[Abdul Kabir]] *[[Kairulah Kairkva]] *[[Babrak Karmal]] (= [[Sultan Hussain]]) *[[Ahmed Wali Karzaj]] *[[Hamid Karzaj]] *Nejmuddin Kawyani *[[Sultan Ali Keshtmand]]/''Kištmand'' *[[Favzija Kufi]] == H == *[[Karim Halili]] *[[Abdul Salam Hanafi]] *[[Gulbuddin Hekmatyar]] == L == * [[Sulaiman Layeq]]/Laeq/Laiq (1930-2020) == M == *[[Abdul Majid Zabuli]] *[[Abdul Manan Niazi]] *[[Ahtar Mansur]] *[[Ahmad Shah Masud]] (1953–2001) *[[Ahmad Masud]] *[[Abdul Ali Mazari]] *[[Abdul Karim Misaq]] *[[Mohammad Nabi Mohammadi]] *[[Faiz Mohammed]] *Naser Mohammad * [[Muhammad Mohaqiq]] *[[Hamdullah Mohib]] *[[Asif Mohseni]] * [[Sibgatula Modžadedi]] (1926–2019) *[[Han Mutaki]] == N == *[[Mursal Nabizada]] *[[Mohammed Nadir Shah]] *[[Mohammad Nadžibullah]] *[[Nasrullah Khan]] *[[Nur Ahmed Nur]] *[[Atta Muhammad Nur]] *[[Abdul Qadir Nuristani]] == O == * [[Mohammed Omar]] (mula Omar) == P == * Gulam [[Dastagir Pandžšeri]] * [[Soraya Parlika]] (1944-2019) * Abdul Rahman Pazhwak == R == * [[Burhanuddin Rabbani]] *[[Mohammad Rabbani]] *[[Salahuddin Rabbani]] *[[Muhammad Rafi]] *[[Muhammad Rasul]] *[[Ghulam Haidar Rasuli]] *[[Anahita Ratebzad]] == S == * [[Amrullah Saleh]] * [[Assadullah Sarwari]] * [[Abdul Rasul Sayyaf]] *[[Nematullah Shahrani]] *[[Mohammad Hasan Sharq]] *[[Ibrahim Spinzada]] == T == *[[Shahnawaz Tanai]] *[[Nur Muhammad Taraki]] *[[Mahmud Tarzi]] == U == * [[Nur ul-Haq Ulumi]] == W == * [[Mohamed Aslam Watanjar]] == Y == * [[Ghulam Faruq Yaqubi]] * [[Mohammed Yusuf]] == Z == * [[Mohammed Zahir Shah]] *[[Saleh Mohammad Zeary]]/Ziarei/Zearai *[[Mavlavi Zur Al-Hak]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Afganistancev|Politiki]] [[Kategorija:Afganistanski politiki|*]] awwjt1ub4ny2cp0wstvgncsuc4t4arm 0 384523 6752581 6752338 2026-09-18T17:22:16Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Nikita7544Ilin|Nikita7544Ilin]] ([[User talk:Nikita7544Ilin|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Botopol|Botopol]] 6570593 wikitext text/x-wiki {{Infobox company | name = Setra | logo = Setra_logo.png | type = [[Divizija]] | predecessor = [[Kässbohrer|Karl Kässbohrer Fahrzeugwerke GmbH]] | successor = | foundation = | founder = | location_country = | industry = [[Avtomobilska industrija]] | products = [[Avtobus]]i | production = | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | aum = | assets = | equity = | owner = [[Daimler AG]] | parent = [[EvoBus|EvoBus GmbH]] | homepage = [http://www.setra.de Setra website] | footnotes = | intl = }} '''Setra''' je nemški proizvajalec [[avtobus|avtobusov]]. Setra je divizija podjetja [[EvoBus|EvoBus GmbH]], ki je sam divizija konglomerata [[Daimler AG]]. Ime "Setra" izhaja iz nemške besede "Selbsttragend". Do leta 1995 se je sicer podjetje imenovalo Kässbohrer-Setra, potem so podjetje prodali [[Daimler Benz]]u. Od leta 1995 naprej je Setra del Daimlerove podružnice [[EvoBus]] GmbH. ==Galerija== <gallery> Image:Setra S 8 (1951) 1Y7A6190.jpg|1951 Setra S8 Image:Setra S 6 BW 1.JPG|Setra S6 ca. 1955 Image:Setra S 9 bicolor vl.jpg|1959 Setra S9 Image:Setra S110H coach 1972.jpg|Setra S110H iz leta 1972 Image:Setra S 215 HR Viernheim 100 3383.jpg|Setra S215HR (R = Regionalni) Image:Setra 215HD 1981.jpg|Setra S215HD (HD = High Deck) 1981 image:FirstGroup coach Aircoach livery Setra 05 D 62327 in Belfast, Northern Ireland 20 March 2009.jpg| Setra S 315 GT-HD Image:Setra S 315 UL 100 3602.jpg|Setra S 315 UL Image:Setra S 316 HDS in Mannheim 100 8831.jpg|Setra S316 HDS Image:Setra-Reisebus S 415 GT - Stuber-Reisen.jpg|Setra S 415 GT image:Aircoach setra415 vodafone aoa.jpg| Setra S 415 HD Image:Setra S 417 HDH in Mannheim 100 9272.jpg|Setra S 417 HDH Image:Intercitybus Graz-Klagenfurt.jpg|Setra S 431 DT </gallery> ==Konkurenca== * [[Alexander Dennis]] * [[Ayats]] * [[Busscar]] * [[Salvador Caetano|Caetano]] * Castrosua * [[Comil]] * [[Drögmöller]] * [[Ikarus Bus|Ikarus]] * [[Irisbus]] * [[Irizar]] * [[MAN Truck & Bus|MAN]] / [[Neoplan]] * [[Marcopolo S.A.|Marcopolo]] * [[Manufacturing Commercial Vehicles|MCV]] * [[Noge]] * [[Optare]] * [[Plaxton]] * [[Scania buses|Scania]] * [[Solaris Bus & Coach]] * [[Sunsundegui]] * [[Tata Hispano]] * [[TEMSA]] * [[Van Hool]] * [[VDL Berkhof]] * [[VDL Bova]] * [[VDL Bus]] * [[VDL Jonckheere]] * [[Volkswagen Trucks and Buses]] * [[Volvo Buses]] * [[Wrightbus]] ==Glej tudi== *[[Seida]] *[[Eagle Bus]] ==Reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Setra vehicles}} *[http://www.setra.de Setra website] *[http://www.setra-coaches.com/ Setra USA] [[Kategorija:Proizvajalci avtobusov]] [[Kategorija:Podjetja Nemčije]] {{Proizvajalci avtobusov}} {{normativna kontrola}} 78ffa2uns0rzuinylnaquzf87p7d5p2 0 402691 6752617 6708140 2026-09-18T18:17:58Z Erardo Galbi 166658 6752617 wikitext text/x-wiki To je seznam znanih ljudi, ki trpijo ali pa so trpeli za [[Velika depresivna motnja|veliko depresivno motnjo]]. Za motnjo je trpelo veliko znanih ljudi. V preteklosti so na depresijo gledali kot na sramotno skrivnost, v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja pa se je o motnji začelo govoriti bolj odkrito. Znani ljudje so pogosto neradi o tem govorili, zaradi [[družbena stigmatizacija|družbene stigmatizacije]] in nepoznavanja diagnoze ali metod zdravljenja. Za nekatere zgodovinske osebnosti se na temelju pisem, dnevnikov, umetniških del ali pripovedi družinskih članov ali prijateljev, domneva, da so trpele zaradi depresije. ==Seznam== {{compact ToC|side=yes|top=yes|num=yes}} ==A== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[John Adams]], drugi predsednik ZDA in ustanovitveni oče{{Dummy ref|česa?}}<ref>http://www.healthcentral.com/bipolar/c/15/2149/oval-office-mania</ref><ref name="popcrunch.com">{{Navedi splet |url=http://www.popcrunch.com/depressed-135-famous-people-who-struggled-with-depression/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816174826/http://www.popcrunch.com/depressed-135-famous-people-who-struggled-with-depression/ |url-status=dead }}</ref><ref>Suggestion of depression in various biographies about Adams, including [[David McCullough]]'s [[John Adams (book)|book]] and the [[John Adams (miniseries)|2008 mini-series]]</ref> *[[Caroline Aherne]], angleška igralka<ref>{{navedi novice | url=http://bbc.net.uk/comedy/news/20021001.shtml | title=Caroline Aherne quits sitcom | work=[[BBC]] | date=1 October 2002 | accessdate=9 August 2006 | archive-date=2002-12-16 | archive-url=https://archive.today/20021216123614/http://www.bbc.co.uk/comedy/news/20021001.shtml | url-status=dead }}</ref> *[[Alan Alda]], ameriški igralec in avtor<ref>{{navedi novice | url= http://abcnews.go.com/2020/Entertainment/story?id=1126307&page=1&singlePage=true | title=Another Side of Alan Alda | work=[[ABC News]] | date=15 September 2005 }}</ref> *[[Buzz Aldrin]], ameriški astronavt, drugi človek na Luni<ref>Aldrin, Buzz, Return to Earth ISBN 0-394-48832-6</ref> *[[Woody Allen]], ameriški filmski režiser in komik<ref>{{navedi novice | url= http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/4539493.stm | title= Allen uses films to avoid anxiety | work=[[BBC]] | date=12 May 2005 | accessdate= 6 November 2006 | first=Caroline | last=Briggs}}</ref><ref>[http://www.biogs.com/famous/allenwoody.html Woody Allen] biogs.com</ref> *[[Claus von Amsberg]], Nemški diplomat in soprog [[Kraljica Beatrix Nizozemska|Kraljice Beatrix]] Nizozemske<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,,1174778,00.html | title=Queen Juliana of the Netherlands | work=[[The Guardian]] | date=22 March 2004 | accessdate= 9 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Hans Christian Andersen]], Danski pisatelj<ref>Bloom, Harold [http://www.opinionjournal.com/extra/?id=110006606 Hans Christian Andersen wrote dark, timeless fairytales—for children and grown-ups] [[The Wall Street Journal]] 20 April 2005 {{Dead link|date=July 2011}}</ref> *[[Hideaki Anno]], japonski animator in filmski režiser<ref name="What-were-we-making">{{navedi knjigo | last = Sadamoto | first = Yoshiyuki | authorlink = Yoshiyuki Sadamoto | others = Essay by [[Hideaki Anno]]; translated by Mari Morimoto, English adaptation by Fred Burke | title = Neon Genesis Evangelion, Vol. 1 |date=December 1998 | origyear = 1995 | publisher = VIZ Media LLC | location = San Francisco | isbn = 1-56931-294-X | pages = 170–171 | chapter = What were we trying to make here? }}</ref> *[[Malcolm Arnold]], angleški skladatelj<ref>[http://www.timesonline.co.uk/article/0,,60-2373141,00.html Sir Malcolm Arnold]Timesonline; 25 September 2006 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081012174229/http://www.timesonline.co.uk/article/0,,60-2373141,00.html |date=2008-10-12 }}</ref> *[[ASAP Rocky]], raper *[[Richard Ashcroft]], angleški pevec in pesnik<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2007/nov/09/rock.music | work=The Guardian | location=London | title=Music's a personal crusade, very much within his soul. But he's reaching out for something else – what he can be | first=Dave | last=Simpson | date=8 November 2007 | accessdate=27 March 2010}}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://www.thecmuwebsite.com/article/ashcroft-commends-fry-for-removing-stigma-of-depression/ | title=Ashcroft commends Fry for removing stigma of depression | date=5 July 2010 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2011-10-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111006191024/http://www.thecmuwebsite.com/article/ashcroft-commends-fry-for-removing-stigma-of-depression/ | url-status=dead }}</ref> * [[Isaac Asimov]], ameriški avtor in profesor<ref>{{Navedi splet |url=http://www.anxietysecrets.com/celebrities.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060816091930/http://www.anxietysecrets.com/celebrities.htm |url-status=dead }}</ref> * [[Julian Assange]], avstralski publicist in urednik ([[WikiLeaks]])<ref>http://www.theguardian.com/media/2011/jan/30/julian-assange-wikileaks-profile</ref> ==B== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Parveen Babi]], bollywoodska igralka.<ref>{{Navedi splet |url=http://movies.indiainfo.com/newsbytes/babi-240106.html |title=Pooja Bhat gifts Parveen Babi's cassette to dad "Parveen Babi has spoken for 45 minutes. It was the time when she was going through depression."IndiaInfo.com |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070817143243/http://movies.indiainfo.com/newsbytes/babi-240106.html |url-status=dead }}</ref> *[[Alec Baldwin]], ameriški igralec<ref>[http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/baldwin-details-suicidal-thoughts-in-new-book_1080713]</ref> *[[Christian Bale]], angleški igralec<ref>{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/christian-bale-cinemas-extremist-484641.html | location=London | work=The Independent | first=Stephen | last=Applebaum | date=25 February 2005 | title=Christian Bale: Cinema's extremist}}</ref> *[[Maria Bamford]], komediantka in voice-over igralka<ref>http://www.dead-frog.com/blog/entry/interview_maria_bamford_stand_up_comic/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503190246/http://www.dead-frog.com/blog/entry/interview_maria_bamford_stand_up_comic |date=2016-05-03 }} Interview: Maria Bamford, Stand-Up Comic|Dead-Frog – A Comedy Blog</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariabamford.com/interview_vangeem.php |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110926210843/http://www.mariabamford.com/interview_vangeem.php |url-status=dead }}</ref> * [[David Banner]], ameriški hip hop umetnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.hiphopdx.com/index/features/id.809/title.david-banner-preaches |title=David Banner Preaches! |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-10-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091026183002/http://www.hiphopdx.com/index/features/id.809/title.david-banner-preaches |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://www.mtv.com/videos/news/169132/railing-against-the-bush-sharpton-and-the-irs.jhtml#id=1567190 | work=MTV | title=Railing Against The Bush, Sharpton... and the IRS | date=15 August 2007 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2011-07-27 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110727031828/http://www.mtv.com/videos/news/169132/railing-against-the-bush-sharpton-and-the-irs.jhtml#id=1567190 | url-status=dead }}</ref> *[[Charles Baudelaire]], francoski pesnik<ref>[http://www.poetsgraves.co.uk/baudelaire.htm Charles Baudelaire] Poet's graves</ref> *[[Amanda Beard]], ameriški plavalec in dobitnik olimpijske zlate medalje<ref>{{navedi splet | title = In The Water They Can't See You Cry – home | accessdate =9 April 2012 | url = http://pages.simonandschuster.com/amandabeard }}</ref> *[[Ingmar Bergman]], švedski filmski režiser<ref>Katz, Ephraim [http://www.bergmanorama.com/profile.htm Bergman Biography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303231335/http://www.bergmanorama.com/profile.htm |date=2016-03-03 }} The Film Encyclopedia (3rd ed., 1998)</ref> *[[Halle Berry]], ameriška igralka.<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20016312,00.html]</ref> *[[Beyoncé]], ameriška pevka<ref>[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Beyonce+Knowles-12915.html]</ref> *[[William Blake]], angleški pesnik in slikar<ref name="philosophicalsociety">[http://www.philosophicalsociety.com/Archives/Philosophy%20And%20Depression.htm Philosophy and Depression] Philosophical Society, USA, June 2005</ref> *[[David Bohm]], angleški kvantni fizik<ref>Pruyn, Fred [http://www.theosophy-nw.org/theosnw/science/sc-pruyn.htm Infinite Potential: The Life and Times of David Bohm]</ref> *[[Kjell Magne Bondevik]], norveški politik in bivši predsednik Norveške<ref name="WP">{{navedi novice | first=Kay | last=Redfield Jamison | title=Acknowledging Depression | date=25 June 2006 | publisher= | url =http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2006/06/24/AR2006062400771.html | work =The Washington Post | pages = | accessdate = 9 August 2006 | language = }}</ref> *[[Jon Bon Jovi]], ameriški rock pevec in komponist<ref>{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/11/08/jon_bon_jovi_without_my_wife_and_kids_ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304053834/http://www.starpulse.com/news/index.php/2010/11/08/jon_bon_jovi_without_my_wife_and_kids_ |url-status=dead }}</ref><ref>[https://www.youtube.com/watch?v=nLYWCaHuCkY]</ref> *[[Lorraine Bracco]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice | first=Elizabeth | last=Forbes | title=Sopranos' Psychologist: Role Model | date=Fall 2011 | url=http://www.hopetocope.com/Item.aspx/814/sopranos-psychologist | work=esperanza | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-10-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131005002736/http://www.hopetocope.com/Item.aspx/814/sopranos-psychologist | url-status=dead }}</ref> *[[Terry Bradshaw]], ameriški nogometaš, nogometni reporter<ref>{{navedi novice | first=John | last=Morgan |author2=Stephen A. Shoop | title=Terry Bradshaw's winning drive against depression | date=30 January 2004 | publisher= | url =http://www.usatoday.com/news/health/spotlighthealth/2004-01-30-bradshaw_x.htm | work =USA today | pages = | accessdate = 10 August 2006 | language = }}</ref> *[[Wayne Brady]], ameriški komik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.etonline.com/news/153335_wayne_brady_opens_up_about_his_depression/index.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809031525/http://www.etonline.com/news/153335_wayne_brady_opens_up_about_his_depression/index.html |url-status=dead }}</ref> *[[Zach Braff]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20008446,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304062125/http://www.people.com/people/article/0,,20008446,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Frank Bruno]], angleški boksar<ref>http://www.mirror.co.uk/news/most-popular/2011/04/03/frank-bruno-interview-i-ve-finally-beaten-my-mental-health-demons-115875-23033560/</ref> *[[Art Buchwald]], humorist<ref>{{navedi novice | first=Bob | last=Minzesheimer | title=Art Buchwald made sure to leave us laughing | url=http://www.usatoday.com/life/people/2007-01-18-buchwald-obit_x.htm | work=[[USA TODAY]] | date=18 January 2007}}</ref> *[[Joe Budden]], ameriški hip hop umetnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.rollingstone.com/artists/joebudden/articles/story/5935489/joe_budden_pumps_it_up |title=Joe Budden Pumps It Up |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-08-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090822145457/http://www.rollingstone.com/artists/joebudden/articles/story/5935489/joe_budden_pumps_it_up |url-status=dead }}</ref> *[[Delta Burke]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/b/2008/02/26/delta-burke-talks-about-her-depression.htm |title=Delta Burke Talks About Her Depression |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2014-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140413195542/http://depression.about.com/b/2008/02/26/delta-burke-talks-about-her-depression.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Robert Burton (scholar)|Robert Burton]] angleški akademik, (avtor knjige Anatomija melanholije)<ref>*Burton, Robert ''The Anatomy of Melancholy'', New York Review of Books, 2001 – one-volume reprint of 1932 3-volume [[Everyman Library|Everyman]] pocket edition, with a new introduction by [[William H. Gass]]</ref> *[[Barbara Bush]], prva dama ZDA 1989–93 in druga dama 1981–1989.<ref>{{Navedi splet |url=http://articles.philly.com/1990-05-22/news/25886573_1_barbara-bush-doggie-bag-volunteer-work |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130726123655/http://articles.philly.com/1990-05-22/news/25886573_1_barbara-bush-doggie-bag-volunteer-work |url-status=dead }}</ref> ==C== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Beverley Callard]], angleška televizijska igralka<ref>{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1265900/Beverley-Callard-enjoys-day-partner-recovers-nervous-breakdown.html| title=Beverley Callard enjoys a day out with partner as she recovers from nervous breakdown|date=14 April 2010|work=[[The Daily Mail]] |accessdate=16 June 2013|location=London}}</ref> *[[Anthony Callea]], avstralski pop pevec<ref name="smh">{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/articles/2007/03/27/1174761391314.html |title=Anthony Callea comes out |work=The Sydney Morning Herald |date= 27 March 2007 |accessdate=4 January 2008 |last=AAP}}</ref> * [[Alastair Campbell]], angleški reporter in politični delavec<ref>{{navedi novice |title=How I got happy and stayed grumpy |author=Alastair Campbell |url=http://www.guardian.co.uk/theguardian/2012/jan/06/how-alastair-campbell-got-happy|newspaper=The Guardian |date=6 January 2012 |accessdate=28 November 2012 |location=London}}</ref> *[[Sopor Æternus & the Ensemble of Shadows|Anna-Varney Cantodea]], glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://forum.sopor-aeternus.de/viewtopic.php?t=2287&start=0&sid=34d6fad4b15841003d130b9a4996690d |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-08 |archive-url=https://archive.today/20120708221517/http://forum.sopor-aeternus.de/viewtopic.php?t=2287&start=0&sid=34d6fad4b15841003d130b9a4996690d |url-status=dead }}</ref> *[[Truman Capote]], ameriški pisatelj, poznan po delih [[Zajtrk pri Tiffanyju (novela)|Zajtrk pri Tiffanyju]] in Hladnokrvno.<ref>Audio commentary to the film "Capote" and various interviews with friends of Capote who have claimed that he developed depression as a result of his tragic upbringing and the experience of writing "In Cold Blood".</ref> *[[Drew Carey]], ameriški komik in igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1%2FXJ%2FYa&sdn=depression&cdn=health&tm=20&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http%3A%2F%2Fwww.jhu.edu%2F~gazette%2Faprjun96%2Fapr2996%2Fdrew.html |title=This Comic's Life Is Not Always A Laughing Matter |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-08 |archive-url=https://archive.today/20120708002153/http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ/Ya&sdn=depression&cdn=health&tm=20&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http://www.jhu.edu/~gazette/aprjun96/apr2996/drew.html |url-status=dead }}</ref> *[[Clarke Carlisle]], angleški nogometaš<ref>{{navedi novice | first = Clarke | last = Carlisle | title = Depression and suicide: Football's secret uncovered | url = http://www.bbc.co.uk/sport/0/football/23226524 | publisher = BBC Sport | date = 9 July 2013 | accessdate = 22 December 2014}}</ref> *[[Jim Carrey]], kanadski igralec in komik<ref>{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/11/18/60minutes/main656547.shtml | title=Carrey: 'Life Is Too Beautiful' | work=CBS News | accessdate = 10 August 2006 | date=21 November 2004}}</ref> *[[Mary Chapin Carpenter]], ameriški pevec-komponist<ref>{{navedi novice|url=http://www.cbsnews.com/stories/2004/11/18/60minutes/main656547.shtml | title=Country Music Star Mary Chapin Carpenter Talks About Struggle With Depression | work=Fox News | date=2 May 2006}}</ref> *[[Johnny Carson]], nestor ameriške zabavne televizije.<ref>{{navedi novice|url=http://www.youtube.com/watch?v=_0cDeQAoCDo | title=Barbara Walters Interviews Johnny Carson | work = ABC News | accessdate = 24 July 2011 | year= 1984}}</ref> *[[Helena Bonham Carter]], angleška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/femail/article-1360471/Oscars-2011-nominee-Helena-Bonham-Carter-says-mother-REAL-star.html | location=London | work=Daily Mail | first=Paul | last=Scott | title=Best Supporting Mum! Why Helena Bonham Carter says her mother is the REAL star | date=25 February 2011}}</ref><ref>http://www.nndb.com/people/073/000025995/</ref> *[[Dick Cavett]], vodja ameriških pogovornih TV oddaj<ref>{{navedi novice | first=Nate | last=Jenkins | title=Dick Cavett Talks About His Depression | url=http://www.huffingtonpost.com/2008/06/20/dick-cavett-talks-about-h_n_108332.html | work=[[The Huffington Post]] | date=20 June 2008}}</ref> *[[Raymond Chandler]], pisatelj detektivskih romanov<ref>[http://www.panbello.com/WebNoir7_Raymond_Chandler.html]</ref> *[[Iris Chang]], kitajsko-ameriška pisateljica in zgodovinarka<ref>{{navedi splet|url= http://www.metroactive.com/papers/metro/11.17.04/chang-0447.html|title=Remembering Iris Chang }}</ref> *[[Ray Charles]], afriško-ameriški pevec<ref>http://depressionintrospection.wordpress.com/tag/ray-charles/</ref><ref>his own autobiography</ref> *[[David Chase]], ameriški pisatelj, režiser in producent<ref>{{navedi novice | first=Peter | last=Biskind | title=An American Family | date=April 2007 | url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2007/04/sopranos200704?currentPage=1 | work=Vanity Fair}}</ref> *[[Lawton Chiles]], ameriški senator in guverner Floride<ref name="WP" /> *[[Melanie Chisholm]], angleški pop pevec-komponist<ref>{{navedi novice| url=http://music.guardian.co.uk/pop/story/0,,2091851,00.html | work=The Guardian | location=London | title=Question time | first=Hannah | last=Pool | date=31 May 2007 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Agatha Christie]], angleški kriminalni pisatelj<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/uk/2006/oct/15/books.booksnews | work=The Guardian | location=London | title=Christie's most famous mystery solved at last | first=Vanessa | last=Thorpe | date=15 October 2006 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Winston Churchill]], nekdanji angleški predsednik<ref>Storr, Anthony: Churchill's Black Dog, Kafka's Mice, and Other Phenomena of the Human Mind ISBN 978-0-345-36547-7</ref> *[[Louis C.K.]], mehiško-ameriški komik, igralec, pisatelj in režiser<ref>{{navedi novice | first=Jonah | last=Weiner | title=Louis C.K.: The Man Who Loves to Hate Himself | url=http://jonahweiner.com/RS_Louie_CK_Jonah_Weiner.html | work=[[Rolling Stone]] | date=December 2011}}</ref> *[[Eric Clapton]], angleški glasbenik<ref>http://www.eric-clapton.co.uk/interviewsandarticles/hisfatherseyes.htm</ref> *[[Kurt Cobain]], ameriški glasbenik ([[Nirvana (glasbena skupina)|Nirvana]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.burntout.com/kurt/biography/ |title=Biography of Kurt Cobain |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160727010334/http://www.burntout.com/kurt/biography/ |url-status=dead }}</ref> *[[Leonard Cohen]], kanadski pevec-komponist<ref>Pita, Elena [http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm An Intimate Conversation with...Leonard Cohen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081011082500/http://www.webheights.net/10newsongs/press/elmunmag.htm |date=2008-10-11 }}, El Mundo 26 September 2001 (translated from Spanish)</ref> *[[Stan Collymore]], angleški nogometaš<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-36405/Collymore-tells-depression.html | location=London | work=Daily Mail | title=Collymore tells of 'depression' | date=18 April 2014}}</ref> *[[Joseph Conrad]], Poljski pisatelj<ref>Najder, Zdzisław [http://conrad-centre.w.interia.pl/pages/conrad_life_en.htm Józef Teodor Konrad Korzeniowski -Joseph Conrad] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110123104832/http://conrad-centre.w.interia.pl/pages/conrad_life_en.htm |date=2011-01-23 }} 2nd Polish ed. [[Warszawa]] 1996</ref> *[[Calvin Coolidge]], 30. predsednik ZDA. predsednik<ref>''Tormented President: Calvin Coolidge, Death, and Clinical Depression'' by [[Robert E. Gilbert]]. 2003</ref> *[[Billy Corgan]], ameriški glasbenik ([[The Smashing Pumpkins]])<ref>{{navedi novice | first=Nekesa | last=Mumbi Moody | title=Billy Corgan embraces solo life | date=6 June 2005 | publisher= | url =http://www.nctimes.com/articles/2005/07/06/entertainment/music/7605130259.txt | work =Associated Press | pages = | accessdate = 10 August 2006 | language = }}</ref> *[[Jeb Corliss]], ameriški poklicni padalec in BASE skakalec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.visualnews.com/2011/11/02/they-call-him-the-human-bird/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-09-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120911081541/http://www.visualnews.com/2011/11/02/they-call-him-the-human-bird/ |url-status=dead }}</ref> *[[Chris Cornell]], ameriški glasbenik ([[Soundgarden]], [[Audioslave]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.blabbermouth.net/news.aspx?mode=Article&newsitemID=58302 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2019-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190722152321/http://www.blabbermouth.net/news.aspx%3Fmode%3DArticle%26newsitemID%3D58302 |url-status=dead }}</ref> *[[Courteney Cox]], ameriška igralka<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,1085027,00.html]</ref> *[[Sheryl Crow]], ameriški pevec-komponist<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/sherylcrow.htm |title=Famous People with Depression – Sheryl Crow |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322060726/http://depression.about.com/od/famous/p/sherylcrow.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Rivers Cuomo]], ameriški glasbenik ([[Weezer]])<ref>{{navedi splet | url=http://www.chartattack.com/reviews/49721/live-weezer-arent-afraid-of-the-blues | title=LIVE: Weezer Aren't Afraid Of The Blues | date=9 May 2005 | publisher=[[Chart (magazine)|Chart]] | accessdate=11 September 2009 }}</ref> ==D== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Roméo Dallaire]], kanadski general, senator in človekoljub<ref>Dallaire, Roméo, Shake Hands with the Devil ISBN 0-7867-1510-3</ref> *[[Rodney Dangerfield]], ameriški komik in igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1%2FXJ%2FYa&sdn=depression&cdn=health&tm=632&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http%3A%2F%2Fwww.signonsandiego.com%2Funiontrib%2F20040718%2Fnews_1a18rodney.html |title=Dangerfield is no laughing matter |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716104927/http://depression.about.com/gi/dynamic/offsite.htm?zi=1/XJ/Ya&sdn=depression&cdn=health&tm=632&f=10&su=p284.8.150.ip_&tt=14&bt=1&bts=1&zu=http://www.signonsandiego.com/uniontrib/20040718/news_1a18rodney.html |url-status=dead }}</ref> *[[Charles Darwin]], angleški prirodoslovec<ref>{{navedi novice | first=Jonah | last=Lehrer | title=Depression's Upside | url=http://www.nytimes.com/2010/02/28/magazine/28depression-t.html?pagewanted=all | work=[[New York Times]] | date=25 February 2010}}</ref> *[[Larry David]], ameriški igralec, pisatelj, komik in producent<ref>{{navedi splet | url=http://thelarrydavidstory.com/larry_david_biography_timeline.html | title=The Larry David Story | accessdate=2 December 2012 | archive-date=2012-05-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120509203534/http://www.thelarrydavidstory.com/larry_david_biography_timeline.html | url-status=dead }}</ref> *[[Edgar Degas]], francoski slikar<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/dgsp/hd_dgsp.htm Edgar Degas (1834–1917): Painting and Drawing | Thematic Essay | Timeline of Art History | The Metropolitan Museum of Art]</ref> *[[Ellen DeGeneres]], ameriška komičarka in voditeljica TV oddaj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/03/ellen_degeneres |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528102351/http://www.wmagazine.com/celebrities/2007/03/ellen_degeneres |url-status=dead }}</ref> *[[John Denver]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice| url=http://movies.nytimes.com/movie/198538/Take-Me-Home-The-John-Denver-Story/overview | work=The New York Times | accessdate=8 May 2010 | title=Movies: About Take Me Home: The John Denver Story}}</ref> *[[Johnny Depp]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.entertainmentwise.com/news/75300/Johnny-Depps-Kids-Cured-His-Depression |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2015-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150320175633/http://www.entertainmentwise.com/news/75300/Johnny-Depps-Kids-Cured-His-Depression |url-status=dead }}</ref> *[[Diana Spencer|Diana]], valižanska princesa<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/princessdiana.htm |title=Famous People with Depression – Princess Diana |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160322015541/http://depression.about.com/od/famous/p/princessdiana.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Charles Dickens]], angleški pisatelj<ref name="philosophicalsociety"/> *[[Barry Dickens]], avstralski pisatelj romanov in dramatik; napisal spomine na svoje boje z depresijo<ref>{{Navedi splet |url=http://www.angusrobertson.com.au/book/unparalleled-sorrow-finding-my-way-back-from-depression/6968629/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2014-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715002340/http://www.angusrobertson.com.au/book/unparalleled-sorrow-finding-my-way-back-from-depression/6968629/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://mwfblog.com.au/2009/08/28/parley-with-barry-dickins/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120718032115/http://mwfblog.com.au/2009/08/28/parley-with-barry-dickins/ |url-status=dead }}</ref> *[[Emily Dickinson]], ameriška pesnica<ref name="popcrunch.com"/><ref>http://www.hermitary.com/articles/dickinson.html</ref> *[[Monty Don]], osebnost angleške televizije, pisatelj in predavatelj<ref>[https://www.theguardian.com/media/2008/may/25/bbc.gardens]</ref> *[[Graeme Dott]], Škotski poklicni biljardist<ref>[https://www.bbc.co.uk/sport/0/snooker/21105377]</ref> *[[Nick Drake]], angleški glasbenik<ref>[http://www.nickdrake.com/nick_life_in_quotes.html www.nickdrake.com]</ref> *[[Doug Duncan]], ameriški politik, demokratski kandidat za guvernerja države Maryland na volitvah 2006<ref name="WP" /> *[[Kirsten Dunst]], ameriško-nemška igralka<ref>{{navedi novice | url= http://uk.eonline.com/uberblog/marc_malkin/b1352_kirsten_dunst_battles_depression_not.html | title= Kirsten Dunst Battles Depression, Not Drugs and Alcohol }}</ref> *[[Bob Dylan]], ameriški pevec-komponist, pesnik in umetnik<ref>{{navedi knjigo | author=Bradford, Adam Timothy | title=Out of the Dark Woods: Dylan, Depression and Faith | publisher=Templehouse | year=2011 | isbn=0956479820}}</ref> ==E== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Thomas Eagleton]], Senator ZDA za zv.državo [[Missouri]]<ref>{{Navedi splet |url=http://pn.psychiatryonline.org/cgi/content/full/37/21/10 |title=With Politics and Mental Illness, The More Things Change... – Bender 37 (21): 10 – Psychiatr News |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2003-08-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20030827001021/http://pn.psychiatryonline.org/cgi/content/full/37/21/10 |url-status=dead }}</ref> *[[Blake Edwards]], ameriški filmski režiser, scenarist in producent<ref>[http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0207/27/lklw.00.html CNN | Larry King Weekend | Transcript of interview with Blake Edwards, | date=2002-07-27]</ref> *[[Richey Edwards]], kitarist in lirik ([[Manic Street Preachers]])<ref>{{Citation | last = Foster | first = Patrick | title = Parents Register Missing Manics Star Richey Edwards Legally Dead | work = [[The Times]] | publisher = [[News Corporation]] | date = 24 November 2008 | url = http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/music/article5219264.ece | accessdate = 6 July 2011 | location = London }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[James Ellroy]], ameriški kriminalni pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://reviews.ebay.com/JAMES-ELLROY-WRITES-LONGHAND-Writer-apos-s-Cramp-Not-Block_W0QQugidZ10000000008123320 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120331234004/http://reviews.ebay.com/JAMES-ELLROY-WRITES-LONGHAND-Writer-apos-s-Cramp-Not-Block_W0QQugidZ10000000008123320 |url-status=dead }}</ref> *[[Eminem]], ameriški raperer<ref>{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/04/16/eminem_struggled_with_depression_after_r |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-07-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130704225837/http://www.starpulse.com/news/index.php/2009/04/16/eminem_struggled_with_depression_after_r |url-status=dead }}</ref> *[[Robert Enke]], nemški nogometaš<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/internationals/8353733.stm | work=BBC News | title=Suicide keeper battled depression | date=11 November 2009 | accessdate=27 March 2010}}</ref> ==F== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[William Faulkner]], ameriški avtor<ref>Lisa C. Hickman: William Faulkner and Joan Williams: the romance of two writers. McFarland&Co. Publishers, Jefferson (NC), 2006, p. 91-93</ref> *[[Craig Ferguson]], škotski-ameriški televizijski voditelj<ref>[https://www.tvguide.com/news/craig-ferguson-to-12132.aspx]</ref> *[[Paul Feyerabend]], avstrijski filozof<ref>Feyerabend, Paul, Killing Time: The Autobiography of Paul Feyerabend (1995), ISBN 0-226-24531-4, ISBN 0-226-24532-2</ref> *[[Lupe Fiasco]], ameriški raper<ref>{{Citation | last = Conner | first = Thomas | title = Lupe Fiasco's Battles with Atlantic Dampens Long-Awaited 'Lasers' | work = [[Chicago Sun-Times]] | publisher = Sun-Times Media Group | date = 4 March 2011 | url = http://www.suntimes.com/entertainment/music/4099380-421/the-lasers-fiasco.html | accessdate =1 July 2011}}</ref> *[[F. Scott Fitzgerald]], ameriški avtor<ref name="huffingtonpost.com">[http://www.huffingtonpost.com/2011/08/31/celebs-with-depression_n_942771.html]</ref> *[[Harrison Ford]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/harrisonford.htm |title=Famous People With Depression – Harrison Ford |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061106064128/http://depression.about.com/od/famous/p/harrisonford.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Michel Foucault]], Francoski filozof<ref>Eribon, Didier, Michel Foucault Cambridge, MA: Harvard University Press, 1991 ISBN 0-674-57286-6</ref> *[[Stephen Fry]], angleški komik, igralec in pisatelj<ref>http://www.telegraph.co.uk/health/10104138/Stephen-Fry-is-the-brave-face-of-suicidal-depression.html</ref> *[[Vic Fuentes]], pevec in kitarist banda [[Pierce the Veil]]<ref>http://www.wattpad.com/14123251-vic-fuentes-fanfiction-baby-this-is-paradise-and</ref> *[[Jackson C. Frank]], britanski komponist, glasbenik in kitarist. ==G== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Peter Gabriel]], angleški pevec in član [[Genesis (band)|''Genesis'']]<ref>http://gab-news.blogspot.com.au/2007/06/free-peter-gabriel-cd-in-next-weeks.html</ref> *[[Geoff Gallop]], avstralski politik<ref>{{navedi novice | url=http://www.abc.net.au/news/newsitems/200601/s1548584.htm | title=Quitting Gallop's frankness earns praise | work=ABC News Online | date= 16 January 2006 | accessdate = 10 August 2006}}</ref> *[[Romain Gary]], francosko-litvansko-poljski pisatelj romanov in diplomat<ref>{{Navedi splet |url=http://www.liw.lt/archive_vid.php?shid=1157453649&id=1157107083 |title=A Promising Beginning by Romas Ramanauskas – Lithuania in the World |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-09-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170909052205/http://www.liw.lt/archive_vid.php?shid=1157453649&id=1157107083 |url-status=dead }}</ref> *[[Gaston Gaudio]], tenisač in zmagovalec 2004 French Open<ref>[http://www.wearetennis.com/nl_BE/#/2013/06/20/top-10-life-hasn-t-spared-them/3115]</ref> *[[Paul Gauguin]], Francoski slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.abcgallery.com/G/gauguin/gauguinbio.html |title=Paul Gauguin. Biography – Olga's Gallery |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061206074215/http://abcgallery.com/G/gauguin/gauguinbio.html |url-status=dead }}</ref> *[[Carlo Gesualdo]], Italijanski skladatelj, diagnoza po uboju žene, njenega ljubimca in lastnega sina<ref>Watkings, Glenn: ''Gesualdo: The Man and His Music.'' 2nd edition. Oxford, 1991. ISBN 0-19-816197-2</ref> *[[Paul Getty]], angleški filantrop<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/obituaries/story/0,3604,938991,00.html | work= Sir Paul Getty, Philanthropist who gave £50m to the National Gallery | first= John | last= Cunningham | title=The Guardian | date= 17 April 2003 | accessdate = 10 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Joseph Gordon-Levitt]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://wonderwall.msn.com/movies/Joseph-Gordon-Levitt-Inspiring-creativity-8558.gallery |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005075308/http://wonderwall.msn.com/movies/joseph-gordon-levitt-inspiring-creativity-8558.gallery |url-status=dead }}</ref> *[[Tipper Gore]], druga dama ZDA<ref name="huffingtonpost.com"/> *[[Francisco de Goya]], španski slikar<ref>[http://www.worldandi.com/newhome/public/2004/february/bkpub1.asp The Sleep of Reason Brings Forth Monsters]</ref> *[[Spalding Gray]], ameriški igralec in pisatelj<ref>{{navedi novice | url=http://www.newyorkmetro.com/nymetro/news/features/n_9787/ | title=Vanishing Act | work=New York Magazine | first=Alex | last=Williams | date=2 February 2004 | accessdate=10 August 2006 | archive-date=2006-07-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060716033903/http://www.newyorkmetro.com/nymetro/news/features/n_9787/ | url-status=dead }}</ref> *[[Graham Greene]], angleški pisatelj<ref>Sherry, Norman, The Life of Graham Greene ISBN 0-641-68443-6</ref> *[[Zack Greinke]], ameriški bejzbolist [[MLB]]<ref>{{navedi novice |title=Greinke Battles Depression in Bid for K.C. Rotation |last=Donovan |first=John |url=http://sportsillustrated.cnn.com/2007/writers/john_donovan/03/15/royals.greinke/index.html |newspaper=[[Sports Illustrated]] |date=15 March 2007 |accessdate=28 December 2010 |archive-date=2007-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070317193401/http://sportsillustrated.cnn.com/2007/writers/john_donovan/03/15/royals.greinke/index.html |url-status=dead }}</ref> *[[Ken Griffey Jr.]], ameriški bejzbolist [[MLB]]<ref>[http://www.nytimes.com/1992/03/16/sports/griffey-jr-recalls-attempted-suicide.html nytimes.com]</ref> *[[Eddie Griffin (basketball)|Eddie Griffin]], ameriški bejzbolist [[NBA]]<ref>{{navedi novice| url=http://www.usatoday.com/sports/basketball/2007-08-24-406325719_x.htm | work=USA Today | title=Eddie Griffin: His last chance ended in a fiery crash | date=24 August 2007 | accessdate=8 May 2010 | first=Larry | last=McShane}}</ref> ==H== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Jon Hamm]], ameriški igralec<ref>{{Citation | last = Vernon | first = Polly | title = Mad Men: Jon Hamm on Life as Don Draper and the Blessings of Late Fame | work = [[The Observer]] | publisher = [[Guardian Media Group]] | date = 19 September 2010 | url = http://www.guardian.co.uk/tv-and-radio/2010/sep/19/jon-hamm-mad-men-don-draper | accessdate =2 March 2011 | location=London }}</ref> *[[Tony Hancock]], angleški igralec in komik<ref>{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article3554582.ece | work=The Times | location=London | title=Tony Hancock the comic genius I loved | first=Paul | last=Hoggart | date=17 March 2008 | accessdate=8 May 2010 | archive-date=2011-06-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110615232547/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/tv_and_radio/article3554582.ece | url-status=dead }}</ref> *[[Glen Hansard]], irski pevec-komponist in igralec <ref>{{navedi novice | url=http://www.irishmusiccentral.com/theframes/biography.html | work=Irish Music Central | title=The Frames: Biography | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2009-02-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090207065028/http://www.irishmusiccentral.com/theframes/biography.html | url-status=dead }}</ref> *[[Andrew Hansen]], avstralski komik (član tima ''[[The Chaser]]'')<ref>{{Navedi splet |url=http://www.greenleft.org.au/1997/296/15583 |title=Uni Documentary |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081206135802/http://www.greenleft.org.au/1997/296/15583 |url-status=dead }}</ref> *[[Johann Hari]], angleški reporter<ref>{{Navedi splet |url=http://johannhari.com/2006/08/09/my-love-affair-with-anti-depressants-is-drawing-to-an-end/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717191814/http://johannhari.com/2006/08/09/my-love-affair-with-anti-depressants-is-drawing-to-an-end |url-status=dead }}</ref> *[[H. L. A. Hart|Herbert Hart]], angleški filozof<ref>{{navedi novice | url=http://www.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/career_and_jobs/legal/article431917.ece | work=The Times | location=London | title=The troubled life of a tormented man and brilliant legal philosopher | date=22 March 2005 | accessdate=8 May 2010 | first1=David | last1=Pannick }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[Elizabeth Hartman]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9B0DE7DD103FF931A25755C0A961948260 | title=Elizabeth Hartman, 'Patch of Blue' Star, Is Suspected Suicide | work= [[New York Times]] | date = 12 June 1987 | accessdate=10 August 2006}}</ref> *[[Anne Hathaway]], ameriška igralka<ref>http://depressionandcreativity.org/anne-hathaway-on-her-depression-as-a-teen/</ref> *[[Friedrich August Hayek]], avstrijski ekonomist<ref>Jesus Huerta de Soto: The Austrian School of Economics: market order and entrepreneurial creativity. Edward Elgar, 2008, p. 77. ISBN 978-1-84720-769-2.</ref> *[[Ernest Hemingway]], ameriški pisatelj<ref name="philosophicalsociety"/> *[[Margaux Hemingway]], ameriška igralka; vnukinja Ernesta Hemingwaya<ref>[http://www.ew.com/ew/article/0,,165437,00.html 1996: Margaux Hemingway is found dead] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607202403/http://www.ew.com/ew/article/0,,165437,00.html |date=2011-06-07 }}, [[Entertainment Weekly|ew.com]]. Retrieved on 2-04-08</ref> *[[Bill Hicks]], ameriški komik in glasbenik<ref>{{cite video | people=Harlock, Matt and Thomas, Paul (Directors) | title = American: The Bill Hicks Story | medium=Documentary | publisher = American the Movie | date = 2009}}</ref> *[[Audrey Hepburn]], angleška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.elegantwoman.org/audrey-hepburn-biography.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816151849/http://www.elegantwoman.org/audrey-hepburn-biography.html |url-status=dead }}</ref> *[[Geoffrey Hill]], angleški pesnik<ref>[http://www.guardian.co.uk/books/2002/aug/10/featuresreviews.guardianreview15 "The Praise Singer", ''The Guardian'', 10 August 2002]</ref> *[[John Hinckley, Jr.]], ameriški (neuspeli) morilec [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/hinckleykeyfigures.htm |title=The John Hinckley trial: Key figures |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060719213437/http://www.law.umkc.edu/faculty/projects/ftrials/hinckley/hinckleykeyfigures.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Tuomas Holopainen]], Finski komponist in pianist skupine [[Nightwish]]<ref>http://www.tuomas-holopainen.com/main/index.php/biography{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *Sir [[Anthony Hopkins]], angleški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2011/01/31/20110131anthony-hopkins-wife-saved-him-from-depression.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202080655/http://www.azcentral.com/ent/celeb/articles/2011/01/31/20110131anthony-hopkins-wife-saved-him-from-depression.html |url-status=dead }}</ref> * [[Vladimir Horowitz]], ameriški pianist in skladatelj<ref>Plaskin, Glenn (1983). Biography of Vladimir Horowitz Quill ISBN 0-688-02656-7 Pages 338, 387, 389</ref> *[[Frankie Howerd]] OBE, angleški komik<ref>[http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-511820/Frankie-Howerds-long-time-gay-partner-breaks-silence.html Frankie Howerd's long-time gay partner breaks his silence]</ref> *[[Michael Hutchence]], avstralski pevec–komponist<ref>{{navedi splet|url=http://www.michaelhutchenceinfo.com/support.htm|title=Finding a Healing Note in Michael's Absence|work=Michael Hutchence Official Site|accessdate=23 June 2009|archive-date=2016-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160804083150/http://www.michaelhutchenceinfo.com/support.htm|url-status=dead}}</ref> *Sir [[Julian Huxley]], angleški biolog, avtor in administrator<ref>[http://www.icr.org/article/496/ Evolutionists and the Moth Myth]</ref> ==I== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> * [[Janis Ian|Janis Joplin]], ameriška pevka-skladateljica<ref>{{navedi novice | url=http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,1830208,00.html | work=Time | first=Andrea | last=Sachs | title=Janis Ian | date=7 August 2008 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130826050257/http://www.time.com/time/arts/article/0,8599,1830208,00.html | url-status=dead }}</ref> *[[Natalie Imbruglia]], avstralska pevka-skladateljica, igralka in model.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sane.org/Information/People/Natalie_Imbruglia.html |title=SANE Australia – Natalie Imbruglia |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-03-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070319222840/http://www.sane.org/Information/People/Natalie_Imbruglia.html |url-status=dead }}</ref> *[[Jack Irons]], ameriški glasbenik, bobnar v bendih [[Eleven (band)|Eleven]], [[Pearl Jam]], in [[Red Hot Chili Peppers]]<ref>[http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/chili%20peppers%20jack%20irons%20pays%20tribute%20to%20slovak_14_05_2006 "Chili Peppers’ Jack Irons Pays Tribute to Slovak"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090112164631/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/chili%20peppers%20jack%20irons%20pays%20tribute%20to%20slovak_14_05_2006 |date=2009-01-12 }}. [[Contactmusic.com]]. 14 May 2006.</ref> ==J== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Janet Jackson]], ameriški pevec<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-srv/style/features/janetjack.htm Washington Post – ''Crushed Velvet'']</ref> *[[Henry James]], angleški pisatelj<ref name="psychology.about.com">{{Navedi splet |url=http://psychology.about.com/od/profilesofmajorthinkers/p/jamesbio.htm |title=William James – Biography of William James |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305010857/http://psychology.about.com/od/profilesofmajorthinkers/p/jamesbio.htm |url-status=dead }}</ref> *[[William James]], ameriški filozof in psiholog<ref>{{Navedi splet |url=http://www.des.emory.edu/mfp/jphotos.html |title=Biography, Chronology and Photographs of William James |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061101225956/http://www.des.emory.edu/mfp/jphotos.html |url-status=dead }}</ref> *[[Jim Jefferies (comedian)|Jim Jefferies]], avstralski komik *[[Richard Jeni]], ameriški komik in igralec<ref>[http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/content/article/2007/06/29/AR2007062900313_pf.html "Coroner's Report: Jeni Was Mentally Ill]." ''[[Associated Press]]'' via ''[[Washington Post]].'' 29 June 2007. Retrieved on 16 August 2009.</ref> *[[Billy Joel]], ameriški glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://depression.about.com/od/famous/p/billyjoel.htm |title=Famous People With Depression – Billy Joel |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106220546/http://depression.about.com/od/famous/p/billyjoel.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Daniel Johns]], avstralski glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sane.org/mos/index.php?option=com_content&task=view&id=383 |title=Daniel Johns – SANE Australia editorial |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-09-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060925211037/http://www.sane.org/mos/index.php?option=com_content&task=view&id=383 |url-status=dead }}</ref> *[[Samuel Johnson]], angleški leksikolog, življenjepisec, esejist in pesnik<ref>James Boswell's ''Life of Johnson''</ref> *[[Daniel Johnston]], ameriški glasbenik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.sonyclassics.com/devilanddaniel/aboutthefilm.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120119033607/http://www.sonyclassics.com/devilanddaniel/aboutthefilm.html |url-status=dead }}</ref> *[[Angelina Jolie]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice| url= http://madeinatlantis.com/angelina_jolie/interview2.htm| title= arhivska kopija| accessdate= 2015-05-06| archive-date= 2012-07-11| archive-url= https://archive.today/20120711/http://madeinatlantis.com/angelina_jolie/interview2.htm| url-status= dead}}</ref> *[[Bruce Jones (actor)|Bruce Jones]], angleški TV-igralec [[Coronation Street]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.mirror.co.uk/tv/tv-news/coronation-street-star-bruce-jones-887432 |title=Coronation Street star Bruce Jones reveals how his battle against depression and drink has driven him to the brink of suicide – Mirror Online |publisher=Mirror.co.uk |date=17 June 2012 |accessdate=4 July 2013}}</ref> *[[Kevan Jones]], Labour Party MP za North Durham<ref>{{navedi novice |title=MPs Charles Walker and Kevan Jones tell of mental health issues |url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-politics-18444516 |newspaper=BBC News |date=14 June 2012 |accessdate=28 November 2012}}</ref> *[[Ashley Judd]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice | url= http://www.msnbc.msn.com/id/13722724/ | title= Ashley Judd says she was treated for depression | work=[[Associated Press|AP]] | date=5 July 2006}}</ref> *[[Jung Da Bin]], korejska igralka<ref>[http://english.yna.co.kr/Engnews/20070210/670000000020070210154936E4.html Suicide News]</ref> ==K== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Franz Kafka]], češki pisatelj<ref>{{navedi splet | url=http://www.kafka.org/index.php?biography | title=Kafka's Life (1883–1924) | accessdate=2 December 2012 | archive-date=2016-08-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160817185231/http://www.kafka.org/index.php?biography | url-status=dead }}</ref> *[[Antonie Kamerling]], nizozemski igralec<ref>{{navedi novice | url = http://www.nu.nl/achterklap/2350712/antonie-kamerling-overleden.html | title = Antonie Kamerling overleden | work = nu.nl | date = 7 October 2010 | accessdate = 8 August 2011 | location = Amsterdam | archive-date = 2011-09-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110906103959/http://www.nu.nl/achterklap/2350712/antonie-kamerling-overleden.html | url-status = dead }}</ref> *[[Sarah Kane]], angleški dramatik<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/arts/main.jhtml?xml=/arts/2001/05/14/btkane14.xml | title= Sarah Kane's howl of pain is an act of artistic heroism | work = Telegraph.co.uk | date = 14 May 2001 | accessdate =11 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Hamid Karzai]], afganistanski predsednik<ref>{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/asia/afghanistan/8017747/Karzai-suffers-depression-says-Watergate-investigator.html | title= Karzai Suffers Depression, Says Watergate Investigator | work = Telegraph.co.uk | date = 22 September 2010 | location=London | first=Ben | last=Farmer}}</ref> *[[Charlie Kaufman]], ameriški scenarist<ref>{{navedi novice|url=http://www.guardian.co.uk/film/2009/apr/18/charlie-kaufman-interview | title= It's just a big mess inside my head | work = guardian.co.uk | date = 17 April 2009 | location=London | first=Laura | last=Barton}}</ref> *[[Susanna Kaysen]], ameriški pisatelj<ref>Kaysen, Susanna: Girl Interrupted ISBN 0-679-74604-8</ref> *[[Demi C. Kazanis, DDS]] ameriška filmska igralka, filantrop, zobozdravnica *[[John Keats]], angleški pesnik<ref name=autogenerated1>[http://scorpioncity.com/depr.html Artists with Depression]</ref> *[[Kid Cudi]], ameriški hip hop umetnik<ref>http://www.washingtonpost.com/blogs/therootdc/post/breaking-hip-hops-silence-kid-cudi-speaks-on-mental-health/2013/01/17/257828fe-60b0-11e2-9940-6fc488f3fecd_blog.html</ref> *[[Kool Keith]], ameriški hip hop umetnik<ref>http://www.earthhiphop.com/modules/news/article.php?storyid=42 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20181215172748/http://www.earthhiphop.com/modules/news/article.php?storyid=42 |date=2018-12-15 }} Kool Keith "Nogatco Rd."</ref> *[[Jack Kerouac]], ameriški pesnik<ref>{{Navedi splet |url=http://mentalhealthheal.com/87926/jack-kerouac-mental-disorder/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303233704/http://mentalhealthheal.com/87926/jack-kerouac-mental-disorder/ |url-status=dead }}</ref> *[[Marian Keyes]], Irski pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mariankeyes.com/newsletter/May |title=2010?forumboardid=9&forumtopicid=9 |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://archive.today/20120904154617/http://www.mariankeyes.com/newsletter/May |url-status=dead }}</ref> *[[Alicia Keys]], ameriški pevec-komponist<ref>[http://www.people.com/people/article/0,,20166204,00.html]</ref> *[[Anthony Kiedis]], ameriški glasbenik, pevec funk rock skupine [[Red Hot Chili Peppers]].<ref>{{Navedi splet |url=http://anthonykiedis.net/magazine-scansarticles/2000-2005/2000-2/kerrang-july-2000/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160726182137/http://anthonykiedis.net/magazine-scansarticles/2000-2005/2000-2/kerrang-july-2000/ |url-status=dead }}</ref> *[[Stephen King]], ameriški avtor <ref>{{navedi novice |url=http://www.theguardian.com/books/2000/sep/14/stephenking.fiction1| title='Part two of the full Stephen King interview'|date=14 September 2010|work=[[The Guardian]] |first=Tim |last=Adams}}</ref> *[[Ernst Ludwig Kirchner]], Nemški slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.museothyssen.org/thyssen_ing/coleccion/obras_ficha_biografia409.html |title=Kirchner Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303225725/http://www.museothyssen.org/thyssen_ing/coleccion/obras_ficha_biografia409.html |url-status=dead }}</ref> *[[Anne Kirkbride]], angleška TV igralka [[Coronation Street]]<ref>{{navedi novice |url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-90523/My-struggle-beat-blues.html| title='My struggle to beat the blues'|date=3 November 2012|work=[[The Daily Mail]] |accessdate=8 June 2013|location=London|first=Mark|last=Reynolds}}</ref> * [[Cris Kirkwood]], ameriški glasbenik, basist [[Meat Puppets]]. *[[John Kirwan (rugby)|John Kirwan]], novozelandski ragbist, nekdanji član tima [[All Black]].<ref name="NZ_Herald_10405228">{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/section/1/story.cfm?c_id=1&objectid=10405228 |title=John Kirwan to front new depression campaign |date=10 October 2006 |agency=[[NZPA]] |work=[[The New Zealand Herald]] |accessdate=15 October 2011}}</ref> *[[Joey Kramer]], ameriški glasbenik ([[Aerosmith]])<ref>Kramer, Joey: Hit Hard: A Story of Hitting Rock Bottom at the Top ISBN 978-0-06-156662-2</ref> *[[Akira Kurosawa]], japonski filmski režiser<ref>{{Navedi splet |url=http://www.1worldfilms.com/Tribute%20Akira%20Kurosawa.htm |title=Tribute to Akira Kurosawa |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160329111116/http://1worldfilms.com/Tribute%20Akira%20Kurosawa.htm |url-status=dead }}</ref> ==L== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Alan Ladd]], ameriški igralec<ref>[http://www.tcm.com/thismonth/article.jsp?cid=161109 Alan Ladd 8/12]</ref> *[[Kendrick Lamar]], ameriški hip hop umetnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.complex.com/music/2014/11/kendrick-lamar-devi-dev-houston-interview |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-11-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125040331/http://www.complex.com/music/2014/11/kendrick-lamar-devi-dev-houston-interview |url-status=dead }}</ref> *[[Michael Landsberg]], kanadski športni reporter<ref>[http://www.tsn.ca/nhl/story/?id=375694 Landsberg]</ref> *[[Hugh Laurie]], angleški igralec<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/magazine/4631772.stm | title=Hugh Laurie | work=BBC.co.uk | date = 20 January 2006 | accessdate=11 August 2006}}</ref> *[[Denis Lawson]], angleški igralec<ref>[http://www.bbc.co.uk/drama/faces/denis_lawson.shtml Denis Lawson BBC bio]</ref> *[[Jenny Lawson]], ameriški avtor in bloger<ref>{{navedi novice| url=http://thebloggess.com/2012/09/today-and-forever/ | title=Today and forever | work=The Blogess | date = 10 September 2012 }}</ref> *[[William Lee (valet)|William Lee]], afriško-ameriški suženj *[[John Lennon]], MBE, angleški pevec-komponist<ref>{{navedi knjigo | author=Riley, Time | title=Lennon: The Man, the Myth, the Music – The Definitive Life | url=https://archive.org/details/lennonmanmythmus0000rile_p3z0 | publisher=Hyperion | year=2011 | isbn=1401324525}}</ref> *[[Neil Lennon]], severnoirski nogometaš<ref>[http://scotlandonsunday.scotsman.com/football.cfm?id=1220872006 Scotland on Sunday]</ref> *[[David Letterman]], ameriški komik in TV komentator<ref>{{navedi novice | url=http://technorati.com/entertainment/tv/article/david-letterman-i-get-medicinal-help/ | title=David Letterman: I Get ‘Medicinal Help’ for Depression | work=Technorati | date=4 February 2011 | accessdate=22 March 2011 | archive-date=2011-03-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110311020253/http://technorati.com/entertainment/tv/article/david-letterman-i-get-medicinal-help | url-status=dead }}</ref> *[[Lee Joon-gi]], korejski igralec<ref>http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2979115&cloc=joongangdaily|home|online</ref> *[[Meriwether Lewis]], ameriški raziskovalec<ref>Ambrose Stephen. Undaunted Courage</ref> *[[Richard Lewis (comedian)|Richard Lewis]], ameriški komik in igralec<ref>{{navedi knjigo | author=Lewis, Richard | title=The Other Great Depression: How I'm Overcoming, on a Daily Basis, at Least a Million Addictions and Dysfunctions and Finding a Spiritual (Sometimes) Life | url=https://archive.org/details/othergreatdepres0000lewi | publisher=PublicAffairs | year=2000 | isbn=1891620932}}</ref> * [[Gary Lightbody]], severnoirski pevec skupine [[Snow Patrol]]<ref>http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/rems-michael-stipe-saves-gary-lightbody-on-snow-patrols-new-album-fallen-empire/story-e6frexl9-1226197159271</ref> *[[Abraham Lincoln]], ameriški pravnik in politik, 16thpredsednik ZDA<ref>Burlingame, Michael: The inner world of Abraham Lincoln ISBN 0-252-06667-7</ref> *[[Heather Locklear]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20214221,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160829165414/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20214221,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Oscar Lopez]], Čilensko-kanadski folk kitarist<ref>{{Navedi splet |url=http://www.smoothjazznow.com/interview_oscar_lopez.htm |title=Oscar Lopez Talks About His Darkest Moment |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060722102248/http://www.smoothjazznow.com/interview_oscar_lopez.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Demi Lovato]], ameriški pevec in igralka<ref>http://www.huffingtonpost.com/2014/04/30/demi-lovato-childhood-depression_n_5241422.html</ref> *[[Courtney Love]], ameriški pevec in igralka ([[Hole (band)|Hole]])<ref>http://www.medindia.net/news/Courtney-Love-Turns-to-Buddhism-to-Overcome-Anxiety-Depression-31465-1.htm</ref> *[[H.P. Lovecraft]], ameriški pisec kozmičnih grozljivk. ==M== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Claudio Magris]], Italijanski pisatelj<ref>http://ricerca.repubblica.it/repubblica/archivio/repubblica/2000/08/11/un-tavolo-al-caffe-san-marco-il.html</ref> * [[Gustav Mahler]], Avstrijski skladatelj<ref>[http://www.pep-web.org/document.php?id=irp.008.0257a Mahler's Depression]</ref> * [[Rafe Mair]], Kanadski radijski delavec in član kabinetar<ref>{{navedi novice|last1=Mair|first1=Rafe|title=Depression no cause for shame|url=http://www.mentalhealth.com/story/p52-mair.html|accessdate=18 August 2014|work=Vancouver Courier|date=11 October 1995|archive-date=2014-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140805190514/http://www.mentalhealth.com/story/p52-mair.html|url-status=dead}}</ref> *[[Shirley Manson]], škotski pevec skupine [[Garbage (band)|Garbage]]<ref>{{Navedi splet |url=http://chickswhorock.webs.com/shirleymanson.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110813130417/http://chickswhorock.webs.com/shirleymanson.htm |url-status=dead }}</ref> *[[John Marsden (writer)|John Marsden]], avstralski pisatelj romanov in pedagog, znan po svojih jutranjih serijah.<ref>http://www.abc.net.au/tv/enoughrope/transcripts/s1137536.htm</ref><ref>http://www.abc.net.au/gnt/profiles/Transcripts/s1235463.htm</ref> *[[Heather Matarazzo]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.halfofus.com/video/?videoID=80&chapterID=1 |title=Heather Matarazzo – Half of Us |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130523021931/http://www.halfofus.com/video/?videoID=80&chapterID=1 |url-status=dead }}</ref> *[[Henri Matisse]], francoski slikar<ref>[http://www.newstatesman.com/200503280038 New Statesman – Paradise found]</ref> *[[Guy de Maupassant]], francoski pisatelj<ref>[http://www.bbc.co.uk/worldservice/arts/highlights/000808_maupassant.shtml Remembering Maupassant | Arts and Entertainment | BBC World Service]</ref> *[[Brian May]], angleški kitarist<ref>[https://www.popmatters.com/pm/review/94773-brian-may-the-definitive-biography-by-laura-jackson/]</ref> *[[Vladimir Mayakovsky|Vladimir Majakovski]], ruski pisatelj in pesnik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.schicklerart.com/exh/mayakovsky/index.html |title=Mayakovsky Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061103085934/http://www.schicklerart.com/exh/mayakovsky/index.html |url-status=dead }}</ref> *[[Garry McDonald (actor)|Garry McDonald]], avstralski igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://bluepages.anu.edu.au/symptoms/experiences/famous_people/mcdonald |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130411073000/http://www.bluepages.anu.edu.au/symptoms/experiences/famous_people/mcdonald |url-status=dead }}</ref><ref>An interview with the Australian organization Beyond Blue in 2009 for their educational videos</ref> *[[Ewan McGregor]], škotski igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/ewan%20mcgregor.s%20star%20wars%20depression%20led%20to%20boozing |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081105193816/http://www.contactmusic.com/new/xmlfeed.nsf/mndwebpages/ewan%20mcgregor.s%20star%20wars%20depression%20led%20to%20boozing |url-status=dead }}</ref> *[[Herman Melville]], ameriški pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=18 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070206220727/http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=18 |url-status=dead }}</ref> *[[Paul Merton]], angleški komik<ref>[http://justaminutesite.blogspot.com/2006/05/interesting-article-about-paul-merton.html Just A Minute blog: Interesting article about Paul Merton]</ref> *[[Charlotte Mew]], angleški pesnik<ref>[http://hermes.hrc.ntu.edu.tw/lctd/asp/authors/00110/introduction.htm Biography Charlotte Mew]</ref> *[[Michelangelo]], Italijanski slikar in kipar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.theallineed.com/medicine/06012118.htm |title=Illnesses in artists |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160812123600/http://www.theallineed.com/medicine/06012118.htm |url-status=dead }}</ref> *[[John Stuart Mill]], angleški politični filozof<ref>Capaldi, Nicholad: John Stuart Mill: A Biography ISBN 0-521-62024-4</ref> *[[Spike Milligan]], irski komik in pisatelj<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/tv_and_radio/1092904.stm | work=BBC News | title=Milligan's comic genius | date=27 February 2002 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Kylie Minogue]], avstralski pevec<ref>{{navedi novice | url=http://www.nzherald.co.nz/lifestyle/news/article.cfm?c_id=6&objectid=10843929 | work=The New Zealand Herald | title=Kylie Minogue suffers spells of 'mini depression' | date=30 October 2012 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2017-02-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170225214358/http://www.nzherald.co.nz/lifestyle/news/article.cfm?c_id=6&objectid=10843929 | url-status=dead }}</ref> *[[Joan Miró]], španski slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://us.easyart.com/artist/Joan-Miro-2394.html |title=Joan Miro Art Prints & Posters. Buy Joan Miro Art Prints in the UK |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2008-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527073724/http://us.easyart.com/artist/Joan-Miro-2394.html |url-status=dead }}</ref> *[[Frunzik Mkrtchyan|Frunzik Mkrčian]], armenski igralec<ref>{{navedi novice|title=Armenia commemorates actor Mher Mkrtchyan|url=http://vestnikkavkaza.net/news/society/3136.html|accessdate=16 February 2014|newspaper=Vestnik Kavkaza|date=4 July 2010}}</ref> *[[Marilyn Monroe]], ameriška igralka in seks simbol<ref>http://entertainment.howstuffworks.com/marilyn-monroe-final-years4.htm</ref> *[[Alanis Morissette]], kanadski glasbenik in komponist<ref>{{navedi novice| url=http://www.usmagazine.com/celebrity-moms/news/alanis-morissette-post-partum-depression-was-a-really-intense-time-2012288 | work=US Weekly | title=Alanis Morissette: Post-Partum Depression Was a "Really Intense Time" | date=28 August 2012 | accessdate=29 December 2012}}</ref> *[[Morrissey]], angleški pevec in nekdanji prva oseba skupine [[The Smiths]]<ref>[http://www.morrissey-solo.com/articles/uncut0898b.htm Manchester's Answer To The H-Bomb (Uncut magazine, August 1998 – part 2)]</ref> *[[Wolfgang Amadeus Mozart]], avstrijski skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.famousbipolarpeople.com/wolfgang-amadeus-mozart.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160809071719/http://www.famousbipolarpeople.com/wolfgang-amadeus-mozart.html |url-status=dead }}</ref> *[[Bill Murray]], ameriški igralec<ref>http://www.masslive.com/entertainment/index.ssf/2008/10/bill_murray_talks_candidly_abo.html</ref> *[[Les Murray (poet)|Les Murray]], avstralski pesnik<ref>http://www.abc.net.au/7.30/content/2006/s1610581.htm</ref><ref>His collection of poems "Killing the Black Dog: A Memoir of Depression"</ref> ==N== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Isaac Newton]], angleški fizik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.incwell.com/Biographies/Newton,Isaac.html |title=SPECTRUM Biographies – Isaac Newton |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160815203035/http://www.incwell.com/Biographies/Newton,Isaac.html |url-status=dead }}</ref> * [[Matthew Newton]], avstralski igralec<ref>{{navedi novice | url=http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/matthew-newton-suffering-very-very-severe-depression-clinic/story-e6frfmqi-1225910232548 | work=The Daily Telegraph | title=Matthew Newton suffering 'very, very severe' depression – clinic | date=26 August 2010 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2013-10-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131013160638/http://www.news.com.au/entertainment/celebrity/matthew-newton-suffering-very-very-severe-depression-clinic/story-e6frfmqi-1225910232548 | url-status=dead }}</ref> *[[Friedrich Nietzsche]], Nemški filozof<ref name="philosophicalsociety"/> ==O== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Graeme Obree]], angleški kolesar<ref>{{navedi novice | url=http://www.guardian.co.uk/sport/2003/sep/17/cycling.cycling | title=Obree opens up on a story of speed, success and suicide | work=Guardian.co.uk | accessdate=11 November 2011 | location=London | first=William | last=Fotheringham | date=17 September 2003}}</ref> *[[Conan O'Brien]], ameriški televizijski gostitelj, komik, pisatelj, producenti<ref>{{navedi novice | first=Mark | last=Binelli | title=Conan O'Brien Comes Clean | url=http://www.rollingstone.com/culture/news/conan-obrien-comes-clean-20101027 | work=[[Rolling Stone]] | date=11 November 2010 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2017-02-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170225210034/http://www.rollingstone.com/culture/news/conan-obrien-comes-clean-20101027 | url-status=dead }}</ref> *[[Bill Oddie]], angleški humorist in prirodoslovec<ref>{{navedi splet | url=http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2004/09_september/24/who_oddie.shtml | title=Who do you think you are | work = BBC.Co.uk | accessdate=11 August 2006}}</ref> *[[Eugene O'Neill]], ameriški dramatik<ref>{{navedi knjigo | author=Black, Stephen A. | title=Eugene O'Neill: Beyond Mourning and Tragedy | publisher=Yale University press | year=2002 | isbn=0-300-09399-3}}</ref> *[[Julius Robert Oppenheimer]], ameriški fizik (»oče atomske bombe«)<ref>Kai Bird and Martin J. Sherwin: [[American Prometheus: The Triumph and Tragedy of J. Robert Oppenheimer]] ISBN 0-375-41202-6</ref> *[[Marie Osmond]], ameriški glasbenik<ref>[http://www.oprah.com/health/coping/depression/health_copedep_mosmond.jhtml Coping with Depression — Kids and Depression] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080517022313/http://www.oprah.com/health/coping/depression/health_copedep_mosmond.jhtml |date=2008-05-17 }} {{Dead link|date=July 2011}}</ref> *[[Ronnie O'Sullivan]], angleški biljardist<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/world_snooker_championship/1318231.stm | work=BBC News | title=Tale of two Ronnies | date=8 May 2001 | accessdate=27 March 2010}}</ref> *[[Patton Oswalt]], ameriški komik in igralec<ref>http://comedians.about.com/od/comedyalbums/fr/myweaknessisstrong.htm {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091101232335/http://comedians.about.com/od/comedyalbums/fr/myweaknessisstrong.htm |date=2009-11-01 }} Review of Patton Oswalt: My Weakness is Strong</ref> ==P== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Gwyneth Paltrow]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231622/http://www.people.com/people/article/0,,1063489,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Dolly Parton]], ameriška country pevka in igralka<ref>http://www.contactmusic.com/news-article/parton-forced-herself-out-of-suicidal-depression</ref> *[[Jenny Pat]], Oseba na kitajsko-japonski oddaji [[Discovery Channel|Kanal odkritja]] in slaven preprodajalec umetnin<ref>{{Navedi splet |url=http://hk.apple.nextmedia.com/news/art/20080210/10735721 |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160805173221/http://hk.apple.nextmedia.com/news/art/20080210/10735721 |url-status=dead }}</ref> *[[Ryan Phillippe]], ameriški igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.r-phillippe.com/nydailynews2002.php |title=Ryan Phillippe |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://archive.today/20070928060703/http://www.r-phillippe.com/nydailynews2002.php |url-status=dead }}</ref> *[[Deepika Padukone]], bollywoodska igralka <ref>http://timesofindia.indiatimes.com/entertainment/hindi/bollywood/news/Deepika-Padukone-to-spread-mental-health-awareness-in-2015/articleshow/45741895.cms</ref><ref>http://www.huffingtonpost.com/2015/01/15/deepika-padukone-depression_n_6480602.html?ir=India</ref> *[[T. Boone Pickens, Jr.]], ameriški naftni tajkun<ref>[http://www.portfolio.com/executives/features/2007/03/29/Fortune-Hunter Fortune Hunter – Executive Articles – Portfolio.com] by Harry Hurt III. Retrieved on 2-04-08.</ref> *[[János Pilinszky]], madžarski pesnik<ref name="czeizel_pilinszky">[http://www.kortars.com/0005/ceizel.htm] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624140034/http://www.kortars.com/0005/ceizel.htm |date=2009-06-24 }} (Hungarian)</ref> *[[Brad Pitt]], ameriški igralec<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/9042512/Brad-Pitt-I-suffered-depression.html | work=The Daily Telegraph | first=Nick | last=Allen | title=Brad Pitt: 'I suffered depression' | date=26 January 2012 | location=London}}</ref> *[[Sylvia Plath]], ameriški pisatelj<ref name="philosophicalsociety" /> *[[Edgar Allan Poe]], ameriški pesnik in pisatelj<ref name="philosophicalsociety" /> *[[Jackson Pollock]], ameriški slikar<ref>Jackson Pollock: A Biography by Deborah Solomon 28 September 2001</ref> *[[Charley Pride]], ameriški country pevec.<ref>[http://www.cmt.com/shows/dyn/inside_fame/91408/episode.jhtml CMT ''Inside Fame'' show on Charley Pride.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131005073042/http://www.cmt.com/shows/dyn/inside_fame/91408/episode.jhtml |date=2013-10-05 }} – accessed 8 August 2010.</ref> *[[Bill Pulsipher]], ameriški bejzbolist<ref name="Schwarz">{{navedi novice |title=For Pulsipher, Down Doesn't Mean Out |author=Bill Pulsipher as told to [[Alan Schwarz]] |publisher=[[Baseball America]] |date=7 April 2005 |accessdate=26 March 2007 |url=http://www.baseballamerica.com/today/columnists/050407schwarz.html |archive-date=2007-04-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406212222/http://baseballamerica.com/today/columnists/050407schwarz.html |url-status=dead }}</ref> ==R== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Sergej Vasiljevič Rahmaninov]], ruski skladatelj in pianist<ref name="ng709710">Norris, ''New Grove 2nd Ed.'', 709–710.</ref> *[[Charlotte Rampling]], angleška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/charlotte-rampling-in-from-the-cold-529788.html | work=The Independent | location=London | title=Charlotte Rampling: In from the cold | date=26 March 2005 | accessdate=27 March 2010}}</ref> *[[Trent Reznor]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice| url=http://www.smh.com.au/news/music/hammer-time-over/2005/08/04/1122748732635.html | work=[[The Sydney Morning Herald]]|last=Roberts|first=Jo | location=Sydney | title=Hammer Time Over | date=5 August 2005 | accessdate=4 January 2011}}</ref> *[[Christina Ricci]], ameriška igralka<ref name="huffingtonpost.com"/> *[[Anne Rice]], ameriška pisateljica<ref>[http://www.annerice.com/ReaderInteraction-MessagesToFans-Archive.html]</ref> *[[Rainer Maria Rilke]], Avstrijski pesnik<ref>[http://art-bin.com/art/oduinocontents.html Rilke and Depression]</ref> *[[John D. Rockefeller]], ameriški kapitalist<ref>{{Navedi splet |url=http://eh.net/bookreviews/library/0103 |title=Titan: The Life of John D. Rockefeller, Sr. {{!}} Book Reviews {{!}} EH.Net |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2010-01-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100119081019/http://eh.net/bookreviews/library/0103 |url-status=dead }}</ref> *[[Mark Rothko]], ameriški slikar<ref>{{Navedi splet |url=http://articons.co.uk/rothko.htm |title=Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-07-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160726185950/http://www.articons.co.uk/rothko.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Hans Rott]], Avstrijski skladatelj<ref>[http://www.hans-rott.de/life.htm Hans Rott – His Life]</ref> *[[Ronda Rousey]], UFC rokoborec<ref>[http://larrybrownsports.com/mma/ronda-rousey-depression-olympics/234656]</ref> *[[Jessica Rowe]], Avstralska reporterka in TV osebnost<ref>{{Navedi splet |url=http://aww.ninemsn.com.au/living/8230543/jessica-rowe-on-motherhood-and-her-new-book |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-05-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512061509/http://aww.ninemsn.com.au/living/8230543/jessica-rowe-on-motherhood-and-her-new-book |url-status=dead }}</ref><ref>http://www.beyondblue.org.au/index.aspx?link_id=59.952</ref> *[[J. K. Rowling]], angleška pisateljica<ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/main.jhtml?xml=/news/2008/03/23/nrowling123.xml | work=The Daily Telegraph | location=London | title=JK Rowling contemplated suicide | first=Simon | last=Johnson | date=23 March 2008 | accessdate=8 May 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.showbizspy.com/article/57235/jk-rowling-speaks-out-about-the-depression-that-inspired-her-to-write-harry-potter-books.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090803221201/http://www.showbizspy.com/article/57235/jk-rowling-speaks-out-about-the-depression-that-inspired-her-to-write-harry-potter-books.html |url-status=dead }}</ref> *[[Winona Ryder]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.actressarchives.com/news/winona-ryder-battled-depression-after-johnny-depp-split| work=Actress Archives | date=28 May 2009 | accessdate=6 February 2012}}</ref> ==S== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Antoine de Saint-Exupéry]], Francoski avtor ''[[Mali princ|Malega princa]]''<ref>http://www.poemhunter.com/antoine-de-saint-exupery/biography/</ref> *[[J. D. Salinger]], ameriški avtor ''[[Franny and Zooey|Igre v rži]]''<ref>{{navedi novice| url=http://www.nytimes.com/2011/02/11/books/11salinger.html?pagewanted=all&_r=0 | work=New York Times | title=Peering into a Reclusive Life | date=10 February 2011 | accessdate=29 December 2012 | first=Michiko | last=Kakutani}}</ref> *[[Jim Salinger]], Novozelandski klimatolog<ref name="Stuff.co.nz_2976535">{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/national/2976535/Salinger-suffered-major-disorder-authority-told |title=Salinger call to Hickey 'personal' |date=19 October 2009 |agency=[[NZPA]] |work=[[Stuff.co.nz]] |accessdate=15 October 2011}}</ref> *[[Frankie Sandford]], angleški pop pevec<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-2121472/Frankie-Sandfords-battle-depression-The-Saturdays-singer-felt-worthless-ugly.html | work=Daily Mail| title=The Saturdays's Frankie Sandford opens up on her battle with depression| date=28 March 2012 | accessdate=31 March 2013| location=London| first=Emily| last=Sheridan}}</ref> *[[Siegfried Sassoon]], angleški pesnik in vojak<ref>{{navedi novice| url=http://books.guardian.co.uk/review/story/0,12084,924120,00.html | title=The Hermit of Heytesbury | work=[[The Guardian]] | date = 29 March 2003 | accessdate=11 August 2006 | location=London}}</ref> *[[Terry Sawchuk]], Kanadski vratar<ref>{{Citation | last = Klein | first = Jeff Z. | title = Brodeur Ties Sawchuk and Plays Closest to the Legend | work = [[The New York Times]] | publisher = The New York Times Company | date = 6 September 2009 | url = http://www.nytimes.com/2009/12/09/sports/hockey/09brodeur.html | accessdate =1 July 2011}}</ref> *[[Charles M. Schultz]], ameriški avtor risank <ref name="huffingtonpost.com"/> *[[Robert Schumann]], Nemški skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.classicalarchives.com/bios/schumann_bio.html |title=Schumann Biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070203085602/http://www.classicalarchives.com/bios/schumann_bio.html |url-status=dead }}</ref> *[[Jean Seberg]], ameriška igralka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.tedstrong.com/jeanseberg.html |title=Jean Seberg |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-04-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060424071253/http://www.tedstrong.com/jeanseberg.html |url-status=dead }}</ref> *[[Brian Sewell]], angleški umetniški kritik<ref>[http://mccooke.blogspot.com/2007/11/is-brian-sewell-actually-best-thing-on.html That's Mad: Is Brian Sewell the Best Thing on Television?]</ref> *[[Anne Sexton]], ameriška pesnica<ref>Middlebrook, Diane Wood: Anne Sexton: A Biography, ISBN 0-679-74182-8</ref> *[[Amanda Seyfried]], igralka<ref>{{navedi novice | url = http://www.glamour.com/magazine/2010/03/amanda-seyfried-the-most-down-to-earth-member-of-the-glam-new-guard | title = Amanda Seyfried: The Most Down-To-Earth Member of the Glam New Guard | first = Amy | last = Spencer |date = 1 March 2010 | work=glamour.com | accessdate = 23 February 2011}}</ref> *[[Brooke Shields]], ameriška igralka<ref>Shields, Brooke: Down Came the Rain: My Journey Through Postpartum Depression ISBN 1-4013-0189-4</ref> * [[Sarah Silverman]], ameriška komičarka<ref>{{navedi novice | url=http://www.slate.com/id/2129955/ | title = Sarah Silverman Interview | work = Slate.com | date = 10 November 2003 | accessdate=11 August 2006}}</ref> *[[Elliott Smith]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice | url = http://arts.guardian.co.uk/fridayreview/story/0,12102,1172275,00.html | title = The mysterious death of Mr Misery | work=[[The Guardian]] | date = 19 March 2004 |accessdate=11 August 2006 | location=London | first=Alexis | last=Petridis}}</ref> *[[Brittany Snow]], ameriška igralka<ref>{{navedi novice | url=http://www.halfofus.com/video/?videoID=23&chapterID=3 | work=Half of Us | title=Half of Us: Videos: Brittany Snow | date=23 April 2011 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2012-03-20 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120320083556/http://www.halfofus.com/video/?videoID=23&chapterID=3 | url-status=dead }}</ref> *[[Andrew Solomon]], ameriški avtor<ref>Solomon, Andrew: The Noonday Demon: An Atlas of Depression ISBN 0-7011-6819-6</ref> *[[Britney Spears]], ameriška pop pevka<ref>[http://www.healthcentral.com/depression/c/7399/13484/time-spears/ Depression – Here we go again. This time, Britney Spears]</ref> *[[Rick Springfield]], ameriški pevec-komponist<ref>{{navedi novice | first=Lauren | last=Sher| title=Rick Springfield on Battle With Depression, Promiscuity | url=http://abcnews.go.com/GMA/morning_mix/rick-springfield-jessies-girl-singer-opens-battle-depression/story?id=11857669 | work=[[ABC News - Good Morning America]] | date=12 October 2010}}</ref> *[[Bruce Springsteen]], ameriški pevec-komponist<ref>{{navedi novice | first=Doug | last=Remnick | title=We Are Alive: Bruce Springsteen at Sixty-Two | url=http://www.newyorker.com/reporting/2012/07/30/120730fa_fact_remnick | work=[[The New Yorker]] | date=30 July 2012}}</ref> *[[Aaron Stainthorpe]], angleški pevec skupine [[My Dying Bride]]<ref>http://www.metal-rules.com/interviews/MDB-May2004.htm</ref> *[[Nicolas de Staël]], francoski slikar ruskih korenin<ref>Douglas Cooper, Nicolas de Staël, Masters and Movements, Weidenfeld and Nicolson Ltd. London, 1961</ref> *[[Layne Staley]], ameriški glasbenik ([[Alice in Chains]], [[Mad Season (band)|Mad Season]])<ref>{{Navedi splet |url=http://www.untreatableonline.com/2009/04/layne-staley-shares-date-of-mourning.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-01-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160106220546/http://www.untreatableonline.com/2009/04/layne-staley-shares-date-of-mourning.html |url-status=dead }}</ref> *[[Vivian Stanshall]], angleški humourist in glasbenik ([[Bonzo Dog Doo-Dah Band|Bonzo Dog Doo-Dah Bin]])<ref>Randall, Lucian: Ginger Geezer: The Life of Vivian Stanshall ISBN 1-84115-679-5</ref> *[[Peter Steele]], ameriški glasbenik<ref>{{navedi novice| url=http://www.casketcrew.com/media/interviews/life-is-killing-him/ }}</ref><ref>[http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2010/04/why-peter-steele-mattered/39039/]</ref> *[[Gwen Stefani]], ameriški pop pevec<ref>[http://www.femalefirst.co.uk/celebrity/Gwen+Stefani-1934.html]</ref> *[[Rod Steiger]], ameriški igralec<ref>{{navedi novice | url= http://transcripts.cnn.com/TRANSCRIPTS/0207/14/lklw.00.html | title= Larry King Weekend: Interview with Rod Steiger | work=[[CNN]] | date=15 July 2002}}</ref> *[[Michael Stipe]], ameriški glasbenik, čelna oseba za R.E.M.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.starpulse.com/news/index.php/2011/05/09/michael_stipe_i_was_afraid_that_i_was_ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304001119/http://www.starpulse.com/news/index.php/2011/05/09/michael_stipe_i_was_afraid_that_i_was_ |url-status=dead }}</ref> *[[August Strindberg]], švedski dramatik, pisatelj romanov, pesnik, esejist in slikar<ref>{{navedi splet | url=http://www.imagi-nation.com/moonstruck/clsc8.htm | title=August Strindberg (1849–1912) | accessdate=2 December 2012}}</ref> *[[William Styron]], pisatelj<ref>{{navedi novice | author=BBC | title=US novelist William Styron dies | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/6108594.stm | work=[[BBC News]] | date=2 November 2006}}</ref> ==T== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Tablo]] (Daniel Armand Lee), korejsko-kanadski hip hop umetnik ([[Epik High]])<ref>http://followtheflow.wordpress.com/2010/05/23/05-10-10-epik-highs-tablo-depression-is-integrated-into-my-life/</ref> *[[Amy Tan]], ameriški pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.salon.com/12nov1995/feature/tan2.html |title=The SALON Interview: Amy Tan |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2006-08-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060815131220/http://www.salon.com/12nov1995/feature/tan2.html |url-status=dead }}</ref> *[[Catherine Tate]], angleška igralka<ref>{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/news/people/catherine-tate-the-shy-star-429671.html | work=The Independent | location=London | title=Catherine Tate: The shy star | first=Brian | last=Viner | date=23 December 2006 | accessdate=8 May 2010}}</ref> *[[Corey Taylor]], ameriški pevec grup [[Slipknot (band)|Slipknot]] in [[Stone Sour]]<ref>http://www.nme.com/news/slipknot/44844</ref> *[[James Taylor]], ameriški pevec-komponist<ref>White, Tomithy: James Taylor: Long Ago and Far Away ISBN 0-7119-8803-X</ref> *[[Pyotr Ilyich Tchaikovsky|Peter Ilič Čaikovski]], ruski skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.geocities.com/Vienna/5648/PLife.htm |title=Personal Life |accessdate=2009-10-27 |archive-date=2009-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091027084532/http://www.geocities.com/Vienna/5648/PLife.htm |url-status=live }}</ref> *[[Emma Thompson]], angleška igralka in scenarist<ref>{{Navedi splet |url=http://talentdevelop.com/3304/emma-thompson-depression-and-mental-health-awareness-month/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-07-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170722160533/http://talentdevelop.com/3304/emma-thompson-depression-and-mental-health-awareness-month/ |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/7530122/Emma-Thompson-says-work-saved-her-from-going-under-in-her-battle-with-depression.html | location=London | work=The Daily Telegraph | first=Roya | last=Nikkhah | title=Emma Thompson says work saved her from 'going under' in her battle with depression | date=28 March 2010}}</ref> *[[Uma Thurman]], ameriška igralka<ref>{http://www.contactmusic.com/news.nsf/story/thurman-confesses-to-depression_1001726}</ref> *[[T.I.]], ameriški raper<ref>{{Navedi splet |url=http://www.mtv.com/news/articles/1639197/ti-tells-larry-king-depression-led-his-arrest.jhtml |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130619060730/http://www.mtv.com/news/articles/1639197/ti-tells-larry-king-depression-led-his-arrest.jhtml |url-status=dead }}</ref> *[[Leo Tolstoy]], ruski pisatelj<ref>{{navedi splet|title=Tolstoy – MSN Encarta|url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579029/Tolstoy_Leo_Nikolayevich.html|work=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080807141131/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761579029/Tolstoy_Leo_Nikolayevich.html|archivedate=2008-08-07|url-status=dead|accessdate=2015-05-06}}</ref> *[[Georg Trakl]], avstrijski pesnik<ref>{{navedi splet | url = http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=27 | work = Georg Trakl (1887–1914) Poet, Playwright | title = Littlebluelight.com | accessdate = 11 August 2006 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20060715040043/http://www.littlebluelight.com/lblphp/intro.php?ikey=27 | archivedate = 2006-07-15 | url-status = live }}</ref> *[[Marcus Trescothick]], angleški kriketaš<ref>[http://www.espncricinfo.com/magazine/content/story/431496.html Trescothick, Gimblett and the black wings of depression]</ref> *[[Lars von Trier]], aanski filmski režiser<ref>[http://www.cbc.ca/arts/film/story/2007/05/12/vontrier-depression.html CBC.ca Arts – Lars von Trier's depression could finish his filmmaking]</ref> *[[Mark Twain]], ameriški pisatelj<ref name="philosophicalsociety"/> *[[Mike Tyson]], afriško-ameriški boksar<ref>{{Navedi splet |url=http://innthebasement.com/index.php/2009/08/13/mike-tyson-depresseda-dark-moment-in-life-when-daughter-exodus-died/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2011-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110820223525/http://innthebasement.com/index.php/2009/08/13/mike-tyson-depresseda-dark-moment-in-life-when-daughter-exodus-died/ |url-status=dead }}</ref> ==V== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Ville Valo]] – finski pevec ([[HIM (glasbena skupina)|HIM]])<ref>[http://www.komodorock.com/latest-news/latest-news/ville-valo-depressed-by-song-writting-200710032132/ Komodo Rock | Ville Valo Depressed By Song Writting (sic)]</ref> *[[Vincent van Gogh]] – nizozemski umetnik<ref>Perry, I. 'Vincent van Gogh's illness: a case record' in Bulletin of the History of Medicine, 1947, Volume 21, pages 146–172</ref><ref>[http://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/van_gogh_vincent.shtml BBC History: Vincent Van Gogh]</ref> * [[Eddie Vedder]] – ameriški glasbenik, pevec [[Pearl Jam]]<ref>[http://www.fivehorizons.com/archive/articles/la112094.shtml]</ref> *[[Ned Vizzini]] – ameriški pisatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nedvizzini.com/ |title=Ned Vizzini {{!}} Home |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170122075831/http://nedvizzini.com/ |url-status=dead }}</ref> *[[Kurt Vonnegut]] – ameriški avtor<ref>[http://www.wdog.com/rider/writings/KVJ_soitgoes.htm Kurt Vonnegut Jr.: So it goes]</ref> *[[Joey Votto]] – kanadski bejzbolist<ref>{{navedi novice | url=http://www.thestar.com/sports/baseball/article/655653 | work=The Star | location=Toronto | title=Votto opens up about his battle with depression | first=Richard | last=Griffin | date=24 June 2009 | accessdate=27 March 2010 | archive-date=2010-07-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100711085723/http://www.thestar.com/sports/baseball/article/655653 | url-status=dead }}</ref> ==W== <!-- Note: Please cite sources when adding entries to this list, unsourced entries will be removed --> *[[Mike Wallace (journalist)|Mike Wallace]], ameriški reporter na ''[[60 Minutes]]''<ref>{{navedi novice | author=CBC | title=Mike Wallace Interview | url=http://www.achievement.org/autodoc/page/wal2int-7 | work=[[CBS News]] | publisher=Academy of Achievement | date=8 June 2002 | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2009-08-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090807082055/http://www.achievement.org/autodoc/page/wal2int-7 | url-status=dead }}</ref> *[[David Walliams]], angleški igralec, pisatelj in komik<ref>[http://www.telegraph.co.uk/news/celebritynews/4741511/Tears-of-a-clown-David-Walliams-speaks-of-battle-with-depression-and-despair.html Daily Telegraph: David Walliams speaks of battle with depression]</ref> *[[Evelyn Waugh]], angleški pisatelj romanov in reporter<ref>[http://www.nd.edu/~ndmag/au2003/waugh.html Literary Scamp Evelyn Waugh, by Arthur Jones; Notre Dame Magazine Online – University of Notre Dame]</ref> *[[Ruby Wax]], ameriška komičarka<ref>{{Navedi splet |url=http://www.depressionalliance.org/latest-news/ruby-wax-1.php |title=Interview with Ruby Wax |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-04-14 |archive-url=https://archive.today/20130414150332/http://www.depressionalliance.org/latest-news/ruby-wax-1.php |url-status=dead }}</ref><ref>[http://www.youtube.com/watch?v=426RPll-9qI Ruby Wax talks about what it is like to live with depression for Time to Change]</ref> *[[Gerard Way]], ameriški pevec in pisatelj, čelna oseba skupine [[My Chemical Romance]]<ref>[https://www.youtube.com/watch?v=-oySKiCuIJk]</ref> *[[Denise Welch]], angleška igralka in televizijska napovedovalka<ref>{{navedi novice| url=http://www.dailymail.co.uk/health/article-454942/The-secret-depression-drove-Denise-Welch-brink-suicide.html | location=London | work=Daily Mail | title=The secret depression that drove Denise Welch to the brink of suicide | first=Lester | last=Middlehurst | date=15 May 2007}}</ref> *[[Jonathon Welch]], avstralski operni pevec in vodja zbora Choir of Hope in Inspiration (prej znanega kot [[The Choir of Hard Knocks]])<ref>Pages 152 to 153 of his autobiography ''Choir Man'', published by HarperCollins in 2009</ref> *[[Pete Wentz]], basist in lirik za rock bend [[Fall Out Boy]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.people.com/people/article/0,,20224443,00.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-08-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160825183146/http://www.people.com/people/article/0,,20224443,00.html |url-status=dead }}</ref> *[[Billy West]], ameriški glasbeni umetnik<ref>[http://www.billywest.com/forum/forum_posts.asp?TID=333&KW=the+smile]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> *[[Delonte West]], ameriški košarkar<ref>{{Navedi splet |url=http://www.bvonsports.com/2008/10/21/cavs-delonte-west-s-depression-made-him-want-to-quit-team/ |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2013-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131013014347/http://www.bvonsports.com/2008/10/21/cavs-delonte-west-s-depression-made-him-want-to-quit-team/ |url-status=dead }}</ref> *[[Jerry West]], ameriški košarkar in menedžer<ref>{{navedi novice | author=Associated Press | title=Jerry West reveals lifelong depression | url=http://espn.go.com/los-angeles/nba/story/_/id/7106320/hall-famer-jerry-west-reveals-lifelong-depression | work=ESPN Los Angeles | publisher=[[ESPN]] | date=15 October 2011}}</ref> *[[Wil Wheaton]], ameriški igralec in avtor<ref>{{navedi novice | author=Wil Wheaton | title=Depression lies | url=https://wilwheaton.net/2012/09/depression-lies/ | work=Wil Wheaton dot net | date=10 September 2012}}</ref> *[[Dan White]], ameriški morilec Harvey Milk in George Moscone<ref>[http://www.mistersf.com/notorious/notwhiteindex.htm Dan White]</ref> *[[Walt Whitman]], ameriški pesnik<ref>{{Navedi splet |url=http://classiclit.about.com/od/whitmanwalt/a/aa_wwchr.htm |title=Walt Whitman A Brief Chronology |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-06-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160601231435/http://classiclit.about.com/od/whitmanwalt/a/aa_wwchr.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Kevin Whitrick]], angleški električni inženir<ref>{{navedi splet |url=http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23390052-details/British+man+commits+suicide+on+live+webcam/article.do |title=Chatroom users 'egged on father to kill himself live on webcam' |accessdate=27 May 2007 |date=23 March 2007 |work=This is London |publisher=Associated Newspapers Ltd |archive-date=2009-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090307222607/http://www.thisislondon.co.uk/news/article-23390052-details/British+man+commits+suicide+on+live+webcam/article.do |url-status=dead }}</ref> *[[Kenneth Williams]], angleški komik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.findadeath.com/Deceased/w/kennethwilliams/kennethwilliams.htm |title=Life story of Kenneth and his life with depression |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2016-05-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160526211005/http://www.findadeath.com/Deceased/w/kennethwilliams/kennethwilliams.htm |url-status=dead }}</ref> *[[Robbie Williams]], angleški pop pevec<ref>{{cite episode|title=The Secret Life of the Manic Depressive|network=BBC TV|url=http://www.bbc.co.uk/health/tv_and_radio/secretlife_documentary.shtml}}</ref> *[[Robin Williams]], ameriški komik in igralec<ref>{{Navedi splet |url=http://www.adherents.com/people/pw/Robin_Williams.html |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2017-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170215221331/http://www.adherents.com/people/pw/Robin_Williams.html |url-status=dead }}</ref> *[[Tennessee Williams]], ameriški dramatik<ref>Jeste ND, Palmer BW, Jeste DV. Tennessee Williams. Am J Geriatr Psychiatry. 2004 Jul–Aug;12(4):370-5. PMID 15249274 [http://www.ncbi.nlm.nih.gov/entrez/query.fcgi?db=PubMed&cmd=search&term=15249274]</ref> *[[William Carlos Williams]], ameriški pesnik<ref>http://www.writing.upenn.edu/~afilreis/88/asphodel.html</ref> *[[Alan Wilson (musician)|Alan Wilson]], ameriški glasbenik ([[Canned Heat]])<ref>{{navedi knjigo|last=Davis|first=Rebecca|title=Blind Owl Blues: The Mysterious Life and Death of Blues Legend Alan Wilson|year=2013|publisher=Blind Owl Blues|isbn=0615792987|pages=187, 188, 220, 221, 231|url=http://books.google.com/books/about/Blind_Owl_Blues.html?id=dbNCIDz9jQQC|accessdate= 25 April 2014}}</ref> *[[Brian Wilson]], ameriški glasbenik ([[Beach Boys]])<ref>Van Dyke & Wilson, Brian: Smile: The Story of Brian Wilson's Lost Masterpiece ISBN 1-86074-627-6</ref> *[[Owen Wilson]], ameriški komik in igralec<ref>[http://www.newsweek.com/id/42927 Owen Wilson: Battling Depression]</ref> *[[Greg Wilton|Gregory Wilton]], avstralski politik<ref>{{Navedi splet |url=http://www.aph.gov.au/hansard/reps/dailys/dr190600.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2007-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070831131354/http://www.aph.gov.au/hansard/reps/dailys/dr190600.pdf |url-status=dead }}</ref> *[[Dean Windass]], angleški nogometaš<ref>[http://www.mirror.co.uk/news/uk-news/ex-footballer-dean-windass-i-tried-to-kill-172452]</ref> *[[Oprah Winfrey]], Voditeljica ameriških TV oddaj<ref>[http://www.usmagazine.com/healthylifestyle/news/oprah-depression-made-me-eat-30-pounds-of-mac-n-cheese-2011131]</ref> *[[Reese Witherspoon]], ameriška igralka in producentka<ref>{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2582742.ece | location=London | work=The Times | first=Fiona | last=Hamilton | title=arhivska kopija | accessdate=2015-05-06 | archive-date=2008-09-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080908053142/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/film/article2582742.ece | url-status=dead }}</ref> *[[Hugo Wolf]], Avstrijski skladatelj<ref>{{Navedi splet |url=http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/wolf.html |title=Hugo Wolf biography |accessdate=2015-05-06 |archive-date=2009-07-17 |archive-url=http://webarchive.loc.gov/all/20090717073110/http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/wolf.html |url-status=dead }}</ref> *[[Lewis Wolpert]], angleški razvojni biolog, avtor in radijski delavec<ref>''Malignant Sadness: The Anatomy of Depression'', ISBN 0-571-20727-8</ref> *[[Virginia Woolf]], angleška pisateljica romanov<ref>[http://www.malcolmingram.com/vwframe.htm] Virginia Woolf's Psychiatric History</ref> *[[Elizabeth Wurtzel]], ameriška pisateljica<ref>Wurtzel, Elizabeth: Prozac Nation ISBN 1-57322-512-6</ref> ==Y== *[[Michael Yardy]], angleški kriketaš<ref>[http://www.espncricinfo.com/ci/content/player/23523.html Michael Yardy]</ref> *[[Boris Jelcin]], prvi predsednik Rusije<ref>[http://www.healthieryou.com/exclusive/yeltsin.html Yeltsin's V.I.P. Depression]</ref> *[[Thom Yorke]], angleški glasbenik, glavni pevec skupine [[Radiohead]]<ref name="ECCLES"> {{navedi novice | last=Eccleston | first=Danny | date=1 October 2000 | magazine =[[Q (magazine)|Q]] | accessdate = 23 December 2007 }}</ref><ref>{{navedi novice | url=http://citizeninsane.eu/s2003-08Mojo.htm | work=[[Mojo (magazine)|Mojo]] | title=Into the Light | first=Peter | last=Padhides | date=August 2003 | accessdate=27 July 2011 | archive-date=2010-12-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101204215231/http://www.citizeninsane.eu/s2003-08Mojo.htm | url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{DEFAULTSORT:Major Depressive Disorder, List Of People With}} [[Kategorija:Depresija]] lfpd6sczxc362xef8uyy0175qf5vxpk 0 404754 6752455 6742775 2026-09-18T12:31:56Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752455 wikitext text/x-wiki [[slika:RiemannCriticalLine.svg|thumb|right|250px|Realni (rdeče) in imaginarni del (modro) [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije ζ]] vzdolž kritične premice <math>\Re (s) = 1/2\, </math>. Prve netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] so v [[točka (geometrija)|točka]]h <math>\Im (s) = \pm 14,135, \pm 21,022\, </math> in <math>\pm 25,011\, </math>.]] '''Riemannova domneva''' je v [[matematika|matematiki]] [[domneva]], da imajo vse netrivialne [[ničla funkcije|ničle]] [[Riemannova funkcija zeta|Riemannove funkcije ζ]] [[realni del]] enak [[polovica|1/2.]] Predlagal jo je [[Bernhard Riemann]] leta [[1859 v znanosti|1859]].<ref name="riemann_1859">{{sktxt|Riemann|1859}}.</ref> Ime domneve je povezano tudi z nekaterimi drugimi zelo sorodnimi pojmi, kot na primer [[lkrajevna funkcija zeta|Riemannova domneva o krivuljah v končnih obsegih]]. Riemannova domneva obsega rezultate o porazdelitvi [[praštevilo|praštevil]]. Skupaj z ustreznimi posplošitvami jo imajo nekateri matematiki za najpomembnejši [[nerešeni matematični problemi|nerešeni problem]] v [[čista matematika|čisti matematiki]].<ref name="bombieri_2000">{{sktxt|Bombieri|2000}}.</ref> Riemannova domneva je skupaj z [[Goldbachova domneva|Goldbachovo domnevo]] del [[Hilbertov osmi problem|Hilbertovega osmega problema]] na [[David Hilbert|Hilbertovem]] seznamu [[Hilbertovi problemi|23-ih nerešenih problemov]] iz leta 1900. Kot edini problem s Hilbertovega seznama je uvrščena tudi med [[problemi tisočletne nagrade]] [[Clayjev matematični inštitut|Clayjevega matematičnega inštituta]]. Riemannova funkcija ζ(''s'') je [[funkcija]], katere [[argument funkcije|argument]] ''s'' je lahko poljubno [[kompleksno število]] različno od [[1 (število)|1]] in katere vrednosti so tudi kompleksne. Njene ničle se pojavljajo pri [[negativno število|negativnih]] [[sodo število|sodih]] [[celo število|celih številih]] – <math>\zeta (s) = 0\, </math>, kadar je <math>s = -2n = -2, -4, -6, \ldots\, </math> Te ničle se imenujejo '''trivialne ničle'''. [[Odvod]] Riemannove funkcije ζ v trivialnih ničlah je dan analitično:<ref>{{sktxt|Broughan|Barnett|2002}}.</ref><ref name="wolf_2009">{{sktxt|Wolf|2009}}.</ref> : <math> \frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} n} \zeta(-2n) = (-1)^{n} \frac{n(2n-1)!}{(2\pi)^{2n}} \zeta (2n+1) \!\, , </math> tako da se predznak odvoda izmenično spreminja. Vendar te ničle niso edine vrednosti za katere je vrednost funkcije ζ enaka [[0|nič]]. Druge ničle se imenujejo ''netrivialne ničle''. Riemannova domneva zadeva lege teh netrivialnih ničel in pravi: : da je realni del vseh netrivialnih ničel Riemannove funkcije ζ enak&nbsp;{{sfrac|2}} (<math>\sigma \equiv \Re(s) = \frac{1}{2}\, </math>), oziroma enakovredno, <math>\zeta (s) \ne 0\, </math> za <math>\sigma > \frac{1}{2}\, </math>.<ref>{{sktxt|Christ|2013}}.</ref> V novejšem času se k zgornji definiciji doda pogoj, da so netrivialne ničle enostavne, kar pomeni, da je v njih odvod različen od nič:<ref name="wolf_2009" /> : <math> \frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} s} \zeta(s) \ne 0 \!\, .</math> Če je domneva pravilna, tako vse netrivialne ničle ležijo na '''kritični premici''', ki vsebuje kompleksna števila <math>s = \sigma + it\, </math>, kjer je ''t'' [[realno število]], ''i'' pa [[imaginarna enota]], in so enostavne. Zapis <math>s = \sigma + it\, </math> je standarden že od Riemannovega izvirnega članka.<ref name="aim_2004">{{navedi splet|title= Riemann hypothesis|url= http://www.aimath.org/WWN/rh/|work= [[Ameriški matematični inštitut]]|date= 2004-06-17|accessdate= 2015-06-19|language= en}}</ref> Sicer se rabijo tudi drugačni zapisi, na primer še posebej za netrivialne ničle <math>\rho = \beta + i\gamma\, </math>. Prve vrednosti ''t'' so: {| class="wikitable" |- ! ''n'' <br /> &nbsp; ! <math>t_{n}\, </math> <br /> &nbsp; ! [[Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij|OEIS]] <br /> &nbsp; ! <math> \lfloor t_{n} \rfloor \, </math> <br /> {{OEIS2|id=A013629}} ! <math> \lfloor t_{n} \rceil \, </math> <br /> {{OEIS2|id=A002410}} ! <math> \lceil t_{n} \rceil \, </math> <br /> {{OEIS2|id=A092783}} ! <math> \lfloor t_{n+1} - t_{n} \rfloor\, </math> <br /> {{OEIS2|id=A153595}} ! <math> \lfloor t_{n+1} - t_{n+1} \rceil\, </math> <br /> {{OEIS2|id=A161914}} |- | 1 || 14,134725141734... || {{OEIS2C|id=A058303}} || 14 || 14 || 15 || 14 || 14 |- | 2 || 21,022039638771... || {{OEIS2C|id=A065434}} || 21 || 21 || 22 || 6 || 7 |- | 3 || 25,010857580145... || {{OEIS2C|id=A065452}} || 25 || 25 || 26 || 3 || 4 |- | 4 || 30,424876125859... || {{OEIS2C|id=A065453}} || 30 || 30 || 31 || 5 || 5 |- | 5 || 32,935061587739... || {{OEIS2C|id=A192492}} || 32 || 33 || 33 || 2 || 3 |- | 6 || 37,586178158825... || {{OEIS2C|id=A305741}} || 37 || 38 || 38 || 4 || 5 |- | 7 || 40,918719012147... || {{OEIS2C|id=A305742}} || 40 || 41 || 41 || 3 || 3 |- | 8 || 43,327073280914... || {{OEIS2C|id=A305743}} || 43 || 43 || 44 || 2 || 2 |- | 9 || 48,005150881167... || {{OEIS2C|id=A305744}} || 48 || 48 || 49 || 4 || 5 |- | 10 || 49,773832477672... || {{OEIS2C|id=A306004}} || 49 || 50 || 50 || 1 || 2 |} Iz prvih vrednosti je razvidno, da je <math>t_{n} > n\, </math>, vendar se pri ''n''&nbsp;9137 neenakost obrne, saj je:<ref name="wolf_2014">{{sktxt|Wolf|2014|pp=7}}.</ref> : <math> t_{9137} = 9136,6792 \ldots \, </math> : <math> t_{9136} = 9136,1396 \ldots \, </math> Naslednja ničla je spet večja od ''n'' pri <math>t_{9138}\, </math>. Potem naprej vse do ''n''&nbsp;10⁷ neenakost spet velja in se verjame, da velja naprej. Riemannova funkcija ζ in njen [[logaritemski odvod]] sta povezana:<ref>{{sktxt|Lagarias|Mehta|2015|pp=10}}.</ref> : <math> \frac{\frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} s} \zeta (s)}{\zeta (s)} = - \sum_{n=1}^{\infty} \frac{\Lambda (n)}{n^{s}} \!\, , </math> kjer je Λ [[von Mangoldtova funkcija]]. Ničle se lahko zapišejo z [[zaporedje]]m: : <math> t_{n} = \Re(t_{n}) + i \Im(t_{n}), \qquad ( n \in \mathbb{N} = \{ 1, 2, 3, \ldots \} ) \!\, . </math> [[Hans Adolph Rademacher|Rademacher]] je [[pogojni dokaz|dokazal]], da če je Riemannova domneva pravilna, imaginarni deli tega zaporedja tvorijo enakomerno porazdeljeno zaporedje. [[Edmund Hlawka|Hlawka]] je [[matematični dokaz|pokazal]] kako se lahko Rademacherjev rezultat dokaže brez privzetka o pravilnosti Riemannove domneve.<ref>{{sktxt|Calude|Hertling|Khoussainov|1997}}.</ref> [[Rademacher-Hlawkov izrek]] pravi, da so za vsako realno število <math>t\ne 0\, </math> ulomljeni deli <math>f_{n}(t)\, </math> zaporedja: : <math> \frac{1}{2\pi} \Im (s_{n}) \!\, </math> enakomerno porazdeljeni v smislu, da za vsak podinterval <math> [a, b] \subseteq [0, 1] \!\, </math> del točk <math>f_{0}(t), \ldots , f_{N}(t)\, </math> iz podintervala težijo k <math>b - a\, </math>, ko gre <math>N \to \infty\, </math>. O Riemannovi domnevi obstaja več netehničnih knjig, kot npr. avtorjev: [[John Derbyshire|Derbyshire]],<ref>{{sktxt|Derbyshire|2003}}.</ref> Rockmore,<ref>{{sktxt|Rockmore|2005}}.</ref> [[Karl Sabbagh|Sabbagh]],<ref>{{sktxt|Sabbagh|2003a}}.</ref><ref>{{sktxt|Sabbagh|2003b}}.</ref> [[Marcus du Sautoy|du Sautoy]].<ref>{{sktxt|du Sautoy|2003}}.</ref> Knjige avtorjev: [[Harold Mortimer Edwards|Edwards]],<ref name="edwards_1974">{{sktxt|Edwards|1974}}.</ref> Patterson,<ref name="patterson_1988">{{sktxt|Patterson|1988}}.</ref>, [[Peter Borwein|Borwein]] ''idr.'',<ref>{{sktxt|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}.</ref> in [[Barry Mazur|Mazur]]; [[William Arthur Stein|Stein]]<ref>{{sktxt|Mazur|Stein|2015}}.</ref> podajajo matematični uvod, [[Edward Charles Titchmarsh|Titchmarsh]],<ref name="titchmarsh_1986">{{sktxt|Titchmarsh|1986}}.</ref> [[Aleksandar Ivić|Ivić]],<ref name="ivic_1985">{{sktxt|Ivić|1985}}.</ref> in [[Anatolij Aleksejevič Karacuba|Karacuba]]; Voronin<ref>{{sktxt|Karacuba|Voronin|1992}}.</ref> pa so naprednejše monografije. == Riemannova funkcija ζ == Riemannova funkcija ζ je definirana za kompleksni ''s'' z realnim delom večjim od 1 z [[absolutna konvergenca|absolutno konvergentno]] [[neskončna vrsta|neskončno vrsto]]: : <math> \zeta(s) = \sum_{n=1}^\infty \frac{1}{n^s} = \frac{1}{1^s} + \frac{1}{2^s} + \frac{1}{3^s} + \cdots \!\, . </math> [[Leonhard Euler]] je pokazal, da je ta vrsta enaka [[Eulerjev produkt|Eulerjevemu produktu]]: : <math> \begin{align} \zeta(s) &= \prod_{p \in \mathbb{P}} \frac{1}{1 - \frac{1}{p^{s}}} = \prod_{p \in \mathbb{P}} \frac{1}{1 - p^{-s}} = \frac{1}{1-2^{-s}}\cdot\frac{1}{1-3^{-s}}\cdot\frac{1}{1-5^{-s}}\cdot\frac{1}{1-7^{-s}} \cdots \frac{1}{1-p^{-s}} \cdots \\ & = \left(1 + \frac{1}{2^{s}} + \frac{1}{2^{2s}} + \cdots \right) \left(1 + \frac{1}{3^{s}} + \frac{1}{3^{2s}} + \cdots \right) \cdots \left(1 + \frac{1}{p^{s}} + \frac{1}{p^{2s}} + \cdots \right) \cdots \!\, , \end{align} </math> kjer [[neskončni produkt]] poteka po vseh praštevilih ''p'' in spet konvegira za kompleksni ''s'' z realnim delom večjim od 1. [[Limita funkcije|Konvergenca]] Eulerjevega produkta kaže, da funkcija ζ(''s'') nima ničel v tem območju, saj je vsak faktor brez ničel. Riemannova domneva obravnava ničle zunaj območja konvergence te vrste, zato mora zanjo obstajati [[analitično nadaljevanje]] na vse kompleksne ''s''. To se lahko doseže, da se jo razvije z [[Dirichletova funkcija eta|Dirichletovo funkcijo η]] kot sledi. Če je realni del ''s'' večji od 1, za funkcijo ζ velja: : <math> \left(1-\frac{2}{2^s}\right)\zeta(s) = \sum_{n=1}^\infty \frac{(-1)^{n+1}}{n^s} = \frac{1}{1^s} - \frac{1}{2^s} + \frac{1}{3^s} - \cdots \!\, . </math> Vendar vrsta na desni konvergira ne samo, kadar je ''s'' večji od 1, ampak splošneje kadar ima ''s'' pozitivni realni del. Ta alternativna vrsta razširja funkcijo ζ iz območja {{nowrap|Re(''s'') > 1}} v večjo območje {{nowrap|Re(''s'') > 0}} in izključuje ničle <math>s = 1 + 2\pi in/\ln(2)</math> funkcij <math>1-2/2^s</math>. Tudi funkcija ζ se lahko razširi na te vrednosti z limitami, ki dajo končno vrednost za vse vrednosti ''s'' s pozitivnim realnim delom , razen za [[enostavni pol]] v ''s''&nbsp;=&nbsp;1. V traku {{nowrap|0 < Re(''s'') < 1}} za funkcijo ζ velja [[funkcijska enačba]]: : <math> \zeta(s) = 2^s\pi^{s-1}\ \sin\left(\frac{\pi s}{2}\right)\ \Gamma(1-s)\ \zeta(1-s) \!\, , </math> kjer je Γ [[funkcija gama|funkcija Γ]]. Lahko se definira ζ(''s'') za vsa preostala kompleksna števila ''s'', če se privzame, da ta enačba velja tudi zunaj traku in, da je funkcija ζ(''s'') enaka desni strani enačbe, kadar ''s'' nima pozitivnega realnega dela. Če je ''s'' negativno celo število, potem je ζ(''s'') = 0, ker se faktor sin(π''s''/2) poniči – to so trivialne ničle funkcije ζ.{{efn|Če je ''s'' pozitivno celo število, ta argument ne velja, ker se ničle funkcije [[trigonometrična funkcija|sinus]] poničijo s poli funkcije Γ, ker zavzame negativne celoštevilske argumente.}} Vrednost [[1 + 1 + 1 + 1 + · · ·|ζ(0)&nbsp;=&nbsp;−1/2]] ni določena s funkcijsko enačbo, ampak je limitna vrednost funkcije ζ(''s''), ko se ''s'' približuje ničli. Iz funkcijske enačbe tudi sledi, da funkcija ζ nima ničel z negativnim realnim delom razen trivialnih ničel, in tako vse netrivialne ničle ležijo na kritični premici, kjer ima ''s'' realni del med 0 in 1. == Ozadje in zgodovina == {{quote box|align=right|width=30%|quote=»{{jezik|de|…es ist sehr wahrscheinlich, dass alle Wurzeln reell sind. Hiervon wäre allerdings ein strenger Beweis zu wünschen; ich habe indess die Aufsuchung desselben nach einigen flüchtigen vergeblichen Versuchen vorläufig bei Seite gelassen, da er für den nächsten Zweck meiner Untersuchung entbehrlich schien.}}«<br /><br />»…zelo verjetno je, da so vse ničle realne. Seveda je želja imeti tukaj dokaz; sam sem do sedaj po nekaj bežnih neuspešnih poskusih začasno dal na stran iskanje zanj, ker je verjetno nebistven za naslednji cilj moje raziskave.«|source=Riemannova izjava Riemannove domneve iz članka.<ref name="riemann_1859" /> (Obravnaval je različico funkcije ζ, modificirano tako, da so njene ničle realne in ne ležijo na kritični premici.)}} [[Slika:Ueber die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen Grösse.pdf|thumb|right|250px|Prva stran [[Bernhard Riemann|Riemannovega]] članka ''O številu praštevil, manjših od dane velikosti'' (''Ueber die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen Grösse'') iz leta 1859]] V svojem članku iz leta 1859 ''O številu praštevil, manjših od dane velikosti'' (''Ueber die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen Grösse'') je Riemann našel [[eksplicitne formule (L-funkcija)|eksplicitne formule]] za [[število praštevil]] π(''x'') manjše od danega števila ''x''. Njegova formula je dana s pomočjo povezane funkcije: : <math> \begin{align}\Pi(x) &= \pi(x) +\tfrac{1}{2}\pi(x^{\frac{1}{2}}) +\tfrac{1}{3}\pi(x^{\frac{1}{3}}) +\tfrac{1}{4}\pi(x^{\frac{1}{4}}) \\ &\ \ \ \ +\tfrac{1}{5}\pi(x^{\frac{1}{5}}) +\tfrac{1}{6}\pi(x^{\frac{1}{6}}) +\cdots \!\, , \end{align} </math> ki šteje praštevila in praštevilske potence do ''x'', praštevilske potence ''p''^''n'' kot 1/''n'' praštevila. Število praštevil se lahko izvede iz te funkcije z: : <math> \begin{align} \pi(x) &= \sum_{n=1}^{\infty}\frac{\mu(n)}{n}\Pi(x^{\frac{1}{n}}) \\ &= \Pi(x) -\frac{1}{2}\Pi(x^{\frac{1}{2}}) -\frac{1}{3}\Pi(x^{\frac{1}{3}}) -\frac{1}{5}\Pi(x^{\frac{1}{5}}) + \frac{1}{6}\Pi(x^{\frac{1}{6}}) -\cdots \!\, , \end{align}</math> kjer je μ [[Möbiusova funkcija]]. Riemannova formula je potem: : <math> \Pi_0(x) = \operatorname{Li}(x) - \sum_{t} \operatorname{Li}(x^{t}) -\ln 2) + \int_x^\infty\frac{\mathrm{d} t}{t(t^2-1)\ln t} \!\, , </math> kjer vsota poteka po netrivialnih ničlah funkcije ζ in kjer je Π₀ malo modificirana različica Π, ki zamenja njegovo vrednost v točkah neveznosti s povprečjem njegove zgornje in spodnje limite: : <math> \Pi_0(x) = \lim_{\varepsilon \to 0}\frac{\Pi(x-\varepsilon)+\Pi(x+\varepsilon)}2 \!\, . </math> Vsota Riemannove formule ni absolutno konvergenta, lahko pa se izračuna z ničlami ''t'' po velikosti absolutne vrednosti njihovega imaginarnega dela. Funkcija Li, ki se pojavlja v prvem členu, je funkcija ([[ordinatni logaritemski integral|ordinatnega]]) [[logaritemski integral|logaritemskega integrala]], ki je dan s [[jeva glavna vrednost|Cauchyjevo glavno vrednostjo]] divergentnega integrala: : <math> \operatorname{Li} (x) = \int_0^{x} \frac{\mathrm{d} t}{\ln t} \!\, . </math> Člene funkcije Li(''x''^ρ), ki vsebujejo ničle funkcije ζ, je treba previdno definirati, ker ima funkcija Li [[vejišče|vejišči]] v 0 in 1, in so definirani (za ''x''&nbsp;>&nbsp;1) z analitičnim nadaljevanjem kompleksne spremenljivke ρ v območju Re(ρ)&nbsp;>&nbsp;0, kar pomeni, da jih je treba obravnavati kot [[eksponentni integral|Ei]](ρ ln ''x''). Tudi drugi členi odgovarjajo ničlam: prevladujoči člen funkcije Li(''x'') izhaja iz pola v ''s''&nbsp;=&nbsp;1, če se ga obravnava kot ničla multiplikativnosti −1, preostali manjši členi pa izhajajo iz trivialnih ničel. Za nekatere grafe vsot prvih členov te vrste glej Riesel; Göhl<ref>{{sktxt|Riesel|Göhl|1970}}.</ref> ali Zagier.<ref>{{sktxt|Zagier|1977}}.</ref> Ta formula pravi, da ničle Riemannove funkcije ζ nadzorujejo nihanja praštevil okrog njihovih »pričakovanih« leg. Riemann je vedel, da so netrivialne ničle funkcije ζ simetrično porazdeljene okrog premice {{nowrap|''s'' {{=}} 1/2 + ''it'',}} prav tako je vedel, da morajo vse njene netrivialne ničle ležati v območju {{nowrap|0 ≤ Re(''s'') ≤ 1.}} Preveril je, da nekatere ničle ležijo na kritični premici z realnim delom enakim 1/2 in predlagal, da vse ležijo tam, kar je tudi domneva sama. == Posledice Riemannove domneve == Praktična raba Riemannove domneve vključuje več predlogov, ki veljajo, če je Riemannova domneva pravilna, in tiste, ki naj bi bili njej enakovredni. === Porazdelitev praštevil === [[eksplicitne formule (L-funkcija)|Riemannova eksplicitna formula]] za število praštevil, manjših od danega števila, s členi vsote prek vseh ničel Riemannove funkcije ζ pravi, da velikost nihanj praštevil okrog njihovih pričakovanih leg nadzorujejo realni deli ničel funkcije ζ. Še posebej je člen napake v [[praštevilski izrek|praštevilskem izreku]] tesno povezan z legami ničel. Na primer [[supremum]] realnih delov ničel je [[infimum]] takšnih števil β, da je napaka O(''x''^β).<ref>{{sktxt|Ingham|1932}}.</ref> [[Helge von Koch|Von Koch]] je leta 1901 dokazal, da Riemannova domneva nakazuje »najbolj možno« mejo napake za praštevilski izrek.<ref>{{sktxt|von Koch|1901}}.</ref> Točna različica von Kochovega rezultata po {{sktxt|Schoenfeld|1976}} pravi, da Riemannova domneva nakazuje: : <math> |\pi(x) - \operatorname{Li}(x)| < \frac{1}{8\pi} \sqrt{x} \log(x), \qquad (x \ge 2657) \!\, . </math> [[Lowell Schoenfeld|Schoenfeld]] je leta 1976 tudi pokazal, da Riemannova domneva nakazuje: : <math> |\psi(x) - x| < \frac{1}{8\pi} \sqrt{x} \log^2(x), \qquad (x \ge 73,2) \!\, , </math> kjer je ψ(''x'') [[funkcija Čebišova|druga funkcija Čebišova]]. === Rast aritmetičnih funkcij === Riemannova domneva nakazuje močne meje rasti mnogo drugih [[aritmetična funkcija|aritmetičnih funkcij]] poleg funkcije števila praštevil. En zgled je Möbiusova funkcija μ. Izjava, da enačba: : <math> \frac{1}{\zeta(s)} = \sum_{n=1}^\infty \frac{\mu(n)}{n^s} \!\, </math> velja za vsak ''s'' z realnim delom večjim od 1/2, kjer vsota na desni konvergira, je enakovredna Riemannovi domnevi. Od tod se lahko zaključi tudi, da, če je [[Mertensova funkcija]] definirana kot: : <math> M(x) = \sum_{n \le x} \mu(n) \!\, , </math> potem je trditev, da: : <math> M(x) = \mathcal{O} (x^{\frac{1}{2}+\varepsilon}) \!\, </math> za vsak pozitiven ε, enakovredna Riemannovi domnevi.{{efn|[[John Edensor Littlewood|Littlewood]], 1912; glej na primer razdelek 14.25 v Titchmarshevem delu.<ref name="titchmarsh_1986" />}}{{efn|Za pomen teh simbolov glej [[O notacija|Landauov simbol]].}} Determinanta [[Redhefferjeva matrika|Redhefferjeve matrike]] reda ''n'' je enaka ''M''(''n''), tako da se lahko Riemannova domneva izrazi kot pogoj za rast teh determinant. Riemannova domneva da precej ozko mejo rasti ''M'', ker sta [[Andrew Michael Odlyzko|Odlyzko]] in [[Herman te Riele|te Riele]] leta 1985 dokazala nepravilnost malo močnejše [[Mertensova domneva|Mertensove domneve]]:<ref>{{sktxt|Odlyzko|te Riele|1985}}.</ref> : <math> |M(x)| \le \sqrt x \!\, . </math> Riemannova domneva je enakovredna mnogim drugim domnevam o stopnji rasti drugih aritmetičnih funkcij poleg Möbiusove funkcije μ(''n''). Tipični zgled je [[Robinov izrek]],<ref name="robin_1984">{{sktxt|Robin|1984}}.</ref> ki pravi, da, če je σ(''n'') funkcija [[vsota deliteljev|vsote deliteljev]], podana z: : <math> \sigma(n) = \sum_{d\mid n} d \!\, , </math> potem velja: : <math> \sigma(n) < e^\gamma n \log \log n , \qquad (n \ge 5040) \!\, , </math> [[če in samo če]] je Riemannova domneva pravilna. Tu je γ [[Euler-Mascheronijeva konstanta]]. Drug primer je našel [[Jérôme Franel]] in ga razširil [[Edmund Landau|Landau]].<ref>{{sktxt|Franel|Landau|1924}}.</ref> Riemannova domneva je enakovredna več izjavam, ki kažejo, da so členi [[Fareyjevo zaporedje|Fareyjevega zaporedja]] regularni. Ena takšna ekvivalenca je: če je ''F''_''n'' Fareyjevo zaporedje reda ''n'' in se začne z 1/''n'' in konča z 1/1, potem je trditev, da za vse ε > 0: : <math> \sum_{i=1}^m|F_n(i) - \tfrac{i}{m}| = \mathcal{O} (n^{\frac{1}{2}+\varepsilon}) \!\, </math> enakovredna Riemannovi domnevi. Tukaj je: : <math> m = \sum_{i=1}^n\phi(i) \!\, </math> število členov v Fareyjevem zaporedju reda ''n''. Za zgled iz [[teorija grup|teorije grup]], če je ''g''(''n'') [[Landauova funkcija]] podana z največjim redom elementov [[simetrična grupa|simetrične grupe]] ''S''_''n'' stopnje ''n'', potem je Riemannova domneva enakovredna meji:<ref>{{sktxt|Massias|Nicolas|Robin|1988}}.</ref> : <math> \log g(n) < \sqrt{\operatorname{Li}^{-1}(n)} \!\, </math> za vse dovolj velike ''n''. === Lindelöfova domneva in rast funkcije ζ === Riemannova domneva ima tudi več šibkejših posledic. Ena je [[Lindelöfova domneva]]<ref>{{sktxt|Lindelöf|1908}}.</ref> o stopnji rasti funkcije ζ na kritični premici iz leta 1908, ki pravi, da za vsak <math>\varepsilon > 0\, </math> velja: : <math> \zeta\left(\frac{1}{2} + it\right) = \mathcal{O} (t^\varepsilon) \!\, , </math> ko gre <math>t \to \infty\, </math>. Iz Riemannove domneve izhajajo tudi precej ostre meje za stopnjo rasti funkcije ζ v drugih območjih kritičnega traku. Na primer: : <math> e^\gamma\le \limsup_{t\rightarrow +\infty}\frac{|\zeta(1+it)|}{\log\log t}\le 2e^\gamma \!\, </math> : <math> \frac{6}{\pi^2}e^\gamma\le \limsup_{t\rightarrow +\infty}\frac{1/|\zeta(1+it)|}{\log\log t}\le \frac{12}{\pi^2}e^\gamma \!\, , </math> tako da bi bila stopnja rasti ζ(1+''it'') in njenega inverza znana vse do faktorja 2.<ref name="titchmarsh_1986" /> === Domneva velikih praštevilskih vrzeli === [[Slika:Wikipedia primegaps.png|thumb|right|250px|[[praštevilska vrzel|Vrzeli]] med zaporednimi [[praštevilo|praštevili]] do <math>10^{20}\,</math>]] Po praštevilskem izreku je povprečno [[praštevilska vrzel|vrzel]] med praštevilom <math>p_{n}\, </math> in naslednjim praštevilom <math>p_{n+1}\, </math> enaka: : <math> g_{n} = p_{n+1} - p_{n} = \log p \!\, . </math> Nekatere vrzeli pa so lahko veliko večje od povprečja. [[Harald Cramér|Cramér]] je dokazal, da je ob privzetku pravilnosti Riemannove domneve vsaka vrzel enaka: : <math> g_{n} = \mathcal{O} (\sqrt{p} \log p) \!\, . </math> To je primer, v katerem je tudi najboljša meja, ki se jo lahko dokaže s pravilnostjo Riemannove domneve, veliko šibkejša od tistega, kar se zdi resnično: [[Cramérjeva domneva]] pravi, da je vsaka vrzel med zaporednima prašteviloma enaka: : <math> g_{n} = \mathcal{O} ((\log p_n)^2) \!\, , </math> ki je sicer večja od povprečne vrzeli, vendar veliko manjša od meje, ki sledi iz Riemannove domneve. Numerični računi podpirajo Cramérjevo domnevo.<ref>{{sktxt|Nicely|1999}}.</ref> === Kriteriji enakovredni Riemannovi domnevi === Obstaja več kot sto izjav, ki so enakovredne Riemannovi domnevi, vendar do sedaj nobena ni vodila k napredku pri njenem dokazovanju (ali ovržbi). Sledijo nekateri tipični zgledi. Drugi vključujejo funkcijo [[število deliteljev|števila deliteljev σ(''n'')]]. [[Rieszov kriterij]] je podal [[Marcel Riesz]] leta 1916.<ref>{{sktxt|Riesz|1916}}.</ref> Meja: : <math> -\sum_{k=1}^\infty \frac{(-x)^k}{(k-1)! \zeta(2k)}= \mathcal{O} \left(x^{\frac{1}{4}+\varepsilon}\right) \!\, </math> velja za vse <math>\varepsilon > 0\, </math>, če in samo če je Riemannova domneva pravilna. Nyman<ref>{{sktxt|Nyman|1950}}.</ref> je leta 1950 dokazal, da je Riemannova domneva pravilna, če in samo če je prostor funkcij oblike: : <math> f(x) = \sum_{\nu=1}^nc_\nu\rho \left(\frac{\theta_\nu}{x} \right) \!\, , </math> kjer je ρ(''z'') ulomljeni del ''z'', {{nowrap|0 ≤ θ_ν ≤ 1}}, in je: : <math> \sum_{\nu=1}^nc_\nu\theta_\nu=0 \!\, , </math> gosta v [[Hilbertov prostor|Hilbertovem prostoru]] ''L''²(0,1) kvadratnointegrabilnih funkcij v [[enotski interval|enotskem intervalu]]. [[Arne Beurling|Beurling]]<ref>{{sktxt|Beurling|1955}}.</ref> je leta 1955 to razširil in pokazal, da funkcija ζ nima ničel z realnim delom večjim od 1/''p'', če in samo če je ta funkcijski prostor gost v ''L^p''(0,1). [[Weilov kriterij]] je izjava, da je pozitivnost določene funkcije enakovredna Riemannovi domnevi. [[Enrico Bombieri|Bombieri]] in [[Jeffrey Lagarias|Lagarias]] sta pokazala, da sorodni [[Lijev kriterij|Li-Keiperjev kriterij]] sledi iz Weilovega kriterija za [[posplošena Riemannova domneva|posplošeno Riemannovo domnevo]]. Li-Keiperjev kriterij je izjava o pozitivnosti določenega zaporedja števil, ki je enakovredna Riemannovi domnevi.<ref>{{sktxt|Li|1997}}.</ref> Vse vrednosti členov [[zaporedje|zaporedja]] λ_''n''&nbsp;&gt;&nbsp;0 za vse pozitivne ''n''. Števila <math>\lambda_n\, </math>, imenovana Li-Keiperjeve konstante<ref name="coffey_2007">{{sktxt|Coffey|2007}}.</ref> ali Keiper-Lijevi koeficienti,<ref>{{sktxt|Arias de Reyna|2011}}.</ref> se lahko izrazijo z netrivialnimi ničlami Riemannove funkcije ζ: : <math> P_{n} (\gamma_{0}, \ldots , \gamma_{n-1}) = \lambda_n = \sum_{\rho} \left[1- \left(1-\frac{1}{\rho}\right)^n\right] \!\, , </math> kjer vsota poteka po ρ, netrivialnih ničlah Riemannove funkcije ζ po vrsti <math>|\Im(\rho)|</math>, <math>P_{n}\, </math> pa je [[polinom]] končno mnogo [[Stieltjesove konstante|Steiltjesovih konstant]].<ref name="matijasevič_2014">{{sktxt|Matijasevič|2014}}.</ref> To [[pogojna konvergenca|pogojno konvergentno]] vsoto je treba razumeti v smislu, ki se po navadi rabi v [[teorija števil|teoriji števil]], tako da velja limita: : <math> \sum_{\rho} = \lim_{N\to\infty} \sum_{|\Im(\rho)|\le N} \rho \!\, . </math> [[Andreas Speiser|Speiser]]<ref>{{sktxt|Speiser|1934}}.</ref> je leta 1934 dokazal, da je Riemannova domneva enakovredna izjavi, da odvod funkcije ζ(''s''): : <math> \frac{\mathrm{d}}{\mathrm{d} s} \zeta(s)\!\, </math> nima ničel v traku: : <math> 0 < \Re(s) < \frac12 \!\, . </math> Da ima funkcija ζ le enostavne ničle na kritični premici, je enakovredno dejstvu, da njen odvod nima ničel na kritični premici. ==== Integralski kriteriji ==== [[Raphaël Salem|Salem]]<ref>{{sktxt|Salem|1953}}.</ref> je leta 1953 pokazal, da je Riemannova domneva pravilna, če in samo če [[integralska enačba]]: : <math> \int_{0}^\infty\frac{z^{-\sigma-1}\phi(z) \, \mathrm{d} z}{{e^{x/z}}+1}=0 \!\, </math> nima netrivialnih omejenih rešitev <math>\phi\, </math> za <math>1/2<\sigma\, <1</math>. Volčkov<ref>{{sktxt|Volčkov|1995}}.</ref><ref>{{sktxt|He|Jejjala|Minic|2015}}.</ref> je leta 1995 podal ekvivalent Riemannove domneve v obliki eksaktnega integrala: : <math> \int_{0}^{\infty} \frac{1-12t^{2}}{(1+4t^{2})^{3}} \, \mathrm{d} t \int_{\frac1{2}}^{\infty} \ln | \zeta (\sigma + it) | \, \mathrm{d} \sigma = \frac {\pi(3-\gamma)}{32} \!\, , </math> kjer je <math>\gamma\, </math> [[Euler-Mascheronijeva konstanta]]. Od tedaj so odkrili več enakovrednih formulacij Riemannove domneve z integrali logaritmov funkcije ζ. Posebna primera sta naslednja kriterija: * Balazard-Saias-Yorov kriterij: Riemannova domneva je enakovredna integralu: :: <math> \int_{-\infty}^{\infty} \frac{\ln | \zeta (\frac1{2} + it) |} {\frac1{4} + t^{2}} \, \mathrm{d} t = 0 \!\, . </math> * kriterij Volčkova: Riemannova domneva je enakovredna integralu: :: <math> \int_{0}^{\infty} \frac{2t \arg | \zeta (\frac1{2} + it) |} {(\frac1{4} + t^{2})^{2}} \, \mathrm{d} t = \pi (\gamma - 3) \!\, . </math> ==== Elementarni kriteriji ==== Leta 1915 je [[Srinivasa Ajangar Ramanudžan|Ramanudžan]] s privzetkom o pravilnosti Riemannove domneve dokazal, da velja (Robinova neenakost): : <math> \sigma(n) < e^\gamma n \log \log n \!\, </math> za dovolj velike ''n''.<ref>{{sktxt|Ramanudžan|1997}}.</ref> Leta 1984 je [[Guy Robin|Robin]] dokazal, da neenakost velja za vse ''n''&nbsp;≥&nbsp;5041, če je Riemannova domneva pravilna (Robinov izrek).<ref name="robin_1984" /> Največje znano število, za katerega neenakost ne velja, je ''n''&nbsp;=&nbsp;5040. Če je Riemannova domneva pravilna, ne obstaja večja izjema. Če je Riemannova domneva nepravilna, je Robin pokazal, da obstaja neskončno mnogo vrednosti ''n'', za katera neenakost ne velja. Znano je, da mora biti najmanjše takšno število ''n''&nbsp;≥&nbsp;5041 [[superobilno število]].<ref>{{sktxt|Akbary|Friggstad|2009}}.</ref> Neenakost velja za velika liha in [[deljivost brez kvadrata|s kvadratom nedeljiva]] cela števila, Riemannova domneva pa je enakovredna neenakosti le za ''n'' deljive s peto potenco praštevila.<ref>{{sktxt|Choie|Lichiardopol|Moree|Solé|2007}}.</ref> Lagarias<ref>{{sktxt|Lagarias|2002}}.</ref> je leta 2000 podal podoben elementarni kriterij. Riemannova domneva je enakovredna neenakostim:<ref>{{sktxt|Cisło|Wolf|2008}}.</ref> : <math> \sigma (n) \equiv \sum_{d | n} d \le H_{n} + e^{H_{n}} \log H_{n}, \qquad (n > 0) \!\, , </math> kjer je <math>H_{n}\, </math> ''n''-to [[harmonično število]]: : <math> H_{n} = \sum_{k=1}^{n} \frac{1}{k} \!\, , </math> <math>\sigma(n)\, </math> pa je funkcija vsote vseh deliteljev ''n''. Enakost velja le za ''n''&nbsp;=&nbsp;1. Robin je tudi brezpogojno dokazal, da velja neenakost: : <math>\ \sigma(n) < e^{\gamma} n \log \log n + \frac{0,6483\ n}{\log \log n}, \qquad (n \ge 3) \!\, , </math> Lagarias pa je dal še malo manjšo oceno: : <math> H_{n} + e^{H_{n}} \log H_{n} \le e^{\gamma} n \log \log n + \frac{7n}{\log n}, \qquad (n \ge 20) \!\, . </math> === Posledice posplošene Riemannove domneve === Več uporab rabi posplošeno Riemannovo domnevo za [[Dirichletova L-funkcija|Dirichletovo ''L''-vrsto]] ali funkcije ζ številskih obsegov namesto samo Riemannove domneve. Več osnovnih lastnosti Riemannove funkcije ζ se lahko preprosto posploši na vse Dirichletove L-vrste, tako da je smiselno, da bo metoda, ki dokaže Riemannovo domnevo za Riemannovo funkcijo ζ, delovala tudi za posplošeno Riemannovo domnevo za Dirichletove ''L''-funkcije. Več rezultatom, ki so bili dokazani s pomočjo posplošene Riemannove domneve, so kasneje dali dokaze brez nje, čeprav so bili po navadi veliko težji. Več posledic na naslednjem seznamu je vzetih iz Conradovega dela.<ref>{{sktxt|Conrad|2010}}.</ref> * [[Thomas Hakon Grönwall|Grönwall]] je leta 1913 pokazal, da posplošena Riemannova domneva nakazuje, da je [[Carl Friedrich Gauss|Gaussov]] [[problem razrednega števila|seznam imaginarnih kvadratnih številskih obsegov z razrednim številom 1]] poln, čeprav so Baker, Stark in Heegner kasneje podali brezpogojne dokaze za to brez posplošene Riemannove domneve. * [[Godfrey Harold Hardy|Hardy]] in Littlewood sta leta 1917 pokazala, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja domneva Čebišova: :: <math> \lim_{x\to 1^-}\sum_{p>2}(-1)^{(p+1)/2}x^p=+\infty \!\, , </math> : ki pravi, da so v nekem smislu praštevila 3 mod 4 običajnejša od praštevil 1 mod 4. * Hardy in Littlewood sta leta 1923 pokazala, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja šibka oblika [[Goldbachova domneva|Goldbachove domneve]] za liha števila: da je vsako dovolj veliko liho število vsota treh praštevil. [[Ivan Matvejevič Vinogradov|Vinogradov]] pa je leta 1937 za to podal brezpogojni dokaz. [[Jean-Marc Deshouillers|Deshouillers]], Effinger, te Riele in Zinovjev so leta 1997 pokazali, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da je vsako liho število večje od 5 vsota treh praštevil. * [[Sarvadaman Čovla|Čovla]] je leta 1934 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da je prvo praštevilo v [[aritmetično zaporedje|aritmetičnem zaporedju]] ''a'' mod ''m'' je vsaj ''Km''²log(''m'')² za neko določeno konstanto ''K''. * [[Christopher Hooley|Hooley]] je leta 1967 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja [[Artinova domneva o primitivnih korenih]]. * [[Peter Jay Weinberger|Weinberger]] je leta 1973 pokazal, da obstaja vsaj še eno [[idonejsko število]] in, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da je Eulerjev in Gaussov seznam 65-ih idonejskih števil poln. * Weinberger<ref>{{sktxt|Weinberger|1973}}.</ref> je leta 1973 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve za funkcije ζ vseh obsegov argebrskih števil izhaja, da je vsak obseg z razrednim številom 1 ali [[evklidska domena|evklidski]] ali imaginarni kvadratni številski obseg diskriminant −19, −43, −67 ali −163. * [[Gary Lee Miller|Miller]] je leta 1976 pokazal, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da se lahko iz [[test praštevilskosti|testa praštevilskosti]] v polinomskem času preskusi ali je število praštevilo s pomočjo [[Miller-Rabinov test praštevilskosti|Miller-Rabinovega testa]]. [[Manindra Agraval|Agraval]], [[Niradž Kajal|Kajal]] in [[Nitin Saksena|Saksena]] so leta 2002 dokazali ta rezultat brezpogojno s pomočjo [[test praštevilskosti AKS|testa praštevilskosti AKS]]. * Odlyzko<ref>{{sktxt|Odlyzko|1990}}.</ref> je leta 1990 obravnaval, kako se lahko posplošeno Riemannovo domnevo uporabi za ostrejše ocene diskriminant in [[razredno število|razrednega števila]] številskih obsegov. * [[Ken Ono|Ono]] in [[Kannan Soundararajan|Soundararajan]]<ref>{{sktxt|Ono|Soundararajan|1997}}.</ref> sta leta 1997 pokazala, da iz posplošene Riemannove domneve izhaja, da obstaja točno 18 lihih celih števil, ki niso oblike [[Ramanudžanova tričlena kvadratna forma|Ramanudžanove integralske kvadratne forme]] ''x''² +''y''² + 10''z''²: 3, 7, 21, 31, 33, 43, 67, 79, 87, 133, 217, 219, 223, 253, 307, 391, 679, 2719. === Izključena tretja možnost === Nekatere posledice Riemannove domneve so tudi posledice njene negacije, in so zato izreki. V svoji razpravi o izrekih Hecheja, Deuringa, Mordella in Heilbronna Ireland in [[Michael Ira Rosen|Rosen]] pravita:<ref>{{sktxt|Ireland|Rosen|1990|p=359}}.</ref> <blockquote>»Tukaj je metoda dokaza resnično neverjetna. Če je posplošena Riemannova domneva pravilna, potem je izrek pravilen. Če je posplošena Riemannova domneva nepravilna, potem je izrek pravilen. Zato je izrek pravilen!!« &nbsp; &nbsp; (klicaja sta v izvirniku)</blockquote> Treba je biti previden pri razumevanju kaj je mišljeno, da je posplošena Riemannova domneva nepravilna: treba je točno navesti kateri razred Dirichletovih vrst ima [[protiprimer]]. ==== Littlewoodov izrek ==== Izrek obravnava predznak napake v praštevilskem izreku. Izračunali so, da je funkcija števila praštevil π(''x'') < Li(''x'') za vse ''x'' ≤ 10²³. Ni znana nobena vrednost ''x'', za katero bi veljalo π(''x'') > Li(''x''). Littlewood je leta 1914 dokazal, da obstajajo poljubno velike vrednosti ''x'' za katere velja: : <math> \pi(x)>\operatorname{Li}(x) +\frac13\frac{\sqrt x}{\log x}\log\log\log x \!\, , </math> in, da obstajajo poljubno velike vrednosti ''x'' za katere velja: : <math> \pi(x)<\operatorname{Li}(x) -\frac13\frac{\sqrt x}{\log x}\log\log\log x \!\, . </math> Tako razlika med funkcijama π(''x'') − Li(''x'') spremeni predznak neskončno mnogokrat. Ogromno [[Skewesovo število]] je ocena vrednosti ''x'', ki bi odgovarjala prvi spremembi predznaka. Littlewoodov dokaz je razdeljen na dva primera: v prvem Riemannova domneva velja za nepravilno (približno pol strani v Inghamovem delu<ref>{{sktxt|Ingham|1932|loc=§V}}.</ref>), v drugem pa naj bi bila pravilna (več ducatov strani). ==== Gaussova domneva o razrednem številu ==== To je [[problem razrednega števila|domneva]] (prvič navedena v članku 303 Gaussovega dela ''[[Disquisitiones Arithmeticae]]''), da obstaja le končno število imaginarnih kvadratnih obsegov z danim razrednim številom. Ena pot dokaza bi bila, da se pokaže, da, ko gre diskriminanta ''D'' → −∞, gre razredno število ''h''(''D'') → ∞. Naslednji niz izrekov, ki vsebujejo Riemannovo domnevo, je opisan v delu Irelanda in Rosena:<ref>{{sktxt|Ireland|Rosen|1990|pp=358–361}}.</ref> <blockquote>Izrek (Hecke; 1918). Naj bo ''D'' < 0 diskriminanta imaginarnega kvadratnega številskega obsega ''K''. Privzame se posplošena Riemannova domneva za ''L''-funkcije vseh imaginarnih kvadratnih Dirichletovih karakterjev. Potem obstaja takšna konstanta ''C'', da velja: : <math> h(D) > C\frac{\sqrt{|D|}}{\log |D|} \!\, . </math></blockquote> <blockquote>Izrek (Deuring; 1933). Če je Riemannova domneva nepravilna, potem je ''h''(''D'') > 1, če je |''D''| dovolj velika.</blockquote> <blockquote>Izrek (Mordell; 1934). Če je Riemannova domneva nepravilna, potem gre ''h''(''D'') → ∞, ko gre ''D'' → −∞.</blockquote> <blockquote>Izrek (Heilbronn; 1934). Če je posplošena Riemannova domneva nepravilna za ''L''-funkcijo kakšnega imaginarnega kvadratnega Dirichletovega karakterja, potem gre ''h''(''D'') → ∞, ko gre ''D'' → −∞. {{efn|V delu Heckeja in Heilbronna so edine ''L''-funkcije, ki se pojavljajo, tiste povezane z imaginarnim kvadratnim karakterjem, in le tistim ''L''-funkcijam, za katere je posplošena Riemannova domneva pravilna ali nepravilna, je namenjena; nepravilnost splošne Riemannove domneve za ''L''-funkcije kubičnega Dirichletovega karakterja bi strogo govoreč pomenilo, da je splošna Riemannova domneva nepravilna, vendar takšne vrste nepravilnosti splošne Riemannove domneve Heilbronn ni imel v mislih, tako da je bil njegov privzetek bolj omejen kot le to, da je splošna Riemannova domneva napravilna.}}</blockquote> [[Carl Siegel|Siegel]] je leta 1935 podal močnejši rezultat brez kakršnekoli rabe Riemannove ali posplošene Riemannove domneve. ==== Rast Eulerjeve funkcije φ ==== [[Jean-Louis Nicolas|Nicolas]] je leta 1983 dokazal, da velja:<ref>{{sktxt|Ribenboim|1996|pp=320}}</ref> : <math> \varphi(n) < e^{-\gamma}\frac {n} {\log \log n} \!\, </math> za neskončno mnogo ''n'', kjer je φ(''n'') [[Eulerjeva funkcija fi|Eulerjeva funkcija φ]]. [[Paulo Ribenboim|Ribenboim]] je pripomnil, da: <blockquote>»je metoda dokaza zanimiva v smislu, da neenakost velja pod privzetkom pravilnosti Riemannove domneve, in drugič pod nasprotnim privzetkom.«</blockquote> == Posplošitve in analogoni Riemannove domneve == === Dirichletova L-vrsta in drugi obsegi === Riemannova domneva se lahko posploši z zamenjavo Riemannove funkcije ζ s formalno podobnimi, vendar veliko splošnejšimi globalnimi [[L-funkcija|''L''-funkcijami]]. V tem širšem pogledu se pričakuje, da imajo netrivialne ničle globalnih ''L''-funkcij realni del enak 1/2. Te domneve namesto klasične Riemannove domneve le za Riemannovo funkcijo ζ kažejo resnično pomembnost Riemannove domneve v matematiki. Posplošena Riemannova domneva razširi Riemannovo domnevo na vse Dirichletove ''L''-funkcije. Iz nje še posebej izhaja, da [[Sieglova ničla|Sieglove ničle]] (ničle ''L''-funkcij med 1/2 in 1) ne obstajajo. [[Razširjena Riemannova domenva]] razširi Riemannovo domnevo za vse [[Dedekindova funkcija zeta|Dedekindove funkcije ζ]] [[obseg algebrskih števil|obsegov algebrskih števil]]. Razširjena Riemannova domneva za abelovsko razširitev [[racionalno števil|racionalnih števil]] je enakovredna posplošeni Riemannovi domnevi. Tudi Riemannovo domnevo se lahko razširi na ''L''-funkcije [[Heckejev karakter|Heckejevih karakterjev]] obsegov. [[Velika Riemannova domneva]] razširi Riemannovo domnevo na vse [[avtomorfna L-funkcija|avtomorfne funkcije ζ]], kot so [[Mellinova transformacija|Mellinove transformacije]] Heckejevih [[lastna forma|lastnih form]]. === Funkcijski obsegi in funkcije ζ varietet končnih obsegov === [[Emil Artin|Artin]]<ref>{{sktxt|Artin|1924}}.</ref> je leta 1924 vpeljal globalne funkcije ζ (kvadratnih) [[funkcijski obseg algebrske varietete|funkcijskih obsegov]] in zanje postavil analogon Riemannove domneve. Dokazal ga je [[Helmut Hasse|Hasse]] za primer roda 1, v splošnem pa [[André Weil|Weil]] leta 1948.<ref>{{sktxt|Weil|1948}}.</ref> Dejstvo, da je absolutna vrednost [[kvadratna Gaussova vsota|Gaussove vsote]] kvadratnega karakterja [[končni obseg|končnega obsega]] velikosti ''q'' (kjer je ''q'' lih) enaka: : <math> \sqrt{q} \!\, , </math> je dejansko vrsta Riemannove domneve v okvirju funkcijskega obsega. To je vodilo Weila,<ref>{{sktxt|Weil|1949}}.</ref> da je leta 1949 domneval podobno izjavo za vse [[algebrska varieteta|algebrske varietete]]; [[Weilove domneve]] je dokazal [[Pierre Deligne|Deligne]] leta 1974 in 1980.<ref name="deligne_1974">{{sktxt|Deligne|1974}}.</ref><ref name="deligne_1980">{{sktxt|Deligne|1980}}.</ref> === Aritmetična funkcija ζ aritmetičnih shem in njihovi ''L''-faktorji === [[aritmetična funkcija zeta|Aritmetične funkcije ζ]] posplošijo Riemannovo in Dedekindove funkcije ζ kakor tudi funkcije ζ varietet čez končne obsege na vsako aritmetično shemo ali shemo končnega tipa čez cela števila. Aritmetična funkcija ζ regularno povezane [[enakorazsežnost|enakorazsežne]] aritmetične sheme s Kroneckerjevo razsežnostjo ''n'' se lahko faktorizira v produkt ustrezno definiranih ''L''-faktorjev in pomožnega faktorja.<ref>{{sktxt|Serre|1969–1970}}.</ref> Če se privzame funkcijska enačba in meromorfno nadaljevanje, posplošena Riemannova domneva za ''L''-faktor pravi, da njegove ničle znotraj kritičnega traku <math>\Re(s)\in (0,n)</math> ležijo na osrednji premici. Ustrezno temu posplošena Riemannova domneva za aritmetično funkcijo ζ regularno povezane enakorazsežne aritmetične sheme pravi, da njene ničle znotraj kritičnega traku ležijo na navpičnih premicah <math>\Re(s)=1/2,3/2,\dots,n-1/2</math> in njeni poli znotraj kritičnega traku na navpičnih premicah <math>\Re(s)=1, 2, \dots,n-1</math>. To je znano za sheme v pozitivni karakteristiki in izhaja iz Deligneovega rezultata,<ref name="deligne_1974" /><ref name="deligne_1980" />, vendar ostaja popolnoma neznano za ničelno karakteristiko. === Selbergove funkcije ζ === {{glavni|Selbergova funkcija zeta}} [[Atle Selberg|Selberg]]<ref>{{sktxt|Selberg|1956}}.</ref> je leta 1956 vpeljal [[Selbergova funkcija zeta|Selbergovo funkcijo ζ]] [[Riemannova ploskev|Riemannove ploskve]]. Te so podobne Riemannovi funkciji ζ: imajo funkcijsko enačbo in neskončni produkt podoben Eulerjevemu produktu, vendar ta poteka čez sklenjene [[geodetka|geodetke]] in ne čez praštevila. [[Selbergova sledna formula]] je analogon za te funkcije [[eksplicitna formula (L-funkcija)|eksplicitnih formul]] v teoriji praštevil. Selberg je dokazal, da za Selbergovo funkcijo ζ velja analogon Riemannove domneve, z imaginarnimi deli njihovih ničel, ki so povezane z lastnimi vrednostmi [[Laplaceov operator|Laplaceovega operatorja]] Riemannove ploskve. === Iharove funkcije ζ === [[Iharova funkcija zeta|Iharova funkcija ζ]] končnega grafa je analogon Selbergove funkcije ζ, ki jo je prvič uvedel [[Jasutaka Ihara|Ihara]] v kontekstu diskretnih [[podgrupa|podgrup]] p-adične specialne linearne grupe dva krat dva. Regularni končni graf je [[Ramanudžanov graf]], matematični model učinkovitih komunikacijskih mrež, če in samo če za Iharovo funkcijo ζ velja analogon Riemannove domneve, kot je pokazal [[Tošikazu Sunada|Sunada]]. === Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji === [[Hugh Lowell Montgomery|Montgomery]] je leta 1973<ref>{{sktxt|Montgomery|1973}}.</ref> predlagal [[Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji|domnevo o parni korelaciji]], da je lahko korelacijska funkcija (ustrezno normaliziranih) ničel funkcije ζ enaka kot tiste lastnih vrednosti [[slučajna matrika|slučajne]] [[hermitska matrika|hermitske matrike]]. Odlyzko<ref name="odlyzko_1987">{{sktxt|Odlyzko|1987}}.</ref> je leta 1987 pokazal, da to podpirajo numerični izračuni velikega obsega teh korelacijskih funkcij. Montgomery je (s privzetkom Riemannove domneve) pokazal, da je vsaj 2/3 od vseh ničel enostavnih. Povezana domneva je, da so vse ničle funkcije ζ enostavne (oziroma bolj splošno nimajo netrivialnih celoštevilskih linearnih relacij med svojimi imaginarnimi deli). Dedekindove funkcje ζ obsegov algebrskih števil, ki posplošijo Riemannovo funkcijo ζ, imajo običajno mnogokratne kompleksne ničle.<ref>{{sktxt|Radziejewski|2007}}.</ref> To je zato, ker se Dedekindove funkcije ζ faktorizirajo kot produkt potenc [[Artinova L-funkcija|Artinovih ''L''-funkcij]], tako da Artinove ''L''-funkcije včasih dajo mnogokratne ničle Dedekindovih funkcij ζ. Drug primer funkcij ζ z mnogokratnimi ničlami so ''L''-funkcije kakšnih [[eliptična krivulja|eliptičnih krivulj]]: te imajo lahko mnogokratne ničle v realni točki svoje kritične premice; [[Birch-Swinnerton-Dyerjeva domneva]] predvideva, da je multiplikativnost te ničle rang eliptične krivulje. === Druge funkcije ζ === Obstaja [[funkcija zeta|več drugih primerov]] funkcij ζ z analogoni Riemannove domneve, od katerih so nekateri že dokazani. [[Gossova funkcija zeta|Gossove funkcije ζ]] funkcijskih obsegov imajo Riemannovo domnevo, ki jo je dokazal Sheats<ref name="sheats_1998">{{sktxt|Sheats|1998}}.</ref> leta 1998. [[glavna domneva Ivasavove teorije|Glavna domneva]] [[Ivasavova teorija|Ivasavove teorije]], ki sta jo dokazala Mazur in [[Andrew Wiles|Wiles]] za [[ciklotomski obseg|ciklotomske obsege]], in Wiles za [[totalni realni številski obseg|totalno realne obsege]], istoveti ničle ''p''-adične ''L''-funkcije z lastnimi vrednostmi operatorja, zato se jo lahko obravnava kot analogon [[Hilbert-Pólyeva domneva|Hilbert-Pólyeve domneve]] za [[p-adična L-funkcija|''p''-adične ''L''-funkcije]].<ref>{{sktxt|Wiles|2000}}.</ref> == Poskusi dokaza Riemannove domneve == Več matematikov je reševalo Riemannovo domnevo, vendar nobenega njihovega poskusa še niso sprejeli za pravilno rešitev. Watkins<ref>{{sktxt|Watkins|2007}}.</ref> navaja nekatere nepravilne rešitve, več pa [http://arxiv.org/find/grp_math/1/AND+ti:+AND+Riemann+hypothesis+subj:+AND+General+mathematics/0/1/0/all/0/1 jih pogosto najavijo]. === Teorija operatorjev === {{glavni|Hilbert-Pólyeva domneva}} Hilbert in [[George Pólya|Pólya]] sta predlagala eno pot za rešitev Riemannove domneve, kjer bi se našel [[sebiadjungirani operator]], iz katerega obstoja bi izhajala izjava o realnih delih funkcije ζ(''s''), če bi se uporabil kriterij na realne [[lastna vrednost|lastne vrednosti]]. Ena podpora te zamisli izhaja iz več analogonov Riemannove funkcije ζ, katere ničle odgovarjajo lastnim vrednostim kakšnega operatorja: ničle funkcije ζ varietete čez končni obseg odgovarjajo lastnim vrednostim [[Frobeniusov element|Frobeniusovega elementa]] na grupi [[kohomologija étale|kohomologije étale]], ničle Selbergove funkcije ζ so lastne vrednosti Laplaceovega operatoraja Riemannove ploskve, ničle [[p-adična funkcija zeta|''p''-adične funkcije ζ]] pa odgovarjajo lastnim vrednostim Galoisove akcije na [[grupa idealnega razreda|grupah idealnih razredov]]. Odlyzko<ref name="odlyzko_1987" /> je leta 1987 pokazal, da porazdelitev ničel Riemannove funkcije ζ deli nekatere statistične lastnosti z lastnimi vrednostmi [[slučajna matrika|slučajnih matrik]], izvedenih iz [[gaussovski enotski ansambel|gaussovskega enotskega ansambla]]. To da nekaj podpore Hilbert-Pólyevi domnevi. [[Michael Victor Berry|Berry]] in [[Jon Keating|Keating]] sta leta 1999 domnevala, da obstaja neka neznana kvantizacija <math>\hat H\, </math> klasične [[Hamiltonova funkcija|Hamiltonove funkcije]] ''H'' = ''xp'', da velja: : <math> \zeta (1/2+i\hat H) = 0 \!\, </math> in še močneje, da ničle Riemannove funkcije ζ sovpadajo s spektrom operatorja <math>1/2 + i \hat H\, </math>. To je v nasprotju s [[kanonična kvantizacija|kanonično kvantizacijo]], kar vodi do Heisenbergovega [[načelo nedoločenosti|načela nedoločenosti]] <math>[x,p]=1/2\, </math> in [[naravno število|naravnim številom]] kot spektru [[kvantni harmonični oscilator|kvantnega harmoničnega oscilatorja]]. Odločilna točka je, da mora biti Hamiltonova funkcija sebiadjungirani operator, da bo kvantizacija uresničitev Hilbert-Pólyevega programa. V povezavi s tem kvantnomehanskim problemom sta Berry in Connes predlagala, da je inverz potenciala Hamiltonove funkcije povezan s polodvodom funkcije: : <math> N(s)= \frac{1}{\pi}\operatorname{Arg}\xi(1/2+i\sqrt s) \!\, , </math> potem v Berry-Connesovem pristopu velja:<ref name="#1">{{sktxt|Connes|1999}}.</ref> : <math> V^{-1}(x) = \sqrt{4\pi} \frac{\mathrm{d}^{1/2}N(x)}{\mathrm{d} x^{1/2}} \!\, . </math> To vodi do Hamiltonove funkcije, katere lastne vrednosti so kvadrat imaginarnega dela ničel Riemannove funkcije ζ in tudi funkcijska determinanta tega Hamiltonovega operatorja je samo [[Riemannova funkcija ksi|Riemanova funkcija ξ]]. Dejansko bo Riemannova funkcija ξ sorazmerna s funkcijsko determinanto (Hadamardov produkt): : <math> \det(H+1/4+s(s-1)) \!\, , </math> kakor so dokazali Connes in drugi, v tem pristopu velja: : <math> \frac{\xi(s)}{\xi(0)}=\frac{\det(H+s(s-1)+1/4)}{\det(H+1/4)} \!\, . </math> Analogija z Riemannovo domnevo čez končne obsege nakazuje, da bi Hilbertov prostor, ki vsebuje lastne vektorje odgovarjajoče ničlam, lahko bil neke vrste prva kohomološka grupa [[spekter kolobarja|spektra]] Spec('''Z''') celih števil. [[Christopher Deninger|Deninger]]<ref>{{sktxt|Deninger|1998}}.</ref> je leta 1998 opisal nekatere poskuse iskanja takšne teorije kohomologije.<ref>{{sktxt|Leichtnam|2005}}.</ref> [[Don Zagier|Zagier]]<ref>{{sktxt|Zagier|1981}}.</ref> je leta 1981 skonstruiral naravni prostor invariantnih funkcij na zgornji polravnini, ki ima lastne vrednosti pod Laplaceovim operatorjem, ki odgovarjajo ničlam Riemannove funkcije ζ. Pripomnil je, da bi se z malo verjetnostjo lahko pokazal obstoj ustreznega pozitivno definitnega [[skalarni produkt|notranjega produkta]] na tem prostoru, od koder bi izhajala Riemannova domneva. [[Pierre Emile Jean Cartier|Cartier]]<ref>{{sktxt|Cartier|1982}}.</ref> je leta 1982 obravnaval povezan soroden primer, kjer je zaradi nenavadnega hrošča računalniški program navedel ničle Riemannove funkcije ζ kot lastne vrednosti istega Laplaceovega operatorja. Schumayer in [[John Irwin Hutchinson|Hutchinson]]<ref>{{sktxt|Schumayer|Hutchinson|2011}}.</ref> sta leta 2011 podala pregled poskusov konstrukcije ustreznega fizikalnega modela povezanega z Riemannovo funkcijo ζ. === Lee-Yangov izrek === [[Lee-Yangov izrek]] pravi, da vse ničle določenih [[particijska funkcija|particijskih funkcij]] v statistični mehaniki ležijo na »kritični premici« z realnim delom enakim 0. To je vodilo do razglabljanja o povezavi z Riemannovo domnevo.<ref>{{sktxt|Knauf|1999}}.</ref> === Turánov rezulat === [[Pál Turán|Turán]]<ref>{{sktxt|Turán|1948}}.</ref> je leta 1948 pokazal, da če funkcije: : <math> \sum_{n=1}^{N} \frac{1}{n^{s}} \!\, </math> nimajo ničel, ko je realni del ''s'' večji od 1, potem velja: : <math> T(x) = \sum_{n=1}^{x} \frac{\lambda(n)}{n} \ge 0 \!\, , </math> kjer je λ(''n'') [[Liouvillova funkcija]] podana za (−1)^''r'', če ima ''n'' ''r'' prafaktorjev. Pokazal je, da bi iz tega po vrsti izhajala pravilnost Riemannove domneve. Vendar je Haselgrove<ref>{{sktxt|Haselgrove|1958}}.</ref> leta 1958 dokazal, da je ''T''(''x'') negativna za neskončno mnogo ''x'' (in tudi ovrgel tesno povezano [[Pólyeva domneva|Pólyevo domnevo]]), [[Peter Borwein]], Ferguson in Mossinghoff<ref>{{sktxt|Borwein|Ferguson|Mossinghoff|2008}}.</ref> pa so leta 2008 pokazali, da je najmanjši takšen ''x'' enak 72&nbsp;185&nbsp;376&nbsp;951&nbsp;205. Spira<ref>{{sktxt|Spira|1968}}.</ref> je leta 1968 z numeričnim izračunom pokazal, da ima zgornja končna Dirichletova vrsta nad ''N''&nbsp;=&nbsp;19 ničlo z realnim delom večjim od 1. Turán je tudi pokazal, da bi iz nekoliko šibkejšega privzetka, neobstoj ničel z realnim delom večjim od <math>1 + N^{-1/2 + \varepsilon}\, </math> za velike ''N'' v zgornji končni Dirichletovi vrsti, tudi izhajala Riemannova domneva. Vendar je Montgomery<ref>{{sktxt|Montgomery|1983}}.</ref> leta 1983 pokazal, da imajo za vse dovolj velike ''N'' te vrste ničle z realnim delom večjim od <math>1 + (\log \log N)/(4 \log N)\, </math>. Tako je Turánov rezultat [[prazna resnica|prazno pravilen]] in ga ni moč uporabiti za dokaz Riemannove domneve. === Nekomutativna geometrija === [[Alain Connes|Connes]]<ref name="#1"/><ref>{{sktxt|Connes|2000}}.</ref> je leta 1999 in 2000 opisal povezavo med Riemannovo domnevo in [[nekomutativna geometrija|nekomutativno geometrijo]]. Pokazal je, da bi iz ustreznega analogona Selbergove sledne formule za akcijo [[adelska algebrska grupa|idelske razredne grupe]] na adelski razredni prostor izhajala Riemannova domneva. Nekaj od teh zamisli izčrpno navaja Lapidus.<ref>{{sktxt|Lapidus|2008}}.</ref> === Hilbertovi prostori celih funkcij === [[Louis de Branges|De Branges]]<ref>{{sktxt|de Branges|1992}}.</ref> je leta 1992 pokazal, da bi Riemannova domneva izhajala iz kriterija pozitivnosti na določenem Hilbertovem prostoru [[cela funkcija|celih funkcij]]. Vendar sta [[Brian Conrey|Conrey]] in [[Xian-Jin Li|Li]]<ref>{{sktxt|Conrey|Li|2000}}.</ref> leta 2000 pokazala, da potrebni kriteriji pozitivnosti ne veljajo. === Kvazikristali === Iz Riemannove domneve izhaja, da ničle funkcije ζ tvorijo [[kvazikristal]], kar pomeni porazdelitev nezvezne opore, katere [[Fourierova transformacija]] ima tudi nezvezno oporo. [[Freeman John Dyson|Dyson]]<ref>{{sktxt|Dyson|2009}}.</ref> je leta 2009 predlagal poskus dokaza Riemannove domneve s klasifikacijo, oziroma vsaj z raziskovanjem 1-razsežnih kvazikristalov, ki imajo dosti bogatejšo vsebino od na primer trirazsežnih. Nekateri menijo, da njegova definicija kvazikristalov ni ustrezna. === Aritmetične funkcije ζ modelov eliptičnih krivulj številskih obsegov === Če se prestopi iz geometrične razsežnosti 1, na primer obsega algebrskih števil, na geometrično razsežnost 2, na primer model eliptične krivulje čez številski obseg, dvorazsežni del posplošene Riemannove domneve za aritmetično funkcijo ζ modela obravnava pole funkcije ζ. V razsežnosti 1 raziskovanje integrala ζ v [[tateova disertacija|tateovi disertaciji]] ne vodi do novih pomembnih informacij o Riemannovi domnevi. V nasprotju s tem, [[Ivan Borisovič fesenko|Fesenkovo]] delo v razsežnosti 2 o dvorazsežni posplošitvi Tateove disertacije vsebuje integralsko reprezentacijo integrala ζ, ki je tesno povezan s funkcijo ζ. V teh novih razmerah, ki v razsežnosti 1 niso možne, se lahko poli funkcije ζ raziskujejo prek integrala ζ in priključenih adelskih grup. Sorodna Fesenkova domneva<ref>{{sktxt|Fesenko|2010}}.</ref> iz leta 2010 o pozitivnosti četrtega odvoda mejne funkcije povezane z integralom ζ bistveno nakazuje polov del posplošene Riemannove domneve. Suzuki <ref>{{sktxt|Suzuki|2011}}.</ref> je leta 2011 dokazal, da zadnje skupaj z nekaterimi tehničnimi privzetki nakazuje Fesenkovo domnevo. === Mnogokratne funkcije ζ === Delignejev dokaz Riemannove domneve čez končne obsege je uporabil funkcije ζ produktov varietet, katerih ničle in poli odgovarjajo vsotam ničel in polov izvirne funkcije ζ, da bi se omejili realni deli ničel izvirne funkcije ζ. Po analogiji je Kurokava<ref>{{sktxt|Kurokava|1992}}.</ref> leta 1992 uvedel mnogokratne funkcije ζ, katerih ničle in poli odgovarjajo vsotam ničel in polov Riemannove funkcije ζ. Da bi vrsta konvergirala, je omejil vsote ničel ali polov z nenegativnim imaginarnim delom. Do sedaj znane meje ničel ali polov mnogokratnih funkcij ζ niso dovolj močne, da bi dale ocene za ničle Riemannove funkcije ζ. == Lastnosti ničel in njihova lega == === Število ničel === Funkcijska enačba kombinirana z [[načelo argumenta|načelom argumenta]] nakazuje, da je število ničel funkcije ζ z imaginarnim delom med 0 in ''T'' dano z izrazom: : <math> N(T)=\frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\xi(s)) = \frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\Gamma(\tfrac{s}{2})\pi^{-\frac{s}{2}}\zeta(s)s(s-1)/2) \!\, </math> za ''s''=1/2+i''T'', kjer je argument definiran s stalnim spreminjanjem vzdolž premice z Im(''s'')=''T'', z začetnim argumentom 0 v ∞+i''T''. To je vsota velikega, vendar dobro znanega člena: : <math> \frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\Gamma(\tfrac{s}{2})\pi^{-s/2}s(s-1)/2) = \frac{T}{2\pi}\log\frac{T}{2\pi}-\frac{T}{2\pi} + 7/8 + \mathcal{O} (1/T) \!\, </math> in manjšega, vendar skrivnostnega člena: : <math> S(T) = \frac{1}{\pi}\mathop{\mathrm{Arg}}(\zeta(1/2+iT)) = \mathcal{O} (\log(T)) \!\, . </math> Tako je gostota ničel z imaginarnim delom blizu ''T'' približno enaka log(''T'')/2π, funkcija ''S'' pa opiše majhne odklone od tega. Funkcija ''S''(''t'') skače po 1 v vsaki ničli funkcije ζ, in za {{nowrap|''t'' ≥ 8}} monotono pada med ničlami z odvodom blizu −log ''t''. Karacuba je leta 1996 dokazal, da vsak interval (''T'', ''T''+''H''] za <math>H \ge T^{\frac{27}{82}+\varepsilon}</math> vsebuje vsaj: : <math> H(\ln T)^{\frac{1}{3}}e^{-c\sqrt{\ln\ln T}} \!\, </math> točk, kjer funkcija ''S''(''t'') spremeni predznak. Selberg<ref name="#2">{{sktxt|Selberg|1946}}.</ref> je leta 1946 pokazal, da so povprečni momenti sodih potenc funkcije ''S'' dani z: : <math> \int_0^T|S(t)|^{2k}dt = \frac{(2k)!}{k!(2\pi)^{2k}}T(\log \log T)^k + \mathcal{O} (T(\log \log T)^{k-1/2}) \!\, . </math> To nakazuje, da je ''S''(''T'')/(log log ''T'')^1/2 podobno [[normalna porazdelitev|gaussovski slučajni spremenljivki]] s [[srednja vrednost|povprečjem]] 0 in [[varianca|varianco]] 2π². To dejstvo je dokazal Ghosh leta 1983.<ref>{{sktxt|Ghosh|1983}}.</ref> Še posebej je |''S''(''T'')| po navadi približno okrog (log log ''T'')^1/2, občasno pa je veliko večja. Točna stopnja rasti ''S''(''T'') ni znana. Ne obstaja brezpogojna izboljšava Riemannove izvirne meje ''S''(''T'')&nbsp;=&nbsp;''O''(log ''T''), čeprav iz Riemannove domneve izhaja rahlo manjša meja ''S''(''T'')&nbsp;=&nbsp;''O''(log ''T''/log log ''T'').<ref name="titchmarsh_1986" /> Prava stopnja velikosti je lahko malo manjša od tega, ker imajo slučajne funkcije z enako porazdelitvijo kot ''S''(''T'') rast reda približno log(''T'')^1/2. V drugi smeri ne more biti premajhna: Selberg<ref name="#2"/> je leta 1946 pokazal, da {{nowrap|''S''(''T'') ≠ o((log ''T'')^1/3/(log log ''T'')^7/3)}}, in s privzetkom pravilnosti Riemannove domneve je Montgomery pokazal, da {{nowrap|''S''(''T'') ≠ o((log ''T'')^1/2/(log log ''T'')^1/2)}}. Numerični izračuni potrjujejo, da ''S'' raste zelo počasi: |''S''(''T'')|&nbsp;&lt;&nbsp;1 za {{nowrap|''T'' < 280}}, |''S''(''T'')|&nbsp;&lt;&nbsp;2 za ''T''&nbsp;&lt;&nbsp;6&nbsp;800&nbsp;000, največja vrednost |''S''(''T'')| najdena do sedaj je veliko večja kot 3.<ref>{{sktxt|Odlyzko|2002}}.</ref> Iz Riemannove ocene ''S''(''T'')&nbsp;=&nbsp;''O''(log ''T'') izhaja, da so vrzeli med ničlami omejene. Littlewood je to malenkost izboljšal in pokazal, da vrzeli med njihovimi imaginarnimi deli težijo k 0. === Hadamardov in La Vallée Poussinov izrek === [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard]]<ref>{{sktxt|Hadamard|1896}}.</ref> in [[Charles-Jean de La Vallée Poussin|La Vallée Poussin]]<ref>{{sktxt|La Vallée Poussin|1896}}.</ref> sta leta 1896 neodvisno dokazala, da nobena ničla ne more ležati na premici Re(''s'') = 1. Skupaj s funkcijsko enačbo in dejstvom, da ne obstaja nobena ničla z realnim delom večjim od 1, je to pokazalo, da morajo vse netrivialne ničle ležati v notranjosti kritičnega traku {{nowrap|0 < Re(''s'') < 1}}. To je bil odločilni korak v njihovih prvih dokazih praštevilskega izreka. Oba izvirna dokaza, da funkcija ζ nima ničel z realnim delom enakim 1, sta podobna, in sta odvisna od razkritja, da, če se <math>\zeta (1+it)\, </math> izniči, potem je <math>\zeta (1+2it)\, </math> edina, kar ni možno. En način za to je z uporabo neenakosti: : <math> |\zeta(\sigma)^3\zeta(\sigma+it)^4\zeta(\sigma+2it)|\ge 1 \!\, , </math> za σ > 1, ''t'' realno število in iskanje limite, ko gre σ → 1. Ta neenakost sledi, če se vzame realni del logaritma Eulerjevega produkta: : <math> |\zeta(\sigma+it)| = \exp\Re\sum_{p^n}\frac{p^{-n(\sigma+it)}}{n}=\exp\sum_{p^n}\frac{p^{-n\sigma}\cos(t\log p^n)}{n} \!\, , </math> kjer vsota poteka po vseh praštevilskih potencah ''p''^''n'', tako da je: : <math> |\zeta(\sigma)^3\zeta(\sigma+it)^4\zeta(\sigma+2it)| = \exp\sum_{p^n}p^{-n\sigma}\frac{3+4\cos(t\log p^n)+\cos(2t\log p^n)}{n} \!\, , </math> kar je vsaj enako 1, ker so vsi členi v vsoti pozitivni, zaradi neenakosti: : <math> 3 + 4\cos \theta + \cos (2\theta) = 2 (1 + \cos(\theta))^2 \ge 0 \!\, . </math> === Območja brez ničel === [[Slika:Zero-free region for the Riemann zeta-function.svg|right|thumb|250px|Razen trivialnih ničel Riemannova funkcija ζ nima ničel desno od <math>\sigma = 1\, </math> in levo od <math>\sigma = 0\, </math>. Ničle tudi ne morejo ležati preblizu teh dveh premic. Poleg tega so netrivialne ničle simetrične glede na realno os in kritično premico <math>\sigma = 1/2\, </math>. Po Riemannovi domnevi vse ležijo na njej.]] La Vallée Poussin<ref>{{sktxt|La Vallée Poussin|1899–1900}}.</ref> je med letoma 1899 in 1900 dokazal, da če je <math>\sigma + i \, t\, </math> ničla Riemannove funkcije ζ, potem velja {{nowrap|1 − σ ≥ <big>{{sfrac|''C''|log(''t'')}}</big>}} za kakšno pozitivno konstanto ''C''. Z drugimi besedami ničle ne morejo biti preblizu premici {{nowrap|σ {{=}} 1:}} tam obstaja območje brez ničel blizu te premice. To območje brez ničel je več avtorjev povečalo z metodami, kot je na primer [[izrek Vinogradova o srednji vrednosti]]. Ford<ref>{{sktxt|Ford|2002}}.</ref> je leta 2002 podal različico z eksplicitnimi številskimi konstantami: <math>\zeta (\sigma + i \, t) \ne 0\, </math>, kadar je {{nowrap begin}}|''t''&thinsp;| ≥ 3{{nowrap end}} in: : <math> \sigma\ge 1-\frac{1}{57.54(\log{|t|})^{2/3}(\log{\log{|t|}})^{1/3}} \!\, . </math> == Ničle na kritični premici == Hardy<ref>{{sktxt|Hardy|1914}}.</ref> in Littlewood<ref>{{sktxt|Hardy|Littlewood|1921}}.</ref> sta leta 1914 in 1921 pokazala, da obstaja neskončno mnogo ničel na kritični premici z upoštevanjem momentov določenih funkcij povezanih s funkcijo ζ. Selberg<ref name="#3">{{sktxt|Selberg|1942}}.</ref> je leta 1942 dokazal, da vsaj (majhen) pozitiven delež ničel leži na premici. [[Norman Levinson|Levinson]]<ref>{{sktxt|Levinson|1974}}.</ref> je leta 1974 izboljšal to na eno tretjino ničel s povezavo ničel funkcije ζ s tistimi iz odvoda. Conrey<ref>{{sktxt|Conrey|1989}}.</ref> je leta 1989 to še izboljšal na dve petini ničel. Večina ničel leži blizu kritične premice. [[Harald Bohr|Bohr]] in Landau<ref>{{sktxt|Bohr|Landau|1914}}.</ref> sta leta 1914 točneje pokazala, da za vsak pozitiven ε, vse ničle, razen neskončno majhnega deleža ničel, leži znotraj razdalje ε od kritične premice. Ivić<ref name="ivic_1985" /> je leta 1985 dal več točnejših različic tega rezultata, in jih imenoval ''ocene z ničelno gostoto''. Te omejujejo ničle v območjih z imaginarnim delom največ ''T'' in realnim delom vsaj 1/2&nbsp;+&nbsp;ε. === Hardy-Littlewoodove domneve === Hardy je leta 1914 dokazal, da ima <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> neskončno mnogo realnih ničel. Naj je ''N''(''T'') celotno število realnih ničel, <math>N_0(T)\, </math> celotno število ničel lihega reda funkcije: : <math> \zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right) \!\, , </math> ki ležijo na intervalu (0, ''T'']. Naslednji dve domnevi Hardyja in Littlewooda o razdalji med realnimi ničlami funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> in o gostoti ničel funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> na intervalih (''T'', ''T''+''H''] za dovolj velike ''T'' > 0, <math>H = T^{a + \varepsilon}\, </math> in z najmanjšo možno vrednostjo ''a'' > 0, kjer je ε > 0 poljubno majhno število, sta odprli nove smeri pri raziskovanju Riemannove funkcije ζ: : 1. za poljubni ε > 0 obstaja takšen <math>T_0 = T_0(\varepsilon) > 0\, </math>, da za <math>T \geq T_0\, </math> in <math>H=T^{0,25+\varepsilon}\, </math> interval <math>(T,T+H]\, </math> vsebuje ničlo lihega reda funkcije <math>\zeta\bigl(\tfrac{1}{2}+it\bigr)\, </math>. : 2. za poljubni ε > 0 obstajata takšna <math>T_0 = T_0(\varepsilon) > 0\, </math> in ''c'' = ''c''(ε) > 0, da za <math>T \geq T_0\, </math> in <math>H=T^{0,5+\varepsilon}\, </math> velja neenakost <math>N_0(T+H)-N_0(T) \geq cH\, </math>. === Selbergova domneva === : Ta razdelek ni o [[Selbergova domneva o 1/4|Selbergovi domnevi o 1/4]] ampak o [[Selbergova domneva o funkciji zeta|Selbergovi domnevi o funkciji ζ]]. Selberg<ref name="#3"/> je leta 1942 raziskal Hardy-Littlewoodov problem 2 in dokazal, da za poljubni <math>\varepsilon > 0\, </math> obstajata takšna <math>T_{0} = T_{0}(\varepsilon) > 0\, </math> in <math>c = c(\varepsilon) > 0\, </math>, da bo za <math>T \geq T_0\, </math> in <math>H=T^{0,5+\varepsilon}\, </math> veljala neenakost <math>N(T+H)-N(T) \geq cH\log T\, </math>. Selberg je domneval, da se to lahko zoži na <math>H=T^{0,5}\, </math>. Karacuba<ref>{{sktxt|Karacuba|1984a}}.</ref><ref>{{sktxt|Karacuba|1984b}}.</ref><ref>{{sktxt|Karacuba|1985}}.</ref> je med letoma 1984 in 1985 dokazal, da za fiksni <math>\varepsilon\, </math>, za katerega velja pogoj <math>0 < \varepsilon < 0,001\, </math>, dovolj veliki <math>Tq, </math> in <math>H = T^{a+\varepsilon}\, </math>, <math>a = \tfrac{27}{82} = \tfrac{1}{3} -\tfrac{1}{246}\, </math>, interval <math>(T, T+H)\, </math> vsebuje vsaj <math>cH \ln T\, </math> realnih ničel Riemannove funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math> in tako potrdil Selbergovo domnevo. Selbergove in Karacubove ocene se ne dajo izboljšati glede na stopnjo rasti, ko gre <math>T \to \infty\, </math>. Karacuba<ref>{{sktxt|Karacuba|1992}}.</ref> je leta 1992 dokazal, da analogon Selbergove domneve velja za skoraj vse intervale <math>(T, T+H ]\, </math>, <math>H = T^{\varepsilon}\, </math>, kjer je <math>\varepsilon\, </math> poljubno majhno fiksno pozitivno število. Karacubova metoda dovoljuje raziskavo ničel Riemannove funkcije ζ na »superkratkih« intervalih kritične premice, to je na intervalih <math>(T, T+H ]\, </math>, dolžina <math>H\, </math>, ki se povečuje počasneje kot katerakoli, četudi poljubno majhna stopnja <maath>T\, </math>. Dokazal je še posebej, da za poljuno število <math>\varepsilon\, </math>, <math>\varepsilon_{1}\, </math>, za katerega veljajo pogoji <math>0 < \varepsilon, \varepsilon_{1} < 1\, </math>, skoraj vsi intervali <math>(T, T+H] \, </math> za <math>H \ge \exp{\{(\ln T)^{\varepsilon}\}}\, </math> vsebujejo vsaj <math>H(\ln T)^{1-\varepsilon_{1}}\, </math> ničel funkcije <math>\zeta\left(\tfrac{1}{2}+it\right)\, </math>. Ta ocena je zelo blizu tisti, ki izhaja iz Riemannove domneve. === Numerični izračuni === [[Slika:Riemann zeta function absolute value.png|thumb|right|250px|Absolutna vrednost Riemannove funkcije ζ]] Funkcija: : <math> \pi^{-\frac{s}{2}}\Gamma(\tfrac{s}{2})\zeta(s) \!\, </math> ima enake ničle kot funkcija ζ na kritičnem traku, in je realna na kritični premici zradi funkcijske enačbe, tako da se lahko dokaže obstoj ničel točno na realni premici med dvema točkama z numeričnim preverjanjem, ali ima funkcija nasprotna predznaka v teh točkah. Po navadi se zapiše: : <math> \zeta(\tfrac{1}{2} +it) = Z(t)e^{-i\theta(t)} \!\, </math> kjer sta Hardyjeva funkcija [[funkcija Z|''Z'']] in [[Riemann-Sieglova funkcija theta|Riemann-Sieglova funkcija θ]] posebno definirani s tem in s pogojem, da sta gladki realni funkciji z vrednostjo <math>\theta (0) = 0\, </math>. Z iskanjem več intervalov, kjer funkcija ''Z'' spremeni predznak, se lahko pokaže, da obstaja mnogo ničel na kritični premici. Da se preveri Riemannova domneva do danega imaginarnega dela <math>T\, </math> ničel, je treba preveriti tudi, da ne obstajajo druge ničle zunaj premice v tem območju. To se lahko doseže z računanjem celotnega števila ničel v območju in s preverjanjem, ali je enako kot število ničel najdenih na premici. Na ta način se lahko preveri Riemannova domneva do poljubne vrednosti <math>T\, </math> (s tem, da se zagotovi, da so vse ničle funkcije ζ v tem območju enostavne in na kritični premici). Nekateri izračuni ničel funkcije ζ so navedeni v spodnji razpredelnici. Do sedaj vse preverjene ničle ležijo na kritični premici in so enostavne.{{efn|Mnogokratne ničle bi povzročile težave za algoritme iskanja ničel, ki so odvisni od iskanja sprememb predznaka med ničlami.}} Za razpredelnice ničel glej delo Haselrovea in Millerja<ref>{{sktxt|Haselgrove|Miller|1960}}</ref> ali delo Odlyzka.<ref>{{harvnb|Odlyzko}}.</ref> {| class="wikitable" |- ! leto ! število ničel ! avtor |- |1859? |3 |[[Bernhard Riemann|B. Riemann]] je uporabil [[Riemann-Sieglova formula|Riemann-Sieglovo formulo]] (neobjavljeno, vendar navedeno v Siglovem delu<ref>{{sktxt|Siegel|1932}}.</ref>). |- |1903 |15 |[[Jørgen Pedersen Gram|J. P. Gram]]<ref>{{sktxt|Gram|1903}}.</ref> je uporabil [[Euler-Maclaurinova formula|Euler-Maclaurinovo vsoto]] in odkril Gramov zakon. Pokazal je, da vseh 10 ničel z imaginarnim delom največ 50 leži na kritični premici z realnim delom enakim 1/2 z računanjem vsote inverza 10-ih potenc korenov, ki jih je našel. |- |1914 |79 (γ_''n'' ≤ 200) |R. J. Backlund<ref>{{sktxt|Backlund|1914}}.</ref> je uvedel boljšo metodo za preverjanje vseh ničel do dane točke ali ležijo na premici z raziskovanjem argumenta ''S''(''T'') funkcije ζ. |- |1925 |138 (γ_''n'' ≤ 300) |[[John Irwin Hutchinson|J. I. Hutchinson]]<ref>{{sktxt|Hutchinson|1925}}.</ref> je našel prvo neskladje z Gramovim zakonom, v Gramovi točki ''g''₁₂₆. |- |1935 |195 |[[Edward Charles Titchmarsh|E. C. Titchmarsh]]<ref>{{sktxt|Titchmarsh|1935}}.</ref> je uporabil nedavno ponovno odkrito [[Riemann-Sieglova formula|Riemann-Sieglovo formulo]], ki je veliko hitrejša od Euler-Maclaurinove vsote. Potrebno je približno ''O''(''T''^3/2+ε) korakov za preverbo ničel z imaginarnim delom manjšim od ''T'', Euler-Maclaurinova metoda pa zahteva približno ''O''(''T''^2+ε) korakov. |- |1936 |1041 |E. C. Titchmarsh<ref>{{sktxt|Titchmarsh|1936}}.</ref> in L. J. Comrie sta bila zadnja, ki sta iskala ničle na roke. |- |1953 |1104 |[[Alan Turing|A. M. Turing]]<ref name="turing_1953">{{sktxt|Turing|1953}}.</ref> je našel učinkovitejši način preverjanja, da so vse ničle do neke točke upoštevane z ničlami na premici, tako da se preveri ali ima funkcija ''Z'' pravilni predznak v več zaporednih Gramovih točkah in z uporabo dejstva, da je srednja vrednost ''S''(''T'') enaka 0. To ne zahteva skoraj nobenega dodatnega dela, ker je predznak funkcije ''Z'' v Gramovih točkah že znan iz iskanja ničel. Ta metoda se običajno še vedno uporablja. To je bila prva raba digitalnega računalnika za izračun ničel. |- |1956 |15 000 |[[Derrick Henry Lehmer|D. H. Lehmer]]<ref name="lehmer_1956">{{sktxt|Lehmer|1956}}.</ref> je odkril nekaj primerov, kjer ima funkcija ζ ničle, ki ležijo »komaj« na premici: dve ničli funkcije ζ sta tako blizu skupaj, da je izredno težko najti spremembo predznaka med njima. To se imenuje »[[Lehmerjev par]]« in se prvič pojavi pri ničlah z imaginarnima deloma 7005,063 in 7005,101, ki se razlikujeta le za 0,04, medtem ko je povprečna vrzel med drugimi ničlami blizu te točke približno enaka 1. |- |1956 |25 000 |D. H. Lehmer |- |1958 |35 337 |N. A. Meller |- |1966 |250 000 |[[Russell Sherman Lehman|R. S. Lehman]] |- |1968 |3 500 000 |Rosser, Yohe in Schoenfeld<ref name="#4">{{sktxt|Rosser|Yohe|Schoenfeld|1969}}.</ref> so navedli Rosserjevo pravilo (opisano spodaj). |- |1977 |40 000 000 |[[Richard Peirce Brent|R. P. Brent]] |- |1979 |81 000 001 |R. P. Brent |- |1982 |200 000 001 |R. P. Brent, [[Johan van de Lune|J. van de Lune]], [[Herman te Riele|H. J. J. te Riele]], D. T. Winter |- |1983 |300 000 001 |J. van de Lune, H. J. J. te Riele |- |1986 |1 500 000 001 |J. van de Lune, H. J. J. te Riele in D. T. Winter<ref>{{sktxt|van de Lune|te Riele|Winter|1986}}.</ref> so podali nekaj statističnih podatkov o ničlah in izdelali več grafov funkcije ''Z'' na mestih kjer se neobičajno obnaša. |- |1987 |nekaj z veliko višino (~10¹²) |[[Andrew Michael Odlyzko|A. M. Odlyzko]]<ref name="odlyzko_1987" /> je izračunal majhno število ničel z veliko večjo višino, približno 10¹², do visoke točnosti za preverbo [[Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji|Montgomeryjeve domneve o parni korelaciji]]. |- |1992 |nekaj z veliko višino (~10²⁰) |A. M. Odlyzko<ref>{{sktxt|Odlyzko|1992}}.</ref> je izračunal 175 milijonov ničel z višinami približno 10²⁰ in nekaj z višinami približno 2{{e|20}}, in podal obširno razpravo o rezultatih. |- |1998 |10000 z veliko višino (~10²¹) |A. M. Odlyzko<ref>{{sktxt|Odlyzko|1998}}.</ref> je izračunal nekaj ničel z višino približno 10²¹ |- |2001 |10 000 000 000 |J. van de Lune (neobjavljeno) |- |2004 |900 000 000 000 |S. Wedeniwski (distribuirano računanje [[ZetaGrid]]) |- |2004 |10 000 000 000 000 in nekaj z velikimi višinami (do ~10²⁴) |X. Gourdon<ref>{{sktxt|Gourdon|2004}}.</ref> in Patrick Demichel sta uporabila [[Odlyzko-Schönhageov algoritem]]. Preverila sta tudi dve milijardi ničel z višinami približno 10¹³, 10¹⁴, ... , 10²⁴. |} === Gramove točke === [[Gramova točka]] je točka na kritični premici 1/2&nbsp;+&nbsp;''it'', kjer je funkcija ζ realna in neničelna. S pomočjo izraza za funkcijo ζ na kritični premici ζ(1/2&nbsp;+&nbsp;''it'') = ''Z''(''t'')e^{&nbsp;−&nbsp;''i''θ(''t'')}, kjer je Hardyjeva funkcija ''Z'' realna za realni ''t'', θ pa je Riemann-Sieglova funkcija θ, se vidi, da je funkcija ζ realna, ko je sin(θ(''t'')) = 0. Iz tega izhaja, da je θ(''t'') celoštevilski mnogokratnik števila ''π'', kar omogoča, da se lega Gramovih točk izračuna dokaj preprosto z inverzom formule za θ. Po navadi so označene z ''g''_''n'' za ''n'' = 0, 1, ..., kjer je ''g''_''n'' edina rešitev θ(''t'') = ''n''π. Gram je opazil, da je bila med dvema Gramovima točkama pogosto točno ena ničla funkcije ζ. Hutchinson je poimenoval to opažanje Gramov zakon. Obstaja več drugih tesno povezanih izjav, ki se včasih tudi imenujejo Gramov zakon, na primer: * (−1)^''n''''Z''(''g''_''n'') je po navadi pozitiven, ali * funkcija ''Z''(''t'') ima po navadi nasprotni predznak v naslednjih Gramovih točkah. Imaginarni deli γ_''n'' prvih ničel (modro) in prvih nekaj Gramovih točk ''g''_''n'' podaja naslednja razpredelnica {| class="wikitable" |- | | |''g''₋₁ |style="background: #eef"|γ₁ |''g''₀ |style="background: #eef"|γ₂ |''g''₁ |style="background: #eef"|γ₃ |''g''₂ |style="background: #eef"|γ₄ |''g''₃ |style="background: #eef"|γ₅ |''g''₄ |style="background: #eef"|γ₆ |''g''₅ |- |0,000 |3,436 |9,667 |style="background: #eef"|14,135 |17,846 |style="background: #eef"|21,022 |23,170 |style="background: #eef"|25,011 |27,670 |style="background: #eef"|30,425 |31,718 |style="background: #eef"|32,935 |35,467 |style="background: #eef"|37,586 |38,999 |} [[Slika:Zeta polar.svg|thumb|right|250px|Prikaz vrednosti <math>\zeta (1/2+it)\, </math> v kompleksni ravnini za <math>0 \le t \le 34\, </math>. (Za <math>t =0\, </math> vrednost <math>\zeta (1/2) \approx -1,460\, </math> odgovarja najbolj levi točki na rdeči krivulji.) Gramov zakon pravi, da krivulja po navadi prečka realno os enkrat med ničlami.]] Prvo neskladje Gramovega zakona se pojavi pri 127-i ničli in Gramovi točki ''g''₁₂₆, ki sta v »nepravilnem« vrstnem redu. {| class="wikitable" |- |''g''₁₂₄ |style="background: #eef"|γ₁₂₆ |''g''₁₂₅ |''g''₁₂₆ !style="background: #eef"|γ₁₂₇ |style="background: #eef"|γ₁₂₈ |''g''₁₂₇ |style="background: #eef"|γ₁₂₉ |''g''₁₂₈ |- |279,148 |style="background: #eef"|279,229 |280,802 |282,455 !style="background: #eef"|282,465 |style="background: #eef"|283,211 |284,104 |style="background: #eef"|284,836 |285,752 |} Gramova točka ''t'' je dobra, če je funkcija ζ pozitivna v 1/2 + ''it''. Indeksi »slabih« Gramovih točk, kjer ima funkcija ''Z'' »napačni« predznak, so: 126, 134, 195, 211 ... {{OEIS|id=A114856}}. Gramov blok je interval omejen z dvema dobrima Gramovima točkama, tako da so vse Gramove točke med njimi slabe. Izboljšava Gramovega zakona, imenovana Rosserjevo pravilo<ref name="#4"/> pravi, da je v Gramovih blokih pogosto pričakovano število ničel (enako kot število Gramovih intervalov), četudi v katerem od posameznih Gramovih intervalov v bloku mogoče ni točno ene ničle. Interval omejen s točkama ''g''₁₂₅ in ''g''₁₂₇ je na primer Gramov blok, ki vsebuje edino slabo Gramovo točko ''g''₁₂₆, in vsebuje pričakovano število dveh ničel, čeprav v nobenem od njegovih dveh Gramovih intervalov ni posamezne ničle. Rosser je s sodelavci preveril izjeme v Rosserjevem pravilu v prvih treh milijonih ničel, čeprav obstaja neskončno mnogo izjem Rosserjevega pravila na celi funkciji ζ. Gramov zakon in Rosserjevo pravilo oba pravita, da v nekem smislu ničle ne zaidejo predaleč od svojih pričakovanih leg. Razdaljo ničle od njene pričakovane lege podaja funkcija ''S'' definirana zgoraj. Ta raste izredno počasi: njena povprečna vrednost je reda (log log ''T'')^1/2 in doseže vrednost 2 šele za T približno 10²⁴. To pomeni, da obe pravili veljata večino časa za majhne ''T'', pogosto pa ne veljata. Trudgian<ref>{{sktxt|Trudgian|2011}}.</ref> je leta 2011 res pokazal, da Gramov zakon in Rosserjevo pravilo ne veljata v pozitivnem deležu primerov. Pričakuje se, da bosta v približno 73 % primerov posamezno ničlo obkrožali dve zaporedni Gramovi točki, v 14 % primerov nobena, v 13 % primerov pa sta sčasoma dve ničli v takšnem Gramovem intervalu. == Argumenti za Riemannovo domnevo in proti njej == Matematični članki o Riemannovi domnevi so o njeni pravilnosti previdno zadržani. Od avtorjev, ki izrazijo mnenje, jih večina, kot na primer Riemann<ref name="riemann_1859" /> ali Bombieri<ref name="bombieri_2000" /> nakaže, da pričakujejo (ali vsaj upajo), da je pravilna. Med avtorji, ki izražajo resnični dvom o njej, sta Ivić,<ref name="ivic_2008">{{sktxt|Ivić|2008}}.</ref> ki navaja nekatere razloge za dvom, in Littlewood,<ref>{{sktxt|Littlewood|1962}}.</ref> ki naravnost navaja svoje prepričanje, da je nepravilna in, da zanjo ne obstaja noben dokaz in predstavljiv vzrok za pravilnost. Med avtorji, ki so dvomili o pravilnosti Riemannove domneve, je bil tudi Turing.<ref name="turing_1953" /><ref name="wolf_2009" /> V svojem članku je zapisal: »Naredili so se izračuni v optimističnem upanju, da bi se našla ničla zunaj kritične premice.« Turing je našel, da vse ničle do <math>t = 1540\, </math> ležijo na kritični premici. [[Pregledni članek|Pregledni članki]] so si enotni, da je pokazateljev zanjo precej, vendar ne ogromno, tako da, medtem ko je verjetno pravilna, obstaja več upravičenih dvomov.<ref name="bombieri_2000" /><ref name="conrey_2003">{{sktxt|Conrey|2003}}.</ref><ref name="sarnak_2008">{{sktxt|Sarnak|2008}}.</ref> Nekatere argumente za (ali proti) Riemannovi domnevi so navedli [[Peter Sarnak|Sarnak]],<ref name="sarnak_2008" /> Conrey<ref name="conrey_2003" /> in Ivić.<ref name="ivic_2008" /> Med njimi so naslednji razlogi: * dokazali so že več analogonov Riemannove domneve. Deligneov dokaz za varietete čez končne obsege<ref name="deligne_1974" /> je verjetno najmočnejši posamezen teoretični razlog v prid Riemannovi domnevi. To zagotavlja nekaj pokazateljev za splošnejšo domnevo, da za vse funkcije ζ, povezane z avtomorfnimi formami, velja Riemannova domneva, ki vsebuje klasično Riemannovo domnevo kot posebni primer. Podobno za Selbergove funkcije ζ velja analogon Riemannove domneve in so na nek način podobne Riemannovi funkciji ζ s funkcijsko enačbo in razvoj v neskončni produkt podoben razvoju v Eulerjev produkt. Obstaja pa nekaj večjih razlik: niso na primer podane s kakšno Dirichletovo vrsto. Riemannovo domnevo za Gossovo funkcijo ζ je dokazal Sheats.<ref name="sheats_1998" /> Z razliko od teh pozitivnih primerov za nekatere [[Epsteinova funkcija zeta|Epsteinove funkcije ζ]] Riemannova domneva ne velja, četudi imajo neskončno število ničel na kritični premici.<ref name="titchmarsh_1986" /> Te funkcije so zelo podobne Riemannovi funkciji ζ, lahko se jih razvije s kakšno Dirichletovo vrsto in imajo funkcijsko enačbo, vendar tiste, za katere ne velja Riemannova domneva, nimajo Eulerjevega produkta in niso neposredno povezane z [[avtomorfna reprezentacija|avtomorfnimi reprezentacijami]]. * kot prvo se numerično preverjanje, da mnogo ničel leži na premici, zdi močan pokazatelj. Vendar je bilo v analitični teoriji števil veliko domnev, ki so jih podpirale velike količine numeričnih izračunov, pa so bile nepravilne. Glej [[Skewesovo število]] za značilni zgled, kje se prva izjema verjetni domnevi povezani z Riemannovo domnevo morda lahko pojavi pri približno številu 10³¹⁶; protiprimer Riemannovi domnevi z imaginarnim delom takšne velikosti bi bil precej daleč proč od tega, kar se trenutno lahko izračuna z neposrednim pristopom. Problem je, ker na obnašanje velikokrat vplivajo zelo počasi naraščajoče funkcije, kot je npr. log log ''T'', in težijo k neskončnosti, vendar zelo počasi, kar je nemogoče zaznati z računanjem. Takšne funkcije se pojavljajo v teoriji funkcij ζ in od njih je odvisno obnašanje njihovih ničel. Zgornja funkcija ''S''(''T'') ima na primer povprečno velikost (log log ''T'')^1/2. Kot vrednost funkcije ''S''(''T'') naraste vsaj za 2 v kakšnem protiprimeru Riemannove domneve, bi bilo pričakovati, da se bodo protiprimeri Riemannove domneve začeli pojavljati le kadar vrednost funkcije ''S''(''T'') postane velika. Njena vrednost ni skoraj nikoli dosti večja od 3, kakor kažejo dosedanji izračuni, vendar je znano, da je neomejena, kar nakazuje, da izračuni še niso dosegli območja značilnega obnašanja funkcije ζ. * [[Arnaud Denjoy|Denjoy]]ev verjetnostni argument za Riemannovo domnevo<ref name="edwards_1974" /> temelji na opažanju, da, če je μ(''x'') naključno zaporedje števil »1« in »−1«, potem so za vsak {{nowrap|ε > 0}} [[delna vsota|delne vsote]]: :: <math> M(x) = \sum_{n \le x} \mu(n) \!\, </math> : (vrednosti, ki so lege v [[enostavni naključni sprehod|enostavnem naključnem sprehodu]]) omejene z: :: <math> M(x) = \mathcal{O} (x^{1/2+\varepsilon}) </math> : z [[skoraj gotovo|verjetnostjo enako 1]]. Riemannova domneva je enakovredna tej meji za Möbiusovo funkcijo&nbsp;μ in Mertensovo funkcijo ''M'', ki sta izpeljani iz nje na enak način. IZ drugimi besedami je v nekem smislu Riemannova domneva enakovredna izjavi, da se μ(''x'') obnaša kot naključno zaporedje metanja kovancev. Kadar je μ(''x'') neničelna, njen predznak da parnost števila prafaktorjev ''x'', in tako Riemannova domneva neformalno pravi, da se parnost števila prafaktorjev celega števila obnaša naključno. Takšni verjetnostni argumenti v teoriji števil velikokrat dajo pravilen odgovor, vendar jih je težko strogo definirati, včasih pa dajo tudi nepravilen odgovor za kakšne rezultate, kot na primer za [[Maierjev izrek]]. * Odlyzkovi izračuni<ref name="odlyzko_1987" /> kažejo, da se ničle funkcije ζ obnašajo zelo podobno kot lastne vrednosti slučajne hermitske matrike, kar nakazuje, da so lastne vrednosti kakšnega sebiadjungiranega operatorja, od koder bi lahko izhajala pravilnost Riemannove domneve. Vsi poskusi najti takšen operator pa so do sedaj spodleteli. * obstaja več izrekov, kot je na primer [[Goldbachova šibka domneva]] za dovolj velika liha števila, ki so bili najprej dokazani s privzetkom o pravilnosti posplošene Riemannove domneve, kasneje pa so se pokazali, da so pravilni brezpogojno. To se lahko obravnava kot šibek pokazatelj za pravilnost posplošene Riemannove domneve, saj se je več njenih »predvidenj« izkazalo za pravilne. * [[Lehmerjev par]],<ref name="lehmer_1956" /> kjer sta dve ničli včasih zelo blizu skupaj, je včasih dan kot razlog za nepravilnost Riemannove domneve. Vendar se to pričakuje, da se to slučajno pojavi le občasno četudi bi bila Riemannova domneva pravilna. Odlyzkovi izračuni nakazujejo, da se bližnji pari ničel pojavljajo ravno tako pogosto kot napoveduje Montgomeryjeva domneva o parni korelaciji. Ni znano ali obstaja neskončno mnogo Lehmerjevih parov. * Patterson<ref name="patterson_1988" /> predlaga, da je najbolj brezpogojen razlog za Riemannovo domnevo za večino matematikov upanje, da so praštevila porazdeljena enakomerno kot je mogoče. == Glej tudi == {{div col|colwidth=27em}} * [[razširjena Riemannova domneva]] * [[posplošena Riemannova domneva]] * [[velika Riemannova domneva]] * [[Hilbertov osmi problem]] * [[problemi tisočletne nagrade]] * [[krajevna funkcija zeta]] {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat | last1= Akbary | first1= Amir | last2= Friggstad | first2= Zachary | title= Superabundant numbers and the Riemann hypothesis | journal= [[American Mathematical Monthly]] | date= 2009 | volume= 116 | issue= 3 | pages= 273&ndash;275 | doi= 10.4169/193009709X470128 | url= http://webdocs.cs.ualberta.ca/~zacharyf/Papers/superabundant.pdf | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20140411041855/http://webdocs.cs.ualberta.ca/~zacharyf/papers/superabundant.pdf | archive-date= 2014-04-11 | url-status= dead }} * {{citat | last1= Arias de Reyna | first1= Juan | title= X-Ray of Riemann zeta-function | date= 2003-09-26 | arxiv= math/0309433}} * {{citat | last1= Arias de Reyna | first1= Juan | title= Asymptotics of Keiper-Li Coefficients | date= 2011-01-31 | url= http://personal.us.es/arias/56-2RHB.pdf }} * {{citat | last1= Artin | first1= Emil | authorlink1= Emil Artin | title= Quadratische Körper im Gebiete der höheren Kongruenzen. II. Analytischer Teil| journal= [[Mathematische Zeitschrift]] | date= 1924 | volume= 19 | issue= 1 | pages= 207&ndash;246 | doi= 10.1007/BF01181075}} * {{citat | last1= Backlund | first1= R. J. | title= Sur les Zéros de la Fonction ζ(s) de Riemann | journal= C. R. Acad. Sci. Paris | date= 1914 | volume= 158 | pages= 1979&ndash;1981 | url= http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3111d/f1983.image }} * {{citat | last1= Beurling | first1= Arne | authorlink1= Arne Beurling | title= A closure problem related to the Riemann zeta-function | journal= [[Proceedings of the National Academy of Sciences|Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America]] | date= 1955 | volume= 41 | issue= 5 | pages= 312&ndash;314 | doi= 10.1073/pnas.41.5.312 | mr= 0070655}} * {{citat | last1= Bohr | first1= Harald | authorlink1= Harald Bohr | last2= Landau | first2= Edmund | authorlink2= Edmund Landau | title= Ein Satz über Dirichletsche Reihen mit Anwendung auf die ζ-Funktion und die ''L''-Funktionen | journal= [[Rendiconti del Circolo Matematico di Palermo]] | date= 1914 | volume= 37 | issue= 1 | pages= 269&ndash;272 | doi= 10.1007/BF03014823}} * {{citat | last1= Bombieri | first1= Enrico | authorlink1= Enrico Bombieri | title= The Riemann Hypothesis – official problem description | date= 2000 | publisher= [[Clayjev matematični inštitut]] | format= PDF | url= http://www.claymath.org/sites/default/files/official_problem_description.pdf | accessdate= 2008-10-25 | archive-url= https://web.archive.org/web/20151222090027/http://www.claymath.org/sites/default/files/official_problem_description.pdf | archive-date= 2015-12-22 | url-status= dead }}. Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat |title= The Riemann Hypothesis: A Resource for the {{sic|Af|ficionado|hide=y}} and Virtuoso Alike | series= (CMS Books in Mathematics) | publisher= Springer | location= New York | date= 2008 | editor1-first= Peter | editor1-last= Borwein | editor1-link= Peter Borwein | editor2-first= Stephen | editor2-last= Choi | editor3-first= Brendan | editor3-last= Rooney | editor4-first= Andrea | editor4-last= Weirathmueller | display-editors= etal | isbn= 978-0-387-72125-5 | doi= 10.1007/978-0-387-72126-2}} * {{citat | last1= Borwein | first1= Peter | authorlink1= | last2= Ferguson | first2= Ron | last3= Mossinghoff | first3= Michael J. | title= Sign changes in sums of the Liouville function | journal= [[Mathematics of Computation]] | date= 2008 | volume= 77 | issue= 263 | pages= 1681&ndash;1694 | doi= 10.1090/S0025-5718-08-02036-X | mr= 2398787}} * {{citat |last1= de Branges | first1= Louis | authorlink1= Louis de Branges | title= The convergence of Euler products | journal= Journal of Functional Analysis | date= 1992 | volume= 107 | issue= 1 | pages= 122&ndash;210 | doi= 10.1016/0022-1236(92)90103-P | mr= 1165869}} * {{citat | last1= Broughan | first1= Kevin A. | last2= Barnett | first2= A. Ross | title= The holomorphic flow of the Riemann Zeta function | date= april 2002 | url= http://www.math.waikato.ac.nz/~kab/papers/zeta.pdf | access-date= 2015-06-26 | archive-date= 2015-06-27 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150627020444/http://www.math.waikato.ac.nz/~kab/papers/zeta.pdf | url-status= dead }} * {{citat | last1= Calude | first1= Cristian S. | last2= Hertling | first2= Peter H. | last3= Khoussainov | first3= Bakhadyr | title= Do the Zeros of Riemann's Zeta-Function Form a Random Sequence ? | date= april 1997 | url= http://www.cs.auckland.ac.nz/CDMTCS//researchreports/032crisRR.pdf | access-date= 2015-06-26 | archive-date= 2010-06-04 | archive-url= https://web.archive.org/web/20100604071903/http://www.cs.auckland.ac.nz/CDMTCS//researchreports/032crisRR.pdf | url-status= dead }} * {{citat | last1= Cartier | first1= Pierre Emile Jean | authorlink1= Pierre Emile Jean Cartier | title= Seminar on Number Theory, Paris 1980–81 (Paris, 1980/1981) | date= 1982 | publisher= Birkhäuser Boston | location= Boston, MA | series= (Progr. Math.) | volume= 22 | chapter= Comment l'hypothèse de Riemann ne fut pas prouvée | pages= 35&ndash;48 | mr = 693308}} * {{citat | last1= Choie | first1= YoungJu | authorlink1= YoungJu Choie | last2= Lichiardopol | first2= Nicolas | last3= Moree | first3= Pieter | authorlink3= Pieter Moree | last4= Solé | first4= Patrick | title= On Robin's criterion for the Riemann hypothesis | journal= Journal de théorie des nombres de Bordeaux | date= 2007 | volume= 19 | issue= 2 | pages= 357&ndash;372 | issn= 1246-7405 | doi= 10.5802/jtnb.591 | mr= 2394891 | zbl= 1163.11059 | arxiv= math.NT/0604314 | url= http://jtnb.cedram.org/item?id=JTNB_2007__19_2_357_0 | access-date= 2015-06-26 | archive-date= 2015-06-27 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150627020827/http://jtnb.cedram.org/item?id=JTNB_2007__19_2_357_0 | url-status= dead }} * {{navedi arXiv | last1= Christ | first1= Thomas | title= Value-distribution of the Riemann zeta-function and related functions near the critical line | date= 2013 | arxiv= 1405.1553 | class= math.NT}}. Doktorska disertacija, Univerza v Würzburgu. * {{navedi arXiv | last1= Cisło | first1= Jerzy | last2= Wolf | first2= Marek | title= Criteria equivalent to the Riemann Hypothesis |date= 2008-08-13 | arxiv= 0808.0640 | class= math.NT}} * {{citat |last1= Coffey | first1= Mark W. | title= The theta-Laguerre calculus formulation of the Li/Keiper constants | journal= [[Journal of Approximation Theory]] | date= junij 2007 | volume= 146 | issue= 2 | pages= 267&ndash;275 | doi= 10.1016/j.jat.2006.10.006}} * {{citat | last1= Connes | first1= Alain | authorlink1= Alain Connes | title= Trace formula in noncommutative geometry and the zeros of the Riemann zeta function | journal= Selecta Mathematica. New Series | date= 1999 | volume= 5 | issue= 1 | pages= 29&ndash;106 | doi= 10.1007/s000290050042 | arxiv= math/9811068 | mr= 1694895}} * {{citat | last1= Connes | first1= Alain | authorlink1= | title= Mathematics: frontiers and perspectives | publisher= [[Ameriško matematično društvo]] | location= Providence, R.I. | mr= 1754766 | date= 2000 | chapter= Noncommutative geometry and the Riemann zeta function | pages= 35&ndash;54}} * {{citat | last1= Conrey | first1= John Brian | authorlink1= Brian Conrey | title= More than two fifths of the zeros of the Riemann zeta function are on the critical line | journal= [[Journal für die Reine und Angewandte Mathematik]] | date= 1989 | volume= 399 | pages= 1&ndash;16 | doi= 10.1515/crll.1989.399.1 | mr= 1004130 | url= http://www.digizeitschriften.de/resolveppn/GDZPPN002206781 }} * {{citat|last1= Conrey|first1= John Brian|authorlink1= |title= The Riemann Hypothesis|journal= Notices of the American Mathematical Society|date= 2003|pages= 341–353|url= http://www.ams.org/notices/200303/fea-conrey-web.pdf|format= PDF}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Conrey|first1= John Brian|authorlink1= |last2= Li|first2= Xian-Jin|authorlink2= Xian-Jin Li|title= A note on some positivity conditions related to zeta and L-functions|doi= 10.1155/S1073792800000489|arxiv= math/9812166|mr= 1792282|date= 2000|journal= International Mathematics Research Notices|issue= 18|pages= 929–940|volume= 2000}} * {{citat|last1= Deligne|first1= Pierre|authorlink1= Pierre Deligne|title= La conjecture de Weil. I|url= http://www.numdam.org/item?id=PMIHES_1974__43__273_0|mr= 0340258|date= 1974|journal= [[Publications Mathématiques de l'IHÉS]]|volume= 43|pages= 273–307|doi= 10.1007/BF02684373}} * {{citat|last1= Deligne|first1= Pierre|authorlink1= |title= La conjecture de Weil : II|url= http://www.numdam.org/item?id=PMIHES_1980__52__137_0|date= 1980|journal= Publications Mathématiques de l'IHÉS|volume= 52|pages= 137–252|doi= 10.1007/BF02684780}} * {{citat|last1= Deninger|first1= Christopher|authorlink1= Christopher Deninger|title= Proceedings of the International Congress of Mathematicians, Vol. I (Berlin, 1998)|url= http://www.mathematik.uni-bielefeld.de/documenta/xvol-icm/00/Deninger.MAN.html|mr= 1648030|date= 1998|series= Documenta Mathematica|chapter= Some analogies between number theory and dynamical systems on foliated spaces|pages= 163–186}} * {{citat|last1= Derbyshire|first1= John|authorlink1= John Derbyshire|title= [[Prime Obsession]]|publisher= Joseph Henry Press, Washington, DC|isbn= 978-0-309-08549-6|mr= 1968857|date= 2003}} * {{citat|last1= Dyson|first1= Freeman John|authorlink1= Freeman John Dyson|title= Birds and frogs|url= http://www.ams.org/notices/200902/rtx090200212p.pdf|mr= 2483565|date= 2009|journal= [[Notices of the American Mathematical Society]]|volume= 56|issue= 2|pages= 212–223}} * {{citat|last1= Edwards|first1= Harold Mortimer|authorlink1= Harold Mortimer Edwards|title= Riemann's Zeta Function|publisher= [[Dover Publications]]|location= New York|isbn= 978-0-486-41740-0|mr= 0466039|date= 1974}} * {{citat|last1= Fesenko|first1=Ivan Borisovič|authorlink1= Ivan Borisovič Fesenko|title= Analysis on arithmetic schemes. II|date= 2010|journal= Journal of K-theory|volume= 5|issue= 3|pages= 437–557|doi= 10.1017/is010004028jkt103}} * {{citat|last1= Ford|first1= Kevin|title= Vinogradov's integral and bounds for the Riemann zeta function|doi= 10.1112/S0024611502013655|mr= 1936814|date= 2002|journal= Proceedings of the London Mathematical Society. Third Series|volume= 85|issue= 3|pages= 565–633}} * {{citat|last1= Franel|first1= Jérôme|authorlink1= Jérôme Franel|last2= Landau|first2=Edmund|authorlink2= Edmund Landau|title= Les suites de Farey et le problème des nombres premiers" (Franel, 198–201); "Bemerkungen zu der vorstehenden Abhandlung von Herrn Franel (Landau, 202–206)|journal= Göttinger Nachrichten|pages= 198–206|date= 1924}} * {{citat|last1= Ghosh|first1= Amit|title= On the Riemann zeta function—mean value theorems and the distribution of &#124;S(T)&#124;|journal= [[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 1983|volume= 17|issue= |pages= 93–102|doi= 10.1016/0022-314X(83)90010-0}} * {{citat|last1= Gourdon|first1= Xavier|url= http://numbers.computation.free.fr/Constants/Miscellaneous/zetazeros1e13-1e24.pdf|format= PDF|title= The 10¹³ first zeros of the Riemann Zeta function, and zeros computation at very large height|date= 2004}} * {{citat|last1= Gram|first1= Jørgen Pedersen|authorlink1= Jørgen Pedersen Gram|title= Note sur les zéros de la fonction ζ(s) de Riemann|journal= Acta Mathematica|date= 1903|volume= 27|pages= 289–304|doi= 10.1007/BF02421310}} * {{citat|last1= Granville|first1= Andrew|authorlink1= Andrew Granville|last2= Martin|first2= Greg|title= Prime Number Races |journal= Amer. Math. Monthly|date= 2006|volume= 113|issue= |pages= 1–33|arxiv=math/0408319}} * {{citat|last1= Hadamard|first1= Jacques Salomon|authorlink1= Jacques Salomon Hadamard|title= Sur la distribution des zéros de la fonction ζ(s) et ses conséquences arithmétiques|journal= Bulletin Société Mathématique de France|date= 1896|volume= 14|pages= 199–220|url= http://www.numdam.org/item?id=BSMF_1896__24__199_1}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Hardy|first1= Godfrey Harold|authorlink1= Godfrey Harold Hardy|title= Sur les Zéros de la Fonction ζ(s) de Riemann|journal= C. R. Acad. Sci. Paris|date= 1914|volume= 158|pages= 1012–1014|url= http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k3111d.image.f1014.langEN|jfm= 45.0716.04}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Hardy|first1= Godfrey Harold|authorlink1= |last2= Littlewood|first2= John Edensor|authorlink2= John Edensor Littlewood|title= The zeros of Riemann's zeta-function on the critical line|journal= Math. Z.|date= 1921|volume= 10|pages= 283–317|doi= 10.1007/BF01211614|issue= 3–4}} * {{citat|last1= Haselgrove|first1= Colin Brian|authorlink1= Colin Brian Haselgrove|title= A disproof of a conjecture of Pólya|mr= 0104638|date= 1958|journal= Mathematika|volume= 5|pages= 141–145|doi= 10.1112/S0025579300001480|issue= 2|issn= 0025-5793|zbl= 0085.27102}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Haselgrove|first1= Colin Brian|authorlink1= |last2= Miller|first2= Jeffrey Charles Percy|authorlink2= Jeffrey Charles Percy Miller|title= Tables of the Riemann zeta function|publisher= [[Cambridge University Press]]|series= Royal Society Mathematical Tables, Vol. 6|mr= 0117905|date= 1960|isbn= 978-0-521-06152-0}} [http://www.jstor.org/stable/2003098 Pregled] * {{navedi arXiv|last1= He|first1= Yang-Hui|last2= Jejjala|first2= Vishnu|last3= Minic|first3= Djordje|title= From Veneziano to Riemann: A String Theory Statement of the Riemann Hypothesis|date= 2015-01-08|arxiv= 1501.01975|class= hep-th}} * {{citat|last1= Hutchinson|first1= John Irwin|authorlink1= John Irwin Hutchinson|title= On the Roots of the Riemann Zeta-Function|jstor= 1989163|date= 1925|journal= [[Transactions of the American Mathematical Society]]|volume= 27|pages= 49–60|doi= 10.2307/1989163|issue= 1}} * {{citat|last1= Ingham|first1= Albert Edward|authorlink1= Albert Edward Ingham|title= The Distribution of Prime Numbers|publisher= Cambridge University Press|series= Cambridge Tracts in Mathematics and Mathematical Physics|volume= 30|date= 1932}}. Ponatisnjeno 1990, ISBN 978-0-521-39789-6, {{MathSciNet|1074573}} * {{citat|last1= Ireland|first1= Kenneth|last2= Rosen |first2= Michael Ira|authorlink2= Michael Ira Rosen|title= A Classical Introduction to Modern Number Theory (Second edition)|publisher = [[Springer Science+Business Media|Springer]]|location= New York|date= 1990|isbn= 0-387-97329-X}} * {{citat|last1= Ivić|first1=Aleksandar|authorlink1= Aleksandar Ivić|title= The Riemann Zeta Function|publisher= [[John Wiley & Sons]]|location= New York|isbn= 978-0-471-80634-9|mr= 0792089|date= 1985}} (Ponatisnjeno Dover 2003) * {{citat|last1= Ivić|first1= Aleksandar|authorlink1= |chapter= On some reasons for doubting the Riemann hypothesis|isbn= 978-0-387-72125-5|pages= 131–160|title= The Riemann Hypothesis: A Resource for the {{sic|Af|ficionado|hide=y}} and Virtuoso Alike|series= CMS Books in Mathematics|publisher= Springer|location= New York|date= 2008|editor1-last= Borwein|editor1-first= Peter|editor2-last= Choi|editor2-first= Stephen|editor3-last= Rooney|editor3-first=Brendan|editor4-last= Weirathmueller|editor4-first= Andrea|display-editors= etal|arxiv= math.NT/0311162}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= Anatolij Aleksejevič Karacuba|title= Zeros of the function ζ(s) on short intervals of the critical line|pages= 569–584|journal= Izv. Akad. Nauk SSSR, Ser. Mat.|volume= 48|issue= 3|date= 1984a|mr= 0747251|language= ru}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |title= Distribution of zeros of the function ''ζ''(1/2&nbsp;+&nbsp;''it'')|pages= 1214–1224|journal= Izv. Akad. Nauk SSSR, Ser. Mat.|volume= 48|issue= 6|date= 1984b|mr= 0772113|language= ru}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |title= Zeros of the Riemann zeta-function on the critical line|pages= 167–178|journal= Trudy Mat. Inst. Steklov.|issue= 167|date= 1985|mr= 0804073|language= ru}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |title= On the number of zeros of the Riemann zeta-function lying in almost all short intervals of the critical line|pages= 372–397|journal= Izv. Ross. Akad. Nauk, Ser. Mat.|volume= 56|issue= 2|date= 1992|language= ru|mr= 1180378}} * {{citat|last1= Karacuba|first1= Anatolij Aleksejevič|authorlink1= |last2= Voronin|first2= Sergej Mihajlovič|title= The Riemann zeta-function|publisher= Walter de Gruyter & Co.|location= Berlin|series= de Gruyter Expositions in Mathematics|isbn= 978-3-11-013170-3|mr= 1183467|date= 1992|volume= 5|cobiss= 2634073}} * {{citat|last1= Keating|first1= Jonathan P.|last2= Snaith|first2= Nina C.|authorlink2= Nina Snaith|title= Random matrix theory and ''ζ''(1/2&nbsp;+&nbsp;''it'')|doi= 10.1007/s002200000261|mr= 1794265|date= 2000|journal= Communications in Mathematical Physics|volume= 214|issue= 1|pages= 57–89}} * {{citat|last1= Knauf|first1= Andreas|title= Number theory, dynamical systems and statistical mechanics|mr= 1714352|date= 1999|journal= Reviews in Mathematical Physics. A Journal for Both Review and Original Research Papers in the Field of Mathematical Physics|volume= 11|issue= 8|pages= 1027–1060|doi= 10.1142/S0129055X99000325}} * {{citat|last1= von Koch|first1= Helge|authorlink1= Helge von Koch|doi= 10.1007/BF02403071|title= Sur la distribution des nombres premiers|journal= Acta Mathematica|volume= 24|date= 1901|pages= 159–182}} * {{citat|last1= Kurokava|first1= Nobušige|title= Zeta functions in geometry (Tokyo, 1990)|publisher= Kinokuniya|location= Tokio|series= Adv. Stud. Pure Math.|mr= 1210791|date= 1992|volume= 21|chapter= Multiple zeta functions: an example|pages= 219–226}} * {{citat|last1= Lagarias|first1= Jeffrey Clark|authorlink1= Jeffrey Lagarias|title= An elementary problem equivalent to the Riemann Hypothesis|journal= Amer. Math. Monthly|date= 2002|volume= 109|issue= |pages= 534–543}} * {{navedi arXiv|last1= Lagarias|first1= Jeffrey Clark|authorlink1= |last2= Mehta|first2= Harsh|title= Products of Farey fractions|date= 2015-03-01|arxiv= 1503.00199|class= math.NT}} * {{citat|last1= Lapidus|first1= Michel L.|title= In search of the Riemann zeros|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|isbn= 978-0-8218-4222-5|mr= 2375028|date= 2008}} * {{citat|last1= Lavrik|first1= A. F.|contribution= Zeta-function|date= 2001|editor1-last= Hazewinkel|editor1-first= Michiel|title= Encyclopedia of Mathematics|publisher= Springer|isbn= 978-1-55608-010-4}} * {{citat|last1= Lehmer|first1= Derrick Henry|authorlink1= Derrick Henry Lehmer|title= Extended computation of the Riemann zeta-function|mr= 0086083|date= 1956|journal= Mathematika. A Journal of Pure and Applied Mathematics|volume= 3|pages= 102–108|doi= 10.1112/S0025579300001753|issue= 2}} * {{citat|last1= Leichtnam|first1= Eric|authorlink1= Eric Leichtnam|contribution= An invitation to Deninger's work on arithmetic zeta functions|location= Providence, RI|mr= 2180209|pages= 201–236|publisher= Ameriško matematično društvo|series= Contemp. Math.|title= Geometry, spectral theory, groups, and dynamics|volume= 387|date= 2005}} * {{citat|last1= Levinson|first1= Norman|authorlink1= Norman Levinson|title= More than one-third of the zeros of Riemann's zeta function are on σ = 1/2|journal= Adv. In Math.|volume= 13|date= 1974|pages= 383–436|mr= 0564081|doi= 10.1016/0001-8708(74)90074-7|issue= 4}} * {{citat|last1= Li|first1= Xian-Jin|title= The positivity of a sequence of numbers and the Riemann hypothesis|journal=[[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 1997|volume= 65|issue= 2|pages=325–333|doi= 10.1006/jnth.1997.2137|MR=98d.11101}} * {{citat|last1= Lindelöf|first1= Ernst Leonard|authorlink1= Ernst Leonard Lindelöf|title= Quelques remarques sur la croissance de la fonction ζ(s)|date= 1908|journal= Bull. Sci. Math.|volume= 32|pages= 341–356}} * {{citat|last1= Littlewood|first1= John Edensor|authorlink1= John Edensor Littlewood|title= The scientist speculates: an anthology of partly baked idea|chapter= The Riemann hypothesis|date= 1962|publisher= Basic books|location= New York}} * {{citat|last1= van de Lune|first1= J.|last2= te Riele|first2= Herman J. J.|authorlink2= Herman te Riele|last3= Winter|first3= D. T.|title= On the zeros of the Riemann zeta function in the critical strip. IV|jstor= 2008005|mr= 829637|date= 1986|journal= Mathematics of Computation|volume= 46|issue= 174|pages= 667–681|doi= 10.2307/2008005}} * {{citat|last1= Massias|first1= J.-P.|last2= Nicolas|first2= Jean-Louis|authorlink2= Jean-Louis Nicolas|last3= Robin|first3= Guy|title= Évaluation asymptotique de l'ordre maximum d'un élément du groupe symétrique|url= http://matwbn.icm.edu.pl/tresc.php?wyd=6&tom=50&jez=|mr= 960551|date= 1988|journal= Polska Akademia Nauk. Instytut Matematyczny. Acta Arithmetica|volume= 50|issue= 3|pages= 221–242}} * {{citat|last1= Matijasevič|first1= Jurij Vladimirovič|authorlink1= Jurij Vladimirovič Matijasevič|title= Yet another representation for the sum of reciprocals of the nontrivial zeros of the Riemann zeta-function|date=2014-10-26|arxiv=1410.7036}} * {{citat|last1= Mazur|first1= Barry|authorlink1= Barry Mazur|last2= Stein|first2= William Arthur|authorlink2= William Arthur Stein|date= 2007|url= http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/notes/rh.pdf|format= PDF|title= What is Riemann’s Hypothesis?|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2009-03-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20090327181331/http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/notes/rh.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Mazur|first1= Barry|authorlink1= |last2= Stein|first2= William Arthur|authorlink2= |date= 2015|title= Prime Numbers and the Riemann Hypothesis|url= http://modular.math.washington.edu/rh/|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2015-06-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20150627021846/http://modular.math.washington.edu/rh/|url-status= dead}} * {{citat|last1= Montgomery|first1= Hugh Lowell|authorlink1= Hugh Lowell Montgomery|title= Analytic number theory|series= Proc. Sympos. Pure Math.|volume= XXIV|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|mr= 0337821|date= 1973|chapter= The pair correlation of zeros of the zeta function|pages= 181–193}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Montgomery|first1= Hugh Lowell|authorlink1= |editor1-last= Erdős|editor1-first= Paul|editor1-link= Paul Erdős|title= Studies in pure mathematics. To the memory of Paul Turán|publisher= Birkhäuser|location= Basel, Boston, Berlin|isbn= 978-3-7643-1288-6|mr= 820245|date= 1983|chapter= Zeros of approximations to the zeta function|pages= 497–506}} * {{citat|last1= Nicely|first1= Thomas R.|title= New maximal prime gaps and first occurrences|doi= 10.1090/S0025-5718-99-01065-0|mr= 1627813|journal= Mathematics of Computation|date= 1999|volume= 68|issue= 227|pages= 1311–1315|url= http://www.trnicely.net/gaps/gaps.html|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2014-12-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20141230023254/http://www.trnicely.net/gaps/gaps.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Nyman|first1= Bertil|title= On the One-Dimensional Translation Group and Semi-Group in Certain Function Spaces|publisher= Univerza v Uppsali|location= Univerza v Uppsali|series= PhD Thesis|mr= 0036444|date= 1950}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= Andrew Michael Odlyzko|last2= te Riele|first2= Herman J. J.|authorlink2= Herman te Riele|title= Disproof of the Mertens conjecture|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/no_cache/dms/load/img/?IDDOC=262633|mr= 783538|date= 1985|journal= [[Journal für die reine und angewandte Mathematik]]|volume= 357|issue= 357|pages= 138–160|doi= 10.1515/crll.1985.357.138}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= On the distribution of spacings between zeros of the zeta function|jstor= 2007890|mr= 866115|date= 1987|journal= Mathematics of Computation|volume= 48|issue= 177|pages= 273–308|doi= 10.2307/2007890}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= Bounds for discriminants and related estimates for class numbers, regulators and zeros of zeta functions: a survey of recent results|url= http://www.numdam.org/item?id=JTNB_1990__2_1_119_0|mr= 1061762|date= 1990|journal= Séminaire de Théorie des Nombres de Bordeaux|series= Série 2|volume= 2|issue= 1|pages= 119–141|doi= 10.5802/jtnb.22}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= The 10²⁰-th zero of the Riemann zeta function and 175 million of its neighbors|date= 1992|url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/unpublished/zeta.10to20.1992.pdf}} Ta neobjavljena knjiga opisuje implementacijo algoritma in podrobno obravnava rezultate. * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= The 10²¹st zero of the Riemann zeta function|date= 1998|url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/unpublished/zeta.10to21.pdf}} * {{citat|last1= Odlyzko|first1= Andrew Michael|authorlink1= |title= An improved bound for the de Bruijn-Newman constant|journal= Numerical Algorithms|date= 2000|volume= 25|issue= 1|pages= 293–303}} * {{citat|last1= Ono|first1= Ken|authorlink1= Ken Ono|last2= Soundararajan|first2= Kannan|authorlink2= Kannan Soundararajan|date= 1997|title= Ramanujan's ternary quadratic form|journal= [[Inventiones Mathematicae]]|volume= 130|issue= 3|pages= 415–454|doi= 10.1007/s002220050191|url= http://www.mathcs.emory.edu/~ono/publications-cv/pdfs/025.pdf|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2015-09-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20150915212626/http://www.mathcs.emory.edu/~ono/publications-cv/pdfs/025.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= Patterson|first1= S. J.|title= An introduction to the theory of the Riemann zeta-function|publisher= Cambridge University Press|series= Cambridge Studies in Advanced Mathematics|isbn= 978-0-521-33535-5|mr= 933558|date= 1988|volume= 14}} * {{citat|last1= Radziejewski|first1 = Maciej|doi= 10.1090/S0002-9947-06-04078-5|issue= 5|journal= Transactions of the American Mathematical Society|mr= 2276625|pages = 2383–2394|quote= Obstaja neskončno mnogo neizomorfnih obsegov algebrskih števil katerih Dedekindove funkcije ζ imajo neskončno mnogo netrivialnih mnogokratnih ničel.|title= Independence of Hecke zeta functions of finite order over normal fields|volume= 359|date= 2007}} * {{citat|last1= Ramanudžan|first1= Srinivasa Ajangar|authorlink1= Srinivasa Ajangar Ramanudžan|title= Highly composite numbers, annotated by [[Jean-Louis Nicolas]] and [[Guy Robin]]|doi= 10.1023/A:1009764017495|mr= 1606180|date= 1997|journal= The Ramanujan Journal|issn= 1382-4090|volume= 1|issue= 2|pages= 119–153}} * {{citat|last1= Ribenboim|first1= Paulo|authorlink1 = Paulo Ribenboim|title= The New Book of Prime Number Records|publisher= [[Springer Science+Business Media|Springer]]|location= New York|date= 1996|isbn= 0-387-94457-5}} * {{citat|last1= Riemann|first1= Bernhard|authorlink1= Bernhard Riemann|url= http://www.maths.tcd.ie/pub/HistMath/People/Riemann/Zeta/|title= {{sic|hide=y|Ueber}} die Anzahl der Primzahlen unter einer gegebenen {{sic|hide=y|Grösse}}|date= 1859|journal= Monatsberichte der Berliner Akademie}}. V ''Gesammelte Werke'', Teubner, Leipzig (1892), ponatisnjeno Dover, New York (1953). [http://www.claymath.org/millennium/Riemann_Hypothesis/1859_manuscript/ Izvirni rokopis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130523061451/http://www.claymath.org/millennium/Riemann_Hypothesis/1859_manuscript/ |date=2013-05-23 }} (z angleškim prevodom). Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}} in {{harv|Edwards|1974}} * {{citat|last1= Riesel|first1= Hans|authorlink1= Hans Riesel|last2= Göhl|first2= Gunnar|title= Some calculations related to Riemann's prime number formula|doi= 10.2307/2004630|mr= 0277489|date= 1970|journal= Mathematics of Computation|volume= 24|issue= 112|pages= 969–983|jstor= 2004630}} * {{citat|last1= Riesz|first1= Marcel|authorlink1= Marcel Riesz|title= Sur l'hypothèse de Riemann|journal= Acta Mathematica|date= 1916|volume= 40|pages= 185–190|doi= 10.1007/BF02418544}} * {{citat|last1= Robin|first1= Guy|authorlink1= Guy Robin|title= Grandes valeurs de la fonction somme des diviseurs et hypothèse de Riemann|mr= 774171|date= 1984|journal= [[Journal de Mathématiques Pures et Appliquées]]|series= Neuvième Série|volume= 63|issue= 2|pages= 187–213}} * {{citat|last1= Rockmore|first1= Dan|title= Stalking the Riemann hypothesis|publisher= Pantheon Books|isbn= 978-0-375-42136-5|mr= 2269393|date= 2005}} * {{citat|last1= Rosser|first1= John Barkley|authorlink1= John Barkley Rosser|last2= Yohe|first2= J. M.|last3= Schoenfeld|first3= Lowell|authorlink3= Lowell Schoenfeld|title= Information Processing 68 (Proc. IFIP Congress, Edinburgh, 1968), Vol. 1: Mathematics, Software|publisher= North-Holland|location= Amsterdam|mr= 0258245|date= 1969|chapter= Rigorous computation and the zeros of the Riemann zeta-function. (With discussion)|pages= 70–76}} * {{citat|last1= Rudin|first1= Walter|authorlink1= Walter Rudin|title= Functional Analysis, 1st edition (January 1973)|publisher= [[McGraw-Hill]]|location= New York|date= 1973|isbn= 0-070-54225-2}} * {{citat|last1= Sabbagh|first1= Karl|authorlink1= Karl Sabbagh|title= The Riemann hypothesis|publisher= Farrar, Straus and Giroux|location= New York|isbn= 978-0-374-25007-2|mr= 1979664|date= 2003a}} * {{citat|last1= Sabbagh|first1= Karl|authorlink1= |title= Dr. Riemann's zeros|publisher= Atlantic Books|location= London|isbn= 978-1-843-54101-1|date= 2003b|url= http://books.google.com/?id=JesSAQAAMAAJ}} * {{citat|last1= Salem|first1= Raphaël|authorlink1= Raphaël Salem|title= Sur une proposition équivalente à l'hypothèse de Riemann|mr= 0053148|date= 1953|journal= [[Les Comptes rendus de l'Académie des sciences]]|volume= 236|pages= 1127–1128}} * {{citat|last1= Sarnak|first1= Peter|authorlink1= Peter Sarnak|url= http://www.claymath.org/sites/default/files/sarnak_rh_0.pdf|format= PDF|chapter= Problems of the Millennium: The Riemann Hypothesis|pages= 107–115|isbn= 978-0-387-72125-5|editor1-last= Borwein|title= The Riemann Hypothesis: A Resource for the {{sic|Af|ficionado|hide=y}} and Virtuoso Alike|series= CMS Books in Mathematics|publisher= Springer|location= New York|date= 2008|editor1-first= Peter|editor2-first= Stephen|editor2-last= Choi|editor3-first= Brendan|editor3-last= Rooney|editor4-first= Andrea|editor4-last= Weirathmueller|display-editors= etal|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2016-04-13|archive-url= https://web.archive.org/web/20160413060551/http://www.claymath.org/sites/default/files/sarnak_rh_0.pdf|url-status= dead}} * {{citat|last1= du Sautoy|first1= Marcus|authorlink1= Marcus du Sautoy|title= The music of the primes|publisher= HarperCollins Publishers|isbn= 978-0-06-621070-4|mr= 2060134|date= 2003}} * {{citat|last1= Schoenfeld|first1= Lowell|authorlink1= Lowell Schoenfeld|title= Sharper bounds for the Chebyshev functions θ(x) and ψ(x). II|doi= 10.2307/2005976|mr= 0457374|date= 1976|journal= Mathematics of Computation|volume= 30|issue= 134|pages= 337–360|jstor= 2005976}} * {{navedi arXiv|last1= Schumayer|first1= Daniel|last2= Hutchinson|first2= David A. W.|title= Physics of the Riemann Hypothesis|date= 2011|arxiv= 1101.3116|class= math-ph}} * {{citat|last1= Selberg|first1= Atle|authorlink1= Atle Selberg|title= On the zeros of Riemann's zeta-function|journal= Skr. Norske Vid. Akad. Oslo I.|date= 1942|volume= 10|pages= 59 pp|mr= 0010712}} * {{citat|last1= Selberg|first1= Atle|authorlink1= |title= Contributions to the theory of the Riemann zeta-function|mr= 0020594|date= 1946|journal= Arch. Math. Naturvid.|volume= 48|issue= 5|pages= 89–155}} * {{citat|last1= Selberg|first1= Atle|authorlink1= |title= Harmonic analysis and discontinuous groups in weakly symmetric Riemannian spaces with applications to Dirichlet series|mr= 0088511|date= 1956|journal= J. Indian Math. Soc. (N.S.)|volume= 20|pages= 47–87}} * {{citat|last1= Serre|first1= Jean-Pierre|authorlink1= Jean-Pierre Serre|title= Facteurs locaux des fonctions zeta des varietés algébriques (définitions et conjectures)|journal= Séminaire Delange-Pisot-Poitou|date= 1969–1970|volume= 19|url= https://eudml.org/doc/110758}} * {{citat|last1= Sheats|first1= Jeffrey T.|title= The Riemann hypothesis for the Goss zeta function for '''F'''_q[T]|doi= 10.1006/jnth.1998.2232|mr= 1630979|journal= [[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 1998|volume= 71|issue= 1|pages= 121–157}} * {{citat|last1= Siegel|first1= Carl Ludwig|authorlink1= Carl Ludwig Siegel|title= Über Riemanns Nachlaß zur analytischen Zahlentheorie|journal= Quellen Studien zur Geschichte der Math. Astron. und Phys. Abt. B: Studien 2|pages= 45–80|date= 1932}} Ponatisnjeno v Gesammelte Abhandlungen, Vol. 1. Berlin: Springer-Verlag, 1966. * {{citat|last1= Speiser|first1= Andreas|authorlink1= Andreas Speiser|title= Geometrisches zur Riemannschen Zetafunktion|date= 1934|journal= [[Mathematische Annalen]]|volume= 110|pages= 514–521|doi= 10.1007/BF01448042|jfm= 60.0272.04|url= http://gdz.sub.uni-goettingen.de/index.php?id=11&PPN=PPN235181684_0110&DMDID=DMDLOG_0032&L=1|accessdate= 2015-06-26|archive-date= 2015-06-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20150627115412/http://gdz.sub.uni-goettingen.de/index.php?id=11&PPN=PPN235181684_0110&DMDID=DMDLOG_0032&L=1|url-status= dead}} * {{citat|last1= Spira|first1= Robert|journal= [[Mathematics of Computation]]|mr= 0228456|pages= 163–173|title= Zeros of sections of the zeta function. II|volume= 22|date= 1968|doi= 10.2307/2004774}} * {{citat|last1= Suzuki|first1= Masatoši|title= Positivity of certain functions associated with analysis on elliptic surfaces|journal= [[Journal of Number Theory|J. Number Theory]]|date= 2011|volume= 131|issue= 10|pages= 1770–1796|doi= 10.1016/j.jnt.2011.03.007}} * {{citat|last1= Titchmarsh|first1= Edward Charles|authorlink1= Edward Charles Titchmarsh|title= The Zeros of the Riemann Zeta-Function|jstor= 96545|publisher= Kraljeva družba|date= 1935|journal= Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences|volume= 151|issue= 873|pages= 234–255|doi= 10.1098/rspa.1935.0146}} * {{citat|last1= Titchmarsh|first1= Edward Charles|authorlink1= |title= The Zeros of the Riemann Zeta-Function|jstor= 96692|publisher= Kraljeva družba|date= 1936|journal= Proceedings of the Royal Society of London. Series A, Mathematical and Physical Sciences|volume= 157|issue= 891|pages= 261–263|doi= 10.1098/rspa.1936.0192}} * {{citat|last1= Titchmarsh|first1= Edward Charles|authorlink1= |title= The theory of the Riemann zeta-function|publisher= The Clarendon Press Oxford University Press|edition= 2.|isbn= 978-0-19-853369-6|mr= 882550|date= 1986}} * {{citat|last1= Trudgian|first1= Timothy|title= On the success and failure of Gram's Law and the Rosser Rule|date= 2011|journal= Acta Arithmetica|volume= 125|issue= 3|pages= 225–256|doi= 10.4064/aa148-3-2}} * {{citat|last1= Turán|first1= Paul|authorlink1= Pál Turán|title= On some approximative Dirichlet-polynomials in the theory of the zeta-function of Riemann|mr= 0027305|date= 1948|journal= Danske Vid. Selsk. Mat.-Fys. Medd.|volume= 24|issue= 17|pages= 36}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Turing|first1= Alan Mathison|authorlink1= Alan Turing|title= Some calculations of the Riemann zeta-function|doi= 10.1112/plms/s3-3.1.99|mr= 0055785|date= 1953|journal= [[Proceedings of the London Mathematical Society|Proc. London Math. Soc.]]. Third Series|volume= 3|issue= 1|pages= 99–117}} * {{citat|last1= La Vallée Poussin|first1= Charles-Jean de|authorlink1= Charles-Jean de La Vallée Poussin|title= Recherches analytiques sur la théorie des nombers premiers|journal= Ann. Soc. Sci. Bruxelles|volume= 20|date= 1896|pages= 183–256}} * {{citat|last1= La Vallée Poussin|first1= Charles-Jean de|authorlink1= |title= Sur la fonction ζ(s) de Riemann et la nombre des nombres premiers inférieurs à une limite donnée|journal= Mem. Couronnes Acad. Sci. Belg.|volume= 59|issue= 1|date= 1899–1900}} Ponatisnjeno v {{harv|Borwein|Choi|Rooney|Weirathmueller|2008}}. * {{citat|last1= Volčkov|first1= V. V.|title= On an equality equivalent to the Riemann hypothesis|journal= Ukrainian Mathematical Journal|date= marec 1995|volume= 47|issue= 3|pages= 491–493|doi= 10.1007/BF01056314}} * {{citat|last1= Weil|first1= André|authorlink1= André Weil|title= Sur les courbes algébriques et les variétés qui s'en déduisent|publisher= Hermann et Cie., Paris|series= Actualités Sci. Ind., no. 1041 = Publ. Inst. Math. Univ. Strasbourg 7 (1945)|mr= 0027151|date= 1948}} * {{citat|last1= Weil|first1= André|authorlink1= |title= Numbers of solutions of equations in finite fields|doi= 10.1090/S0002-9904-1949-09219-4|mr= 0029393|date= 1949|journal= [[Bulletin of the American Mathematical Society]]|volume= 55|pages= 497–508|issue= 5}} Ponatisnjeno v in Oeuvres Scientifiques/Collected Papers by Andre Weil ISBN 0-387-90330-5 * {{citat|last1= Weinberger|first1= Peter Jay|authorlink1= Peter Jay Weinberger|title= Analytic number theory ( St. Louis Univ., 1972)|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|series= Proc. Sympos. Pure Math.|mr= 0337902|date= 1973|volume= 24|chapter= On Euclidean rings of algebraic integers|pages= 321–332}} * {{citat|last1= Wiles|first1= Andrew|authorlink1= Andrew Wiles|title= Mathematics: frontiers and perspectives|publisher= Ameriško matematično društvo|location= Providence, R.I.|isbn= 978-0-8218-2697-3|mr= 1754786|date= 2000|chapter= Twenty years of number theory|pages= 329–342}} * {{navedi arXiv | last1= Wolf | first1= Marek | authorlink1= Marek Wolf (fizik) | title= Failed attempt to disproof the Riemann Hypothesis | date= 2009-10-08 | arxiv= 0910.1534 | class= math.NT}} * {{navedi arXiv | last1= Wolf | first1= Marek | authorlink1= | title= Will a physicists prove the Riemann Hypothesis? | date= 2014-10-09 | arxiv= 1410.1214 | class= math-ph}} * {{citat | last1= Zagier | first1= Don | authorlink1= Don Zagier | title= The first 50 million prime numbers | journal= Math. Intelligencer | date= 1977 | volume= 0 | pages= 7&ndash;19 | format= PDF | publisher= Springer | location= | mr= 643810 | doi= 10.1007/BF03039306 | url= http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/misc/zagier-the_first_50_million_prime_numbers.pdf | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090327181245/http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/misc/zagier-the_first_50_million_prime_numbers.pdf | archive-date= 2009-03-27 | url-status= dead }} * {{citat | last1= Zagier | first1= Don | authorlink1= | title= Automorphic forms, representation theory and arithmetic (Bombay, 1979) | date= 1981 | publisher= Tata Inst. Fundamental Res., Bombay | series= (Tata Inst. Fund. Res. Studies in Math.) | volume= 10 | chapter= Eisenstein series and the Riemann zeta function | pages= 275&ndash;301 | mr= 633666}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [[Ameriški matematični inštitut]], [http://www.aimath.org/WWN/rh/ Riemann hypothesis] {{ikona en}} * {{citat | last1= Apostol | first1= Tom Mike | authorlink1= Tom Mike Apostol | title= Where are the zeros of zeta of s? | lang= en | url= http://www.math.wisc.edu/~robbin/funnysongs.html#Zeta}} Pesem o Riemannovi domnevi, [http://www.olimu.com/RIEMANN/Song.htm avtor] [[John Derbyshire]]. * {{citat | last1= Borwein | first1= Peter | authorlink1= Peter Borwein | title= The Riemann Hypothesis | format= PDF | lang= en | url= http://oldweb.cecm.sfu.ca/~pborwein/COURSE/MATH08/LECTURE.pdf | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090327181245/http://oldweb.cecm.sfu.ca/~pborwein/COURSE/MATH08/LECTURE.pdf | archive-date= 2009-03-27 | url-status= dead}} (diapozitivi za predavanje) * {{citat | last1= Conrad | first1= K. | title= Consequences of the Riemann hypothesis | date= 2010 | lang= en | url= http://mathoverflow.net/questions/17232}} * {{citat | last1= Conrey | first1= J. Brian | last2= Farmer | first2= David W. | title= Equivalences to the Riemann hypothesis | lang= en | url= http://aimath.org/pl/rhequivalences | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20100316235054/http://aimath.org/pl/rhequivalences | archive-date= 2010-03-16 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Gourdon | first1= Xavier | first2= Pascal | last2= Sebah | title= Computation of zeros of the Zeta function | date= 2004 | lang= en | url= http://numbers.computation.free.fr/Constants/Miscellaneous/zetazeroscompute.html}} (Pregledi domneve GUE, priložena je tudi obsežna bibliografija). * {{citat | last1= Odlyzko | first1= Andrew Michael | authorlink1= Andrew Michael Odlyzko | title= Home page | lang= en | url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/}} vključno s [http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/doc/zeta.html članki o ničlan funkcije zeta] in [http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/zeta_tables/index.html razpredelnicami ničel funkcije zeta] * {{citat | last1= Odlyzko | first1= Andrew Michael | authorlink1= | title= Zeros of the Riemann zeta function: Conjectures and computations |date= 2002 |format= PDF |lang= en | url= http://www.dtc.umn.edu/~odlyzko/talks/riemann-conjectures.pdf}}. Diapozitivi predavanja * {{citat | last1= Pegg | first1= Ed | authorlink1= Ed Pegg | title= Ten Trillion Zeta Zeros |date= 2004 | publisher= Math Games website | lang= en | url= http://www.maa.org/editorial/mathgames/mathgames_10_18_04.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20041102173644/http://www.maa.org/editorial/mathgames/mathgames_10_18_04.html | archive-date= 2004-11-02 | url-status= dead}}. Razprava o izračunu Xavierja Gourdona prvih deset bilijonov netrivialnih ničel * {{citat | last1= Pugh | first1= Glen | title= The Riemann Hypothesis in a Nutshell, Java applet for plotting Z(t) | lang= en | url= http://web.viu.ca/pughg/RiemannZeta/RiemannZetaLong.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20150630024946/https://web.viu.ca/pughg/RiemannZeta/RiemannZetaLong.html | archive-date= 2015-06-30 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Rubinstein | first1= Michael | title= algorithm for generating the zeros | lang= en | url= http://pmmac03.math.uwaterloo.ca/~mrubinst/l_function_public/L.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20070427221654/http://pmmac03.math.uwaterloo.ca/~mrubinst/l_function_public/L.html | archive-date= 2007-04-27 | url-status= dead}} * {{citat | last1= du Sautoy | first1= Marcus | authorlink1= Marcus du Sautoy | title= Prime Numbers Get Hitched | publisher= Seed Magazine | date= 2006 | lang= en | url= http://www.seedmagazine.com/news/2006/03/prime_numbers_get_hitched.php | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20170922145127/http://seedmagazine.com/content/article/prime_numbers_get_hitched/ | archive-date= 2017-09-22 | url-status= dead}} * {{citat | last1= Stein | first1= William Arthur | authorlink1= William Arthur Stein | title= What is Riemann's hypothesis | lang= en | url= http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/index.html | accessdate= 2015-06-26 | archive-url= https://web.archive.org/web/20090104104251/http://modular.math.washington.edu/edu/2007/simuw07/index.html | archive-date= 2009-01-04 | url-status= dead}} * {{citat | last1= de Vries | first1= Andreas | title= The Graph of the Riemann Zeta function ζ(s) | date= 2004 |lang= en | url= http://math-it.org/Mathematik/Riemann/RiemannApplet.html}}, preprosti animirani Java applet. * {{citat |last1= Watkins |first1= Matthew R. | title= Proposed proofs of the Riemann Hypothesis | date= 2007-07-18 | lang= en | url= http://secamlocal.ex.ac.uk/~mwatkins/zeta/RHproofs.htm}}{{slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * ''[http://www.zetagrid.net/ Zetagrid]'' (2002) Distribuirani računalniški projekt, ki je poskušal ovreči Riemannovo domnevo; zaključen novembra 2005 {{ikona en}} {{-}} {{L-funkcije}} {{funkcionalna analiza}} {{normativna kontrola}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Funkcije zeta in L-funkcije]] [[Kategorija:Matematične domneve]] [[Kategorija:Hilbertovi problemi]] [[Kategorija:Nerešeni matematični problemi]] [[Kategorija:Problemi tisočletne nagrade]] [[Kategorija:Analitična teorija števil]] [[Kategorija:Bernhard Riemann]] [[Kategorija:1859 v znanosti]] pbctew9dxw0dsvth3530c6yy6n04yit 0 406577 6752578 6703807 2026-09-18T17:19:39Z Upwinxp 126544 −omembe Izraela, grič je v vzhodnem Jeruzalemu 6752578 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Tempeljski grič | other_name = הַר הַבַּיִת, Har HaBayit<br />المسجد الأقصى, al-Masjid al-Aqṣā, | photo = Israel-2013(2)-Aerial-Jerusalem-Temple Mount-Temple Mount (south exposure).jpg | photo_caption = Pogled iz zraka na južno stran Tempeljskega griča | elevation_m = 740 | elevation_ref = | location = [[Jeruzalem]] | map = Jeruzalem | map_alt = | map_caption = | map_size = | coordinates = <!-- wd --> | range = [[Judejsko hribovje]] | topo = | type = <!-- [[Meleke|Limestone]]<ref>{{cite web|url=http://www.cbn.com/cbnnews/insideisrael/2010/March/New-Jerusalem-Finds-Point-to-the-Temple-Mount|title=New Jerusalem Finds Point to the Temple Mount|work=cbn.com}}</ref> --> | first_ascent = | easiest_route = }} '''Tempeljski grič''' ({{Jezik-ar|المسجد الأقصى|al-Masjid al-Aqṣā}}; {{Jezik-he|הַר הַבַּיִת|Har haBáyit}} ali {{lang|ha|הַר הַמוריה}}, {{translit|ha|Har haMoria}}) je grič v vzhodnem [[Jeruzalem]]u. V judovstvu predstavlja verski kraj, na katerem sta stala dva templja. Po judovskem prepričanju je bil tu rojen [[Adam (Sveto pismo)|Adam]], tu sta žrtvovala darove Bogu [[Kajn]] in [[Abel (Sveto pismo)|Abel]] in [[Abraham]] naj bi tu ponudil sina [[Izak (Sveto pismo)|Izaka]] v daritveno žrtev. == Zunanje povezave == {{Commonscat|Temple Mount}} * [http://www.templemount.org Templemount.org] {{normativna kontrola}} {{Nanoškrbina}} [[Kategorija:Gore v Jeruzalemu]] [[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]] 2ub8w9jgo5ce1wi97zc0u682guju8xi 0 407605 6752789 6738619 2026-09-19T10:31:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752789 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tomaž Pandur''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališče|gledališki]] [[režiser]], * [[19. februar]] [[1963]], [[Maribor]]<ref>{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Toma%C5%BE_Pandur|title=Tomaž Pandur – Geslo|publisher=SiGledal, portal slovenskega gledališča|accessdate=28. avgust 2015|date=|website=|last=|first=|archive-date=2021-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210202103759/https://sigledal.org/geslo/Toma%C5%BE_Pandur|url-status=dead}}</ref>, † [[12. april]] [[2016]], [[Skopje]], [[Severna Makedonija]].<ref name=rtv1>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-reziser-tomaz-pandur/390432 |title=Umrl je režiser Tomaž Pandur |accessdate=12. aprila 2016 |date=12. april 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}</ref> == Življenje in smrt == Rodil se je leta 1963 v Mariboru, kjer je obiskoval [[Prva gimnazija Maribor|Prvo gimnazijo Maribor]]. Študiral je režijo v Ljubljani ter se nato vrnil v Maribor. Po sporu v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor]] je zapustil [[Slovenija|Slovenijo]] in živel ter ustvarjal v [[New York|New Yorku]], [[Pariz]]u, [[Berlin]]u, [[Zagreb]]u, predvsem pa [[Madrid]]u. Zaradi srčne kapi je umrl 12. aprila 2016, med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Skopju v Makedonskem narodnem gledališču.<ref name="rtv1" /><ref name="delo1" /> ==Umetniško delo== Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz – Novo slovensko gledališče«.<ref>{{navedi splet | url=http://www.pandurtheaters.com/#!/tomaz-pandur | title=Tomaž Pandur | publisher=PANDUR.THEATERS | accessdate=28. avgust 2015 | archive-date=2021-06-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210612230058/http://www.pandurtheaters.com/#!/tomaz-pandur | url-status=dead }}</ref> Študiral in diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] leta 1988.<ref name=rtv1/> Njegova prva profesionalna uprizoritev, »Šeherezada«, leta 1988 v Slovenskem mladinskem gledališču je veljala za senzacijo. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča [[SNG Drama Maribor|SNG Drame Maribor]] in to funkcijo opravljal do leta 1996. V tem času je med drugim režiral [[Hamlet|Hamleta]], [[Faust|Fausta]], [[Carmen]], [[Božanska komedija|Božanske komedije]], [[Ruska misija|Ruska misija]] in Babilon.<ref name=delo1>{{navedi splet | url=http://www.delo.si/kultura/oder/umrl-je-reziser-tomaz-pandur.html | title=Umrl je režiser Tomaž Pandur | accessdate=12. 4. 2016 | work=[[Delo (časnik)|Delo]] | archive-date=2016-04-14 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160414002728/http://www.delo.si/kultura/oder/umrl-je-reziser-tomaz-pandur.html | url-status=dead }}</ref> Kot umetniški vodja SNG drame Maribor je odstopil po sporu zaradi finančnih dolgov gledališča ter se nekaj let umaknil od gledališkega življenja. K odrski umetnosti se je znova vrnil v tujini, kjer je leta 2002 z dramaturginjo [[Livija Pandur|Livijo Pandur]] ustanovil gledališče Pandur.Theaters.<ref name=rtv1/> Leta 2014 je po osemnajstih letih ponovno režiral v Ljubljani, prvič po odhodu v tujino zopet v slovenščini. V [[SNG Drama Ljubljana]] je režiral projekt Rihard III. + II., leto kasneje pa Fausta.<ref name=delo1/> === Opus === Med drugim je režiral naslednje predstave:<ref name=delo1/> * Faust, veliki oder SNG Drama Ljubljana, 2015 * [[William Shakespeare]] RIHARD III. + II., SNG Drama Ljubljana, 2014 * TESLA ELECTRIC COMPANY, Gledališka produkcija festivala Ljubljana, 2006 * Alas del Deseo (balet), Campania nacional del danza, Madrid, 2006 * Tomaž Pandur Inferno, Centro Dramatico Nacional, Madrid, 2005 * STO MINUT, Zunajinstitucionalni projekti, 2003 * Milorad Pavić HAZARSKI SLOVAR , Gledališka produkcija festivala Ljubljana, 2003 * La divina commedia - Purgatorio, Paradiso, Thalia Theater, Hamburg, 2002 * [[Ivo Svetina]] BABYLON, Drama SNG Maribor, 1996 * Nenad Prokić, Tomaž Pandur RUSKA MISIJA, Drama SNG Maribor, 1994 * Nenad Prokić, [[Dante Alighieri]] LA DIVINA COMMEDIA - PARADISO, Drama SNG Maribor, 1993 * Alighieri Dante, Nenad Prokić LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO, Drama SNG Maribor, 1993 * Nenad Prokić, Alighieri Dante LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO, Drama SNG Maribor, 1993 * CARMEN, Drama SNG Maribor, 1992 * William Shakespeare HAMLET, Drama SNG Maribor, 1990 * [[Johann Wolfgang Goethe]] FAUST, Drama SNG Maribor, 1990 * Ivo Svetina ŠEHEREZADA, Slovensko mladinsko gledališče, 1989 == Nagrade == Tomaž Pandur je za svoje delo prejel več nagrad in priznanj:<ref name=delo1/> * študentska Prešernova nagrada za režijo za predstavo Marija Stuart F. Schillerja<ref name=rtv1/> * [[Nagrada Prešernovega sklada]] leta 1991 za Fausta I, II v izvedbi SNG-ja Maribor * [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za najboljšo režijo in najboljšo uprizoritev v celoti (prav tako za Fausta I, II) * Zlati grb mesta Maribor * [[Glaserjeva nagrada]] za življenjsko delo * [[Nagrada Bojana Stupice]] za življenjsko delo * Zlata maska MES Sarajevo za režijo (prav tako za Fausta I, II) ==Glej tudi:== * [[Seznam slovenskih režiserjev|seznam slovenskih gledaliških režiserjev]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.pandurtheaters.com/ Domača stran] * [http://www.sigledal.org/geslo/Tomaž_Pandur Tomaž Pandur - Geslo] * [http://www.delo.si/kultura/oder/tomaz-pandur-umetnik-s-podjetnisko-zilico-ali-podjetnik-z-umetnisko.html Tomaž Pandur: Umetnik s podjetniško žilico ali podjetnik z umetniško, 5. april 2014] * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174311739 Tomaž Pandur Intervju, 28. december 2014] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175216961 Tomaž Pandur: Vem, kaj lahko teater da svoji sredini]. Naši umetniki pred mikrofonom (25. april 2026). RTV Slovenija. * [https://www.rtvslo.si/radio/podkasti/oder/15104167/175229444 Iskanje in definiranje lepote, razstava ob 10. obletnici slovesa režiserja Tomaža Pandurja]. Oder (15. junij 2026). RTV Slovenija. {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{GlazerjeviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Pandur, Tomaž}} [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] b1wpnw0xj8rm9zf5kkwnpxmx5gr9du2 0 410617 6752464 6752276 2026-09-18T12:52:57Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6752464 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] hv4b10tbfc0du4qe1hz8tcz7m0mlcw9 0 411341 6752626 6472488 2026-09-18T18:36:42Z Erardo Galbi 166658 6752626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgradba |name = Narodni arheološki muzej v Atenah |native_name = Εθνικό Αρχαιολογικό Μουσείο |image = National Archaeological Museum Athens 09.jpg |image_size = |caption = Glavni vhod v muzej |location = Ulica Patision, [[Atene]], [[Grčija]] | map_type = | map_alt = | map_caption = |start_date = 1866 |completion_date = 1889 |opening = |building_type = Muzej, neoklasični slog |antenna_spire = |roof = |top_floor = |floor_count = |elevator_count = |cost = |floor_area = |architect = Ludwig Lange, Panagis Kalkos, Armodios Vlachos, Ernst Ziller |structural_engineer= |client = |developer = |owner = |management = |references = |extra = |website = [http://www.namuseum.gr Official website] }} '''Narodni arheološki muzej''' ({{Jezik-gr|Εθνικό Αρχαιολογικό Μουσείο}}) v [[Atene|Atenah]] je zbirka nekaterih najpomembnejših [[artefakt]]ov z različnih arheoloških nahajališč po Grčiji od [[prazgodovina|prazgodovine]] do pozne [[Antika|antike]]. Je eden največjih muzejev na svetu z najbogatejšo zbirko artefaktov iz grške antike na svetu.<ref>{{Navedi splet |url=http://odysseus.culture.gr/h/1/eh151.jsp?obj_id=3249 |title=Hellenic Ministry of Culture {{!}} National Archaeological Museum<!-- Bot generated title --> |accessdate=2015-11-28 |archive-date=2007-06-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070622091348/http://odysseus.culture.gr/h/1/eh151.jsp?obj_id=3249 |url-status=dead }}</ref> Je na območju Eksarheje v središču Aten med ulicami Epir, Bubulinos in Tositsas, vhod pa je z ulice Patision, ki meji na zgodovinsko zgradbo Atenske politehnične univerze. == Zgodovina == [[Image:0028MAN-Room3.jpg|thumb|300px|Evfranor Paris, bron, 340 pr. n. št.]] Prvi narodni arheološki [[muzej]] v Grčiji je ustanovil premier Grčije Ioanis Kapodistrias v Ajgini leta 1829. Do leta 1858, ko je bil napovedan mednarodni arhitekturni natečaj za kraj in arhitekturno zasnovo novega muzeja, se je arheološka zbirka selila na številne razstavne kraje.<ref name=Raffy>The National Archaeological Museum (2000) Euangelia Kypraiou Archaeological Receipts Fund Direction of Publications, Athens Greece</ref> Današnji kraj je bil izbran in gradnja stavbe muzeja se je začela leta 1866. S pomočjo sredstev grške vlade, grškega arheološkega društva in družbe iz Miken je bila končana leta 1889. Večji dobrotniki so bili Eleni Tositsa, ki je podarila zemljišče za gradnjo muzeja, ter Demetrios in Nikolaos Vernardakis iz Sankt Peterburga. Sprva se je muzej imenoval ''Osrednji muzej''. Današnje ime je dobil leta 1881, ko je bil predsednik vlade Grčije Harilaos Trikupis. Leta 1887 je postal kustos muzeja znan arheolog Valerios Stais . Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil muzej zaprt in starine so bile zaprte v posebnih zaščitnih škatlah in zakopane, da bi preprečili njihovo uničenje in plenjenje. Leta 1945 so bili eksponati ponovno prikazani pod vodstvom Hristosa Karuzosa. V južnem krilu muzeja domuje epigrafski muzej z najbogatejšo zbirko napisov na svetu. Muzej z bogato zbirko napisov se je razširil med letoma 1953 in 1960 z arhitekturnim oblikovanjem Patroklosa Karantinosa.<ref>{{Navedi splet |url=http://odysseus.culture.gr/h/1/eh152.jsp?obj_id=3348 |title=Ministry of Culture |accessdate=2015-11-28 |archive-date=2012-05-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120521223126/http://odysseus.culture.gr/h/1/eh152.jsp?obj_id=3348 |url-status=dead }}</ref> == Zgradba == [[File:National Archaeological Museum, Athens, Greece (5042123649).jpg|thumb|200px|Detajl zgradbe]] Muzej ima mogočno [[Neoklasicizem|neoklasično]] podobo, ki je bila v tistem času zelo priljubljena v Evropi in je usklajena s klasičnim slogom artefaktov, ki so v njem. Prvotni načrt je zasnoval arhitekt Ludwig Lange, ki so ga pozneje spremenili Panagis Kalkos, ki je bil glavni arhitekt, ter Armodios Vlachos in Ernst Ziller. Na prednjem delu muzeja je velik neoklasičen park s kipi. == Razvoj in obnova == Stavba je doživela številne širitve. Najpomembnejši sta bili gradnja novega vzhodnega krila v začetku 20. stoletja, ki temelji na načrtih Anastasiosa Metaksasa, in gradnja enonadstropne stavbe, ki jo je oblikoval George Nomikos med letoma 1932 in 1939. To je bilo potrebno zaradi prilagoditve hitro rastoči zbirki artefaktov. Najnovejša prenova muzeja je trajala več kot 1,5 leta, v tem času je bil muzej zaprt. Ponovno so ga odprli julija 2004 med olimpijskimi igrami v Atenah. Obnova je vključevala estetsko in tehnično nadgradnjo stavbe, vgradnjo sodobnega klimatskega sistema, reorganizacijo zbirk muzeja in popravilo škode, ki jo je povzročil potres leta 1999. Sobo z minojskimi freskami so za javnost odprli leta 2005.<ref>[http://www.ekathimerini.com/4dcgi/news/content.asp?aid=57554 ekathimerini.com | National Archaeological Museum<!-- Bot generated title -->]</ref> Maja 2008 je minister za kulturo Mihalis Liapis odprl težko pričakovano zbirko egiptovskih starin in zbirko Eleni in Antonisa Stathatosa.<ref>[http://www.ana.gr/anaweb/user/showplain?maindoc=6433001&maindocimg=6431889&service=102 Egyptian antiquities exhibition]</ref> Danes ponovno razmišljajo, da bo potrebna nadaljnja širitev muzeja na sosednja območja. Nov načrt je bil narejen za podzemno širitev na sprednji strani muzeja. == Zbirke == [[Image:MaskOfAgamemnon.jpg|200px|thumb|right|''[[Agamemnonova maska]]'', eden od najznamenitejših primerkov v muzeju]] [[File:0142 - Archaeological Museum, Athens - Antikythera mechanism - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 11 2009.jpg|right|thumb|200px|''Mehanizem z Antikitere'' (glavni del)]] [[File:NAMA Athéna Varvakeion.jpg|thumb|200px|''Varvakeios Atena'', krizelefantinska replika Atene Partenos]] [[File:God of Cape Artemision 01.JPG|thumb|200px|Bronasti kip z rta Artemizij]] [[Image:NAMA Jockey Artémision.jpg|thumb|200px|left|''Jezdec z rta Artemizij'']] Muzejske zbirke so v devetih oddelkih:[⁶] * Prazgodovinska zbirka ([[neolitik]], [[kikladska doba|kikladska]] in [[Mikene|mikenska doba]]) * Zbirka kipov * Vaze in zbirka manjših predmetov * Najdbe s [[Santorini]]ja * Metalurgija * Stathatosova zbirka * Vlastosova zbirka * Egipčanska umetniška zbirka * Bližnjevzhodne starine === Prazgodovinska zbirka === Prazgodovinska zbirka prikazuje predmete iz neolitske dobe (6800 do 3000 pr. n. št.), zgodnje in srednje [[bronasta doba|bronaste dobe]] (3000 do 2000 pr. n. št. in 2000 do 1700 pr. n. št.), vsi predmeti so razvrščeni kot kikladska in mikenska umetnost. ==== Neolitik, zgodnja in srednja bronasta doba ==== Keramične najdbe so z različnih pomembnih neolitskih krajev, kot sta Dimini in Sesklo, iz srednje heladske keramike iz Beocije, Atike in Ftiotide. Nekateri predmeti iz zbirke Heinricha Schliemanna v Troji so tudi na ogled. ==== Kikladska umetnost ==== Kikladska zbirka ima slavne marmorne figurice z egejskih otokov Delos in Keros, tudi ''Lutnjar''. Te skrivnostne človeške predstavitve, ki spominjajo na sodobno umetnost, so navdihnile mnoge umetnike, kot je [[Henry Moore]] <ref>Early cycladic sculpture: its aesthetics and its influences on Henry Moore and Constantin Brâncuși DEB Lercher - 1979 - State University of New York at Binghamton</ref>, so iz 3. tisočletja pr. n. št. s starih pokopališč na egejskih otokih skupaj z bronastim orodjem in posodjem. ==== Mikenska umetnost ==== Mikensko civilizacijo predstavljajo kamen, bron in keramične posode, figurice, slonovina, steklo in predmeti iz fajanse, zlati pečati in obroči iz obokanih grobnic v Mikenah in drugih krajev na [[Peloponez]]u (Tirint in Dendra v Argolidi, Pilos v Mesiniji in Vafio v Lakoniji). Velikega pomena sta dve zlati skodelici iz Vafia, ki kažeta prizor ob ujetju bika. ===== Najdbe Heinricha Schliemanna ===== Mikenska zbirka vključuje tudi čudovite najdbe [[Heinrich Schliemann |Heinricha Schliemanna]] iz 19. stoletja v Mikenah s ''krožnega grobišča A'' in zgodnejšega ''krožnega grobišča B''. Najopaznejše so zlate pogrebne maske na obrazih umrlih mikenskih plemičev. Med njimi je najbolj znana ''[[Agamemnonova maska]]'', ki je bila tako imenovana po pomoti. So tudi najdbe z mikenske citadele, vključno z reliefno stelo, zlatimi posodami, steklom, alabastrom in jantarjem, orodjem in dragulji. Drugi predmeti so rezbarija iz slonove kosti dveh ''boginj z otrokom'', poslikana apnenčasta ''glava boginje'' in slavna ''vaza z bojevniki'' iz 12. stoletja. === Egipčanska umetnost === Egipčanska zbirka sega v zadnjih dvajset let 19. stoletja. Egiptovska vlada je leta 1893 podarila devet mumij iz dobe faraonov. Za egipčansko zbirko sta zaslužna dva donatorja, Ioanis Dimitrij (leta 1880) in Aleksander Rostović (leta 1904). Zbirka vsebuje več kot 6000 predmetov, od tega je 1100 na ogled javnosti. Je ena najboljših zbirk egiptovske umetnosti na svetu. Vsebuje redke kipe, orodje, dragulje, mumije, leseno krsto za mumijo, bronasti kip princese, nepoškodovana ptičja jajca in 3000 let staro štruco kruha z ugrizom večjega kosa. Središče razstave je bronasti kip princese, svečenice Takušit, iz okoli 670 pred našim štetjem. Je 70 cm visoka in nosi obleko, pokrito s hieroglifi, kip je bil najden na jugu Aleksandrije leta 1880. <ref>[http://www.nzherald.co.nz/section/2/story.cfm?c_id=2&objectid=10510179 Priceless ancient Egyptian relics go on display]{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=September 2011}}</ref> === Stathatosova zbirka === Stathatosova zbirka je imenovana po darovalcu in večjih grških dobrotnikih Antonisu in Eleni Stathatos. V zbirki je okoli 1000 predmetov, predvsem nakita, pa tudi kovinski predmeti, vaze in lončenina iz srednje bronaste dobe do pobizantinske dobe. Posebno noto dajejo predmeti iz helenističnega obdobja, zlati dragulji iz Karpenisija in Tesalije. == Umetniki in artefakti == Nekateri od antičnih umetnikov, katerih delo je predstavljeno v muzeju, so: [[Miron]], [[Skopas]], [[Evtimid]], [[Lidos]], [[Agorakritus]], [[Agazias]], [[Pana (slikar)|Pana]], [[Poročni slikar]], [[Meleager (slikar)|Meleager]], [[Simon iz Kleone]], [[Nesos (slikar)|Nesos]], [[Damofon]], [[Aison (slikar)|Aison]], [[Analat (slikar)|Analat]], [[Polignot (slikar)|Polignot]], [[Hermonaks]]. Zbirke vsebujejo kiparska dela: [[lutrofor]], [[amfora]], [[Hidrija (posoda)|hidrija]], [[skifos]], [[krater (posoda)|krater]], [[pelike]], posode [[lekit]], [[stela (spomenik) |stele]], [[freska|freske]], zlatnino, orožje, opremo, kovance, igrače in druge antične predmete. Artefakti iz arheoloških izkopavanj so s: [[Santorini]]ja, [[Mikene|Miken]], [[Tirint]]a, Dodona, Vafia, Ramnusa, Likosure, Egejskih otokov, [[Delos]]a, Afajinega templja v Egini, svetišča Artemide Ortije v Antična [[Šparta|Šparti]], Pilosa, [[Tebe, Grčija|Teb]], [[Atene|Aten]], jame Vari, razbitin ob otoku Antikitera in raznih drugih krajev Grčije. Terakotni kipec ''daidala'' iz muzeja je navdihnil oblikovalce maskote olimpijskih iger v Atenah leta 2004, maskoti sta bila Atena in Fevos. == Nove razstave == Dva najnovejša eksponata muzeja sta ''zlat pogrebni venec'' iz 4. stoletja pred našim štetjem in ''marmorni kip ženske'' iz 6. stoletja pred našim štetjem, ki sta bila vrnjena kot ukradena artefakta v Grčiji leta 2007. Vrnil ju je muzej [[Jean Paul Getty |Getty]] iz [[Kalifornija|Kalifornije]] po 10 let trajajočem pravnem sporu med njim in grško vlado.<ref>{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/6505971.stm|title=BBC NEWS - Europe - Ancient wreath returns to Greece|publisher=|accessdate=21 November 2015}}</ref> Eno leto prej so se s fundacijo [[Los Angeles]] dogovorili, da vrnejo ''nagrobnik iz grških Teb'' iz 4. stoletja pred našim štetjem in zaobljubljen ''relief z otoka Tasos'' iz 6. stoletja pred našim štetjem.<ref>[http://www.cbc.ca/arts/artdesign/story/2007/07/09/greece-antiquities-smuggling.html CBC.ca Arts - Greece closes net on antiquities smuggling<!-- Bot generated title -->]</ref> == Muzejske dragocenosti == {{col-begin}} {{col-3}} *[[Mehanizem z Antikitere]] *[[Nestorjev pokal]] *[[Agamemnonova maska]] *[[Dipilonov napis]] *[[Pozejdon z rta Artemizij]] *[[Evfranor Paris]] *[[Diadumen]] *[[Maratonski deček]] *[[Stela z Lemnosa]] *[[Kuros iz Anavizosa]] *[[Kuros iz Souniona]] *[[Knidska Afrodita]] *[[Plošče iz Pitse]] *[[Grobnica iz Aritakate]] *Zbirka kurosov in kor {{col-3}} *[[Daidala]] *[[Ninionska plošča]] *[[Tezejev prstan]] *Stenske freske iz Tirinta in Santorinija *[[Lutnjar s Kerosa]] *[[Kapitolska Venera]] *[[Afrodita in Pan]] z Delosa *[[Pozejdon z Milosa]] *[[Igralec na harfo s Kerosa]] *[[Riton]] v obliki bikove glave *[[Nereidov kip]] *[[Jezdec z rta Artemizij]] *[[Varvakejska Atena]] *Mikenska [[vaza z bojevniki]] {{col-end}} == Arheološka knjižnica == Muzej ima 118 let staro knjižnico arheologije z redkimi knjigami in publikacijami o antični umetnosti, znanosti in filozofiji. Knjižnica ima skoraj 20.000 zvezkov, vključno z redkimi izdajami, ki segajo v 17. stoletje. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_politics_100030_10/07/2007_85498|title=Rare tomes... - News - ekathimerini.com|publisher=|accessdate=21 November 2015}}</ref> Bibliografija zajema arheologijo, zgodovino, umetnost, starodavne religije in starogrško filozofijo, pa tudi starogrško in latinsko literaturo. Zlasti pomembni so dnevniki različnih izkopavanj, vključno z dnevniki Heinricha Schliemanna. Zbirka arheoloških knjig je najbogatejša v Grčiji. Nedavno je bila obnovljena s sredstvi iz fundacije Alexandra S. Onassisa. Njena prenova je bila končana 26. maja 2008 in se imenuje po Alexandru Onassisu. <ref>{{navedi splet|url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_politics_100020_09/07/2007_85456|title=This Week - News - ekathimerini.com|publisher=|accessdate=21 November 2015}}</ref> == Muzejske dejavnosti == * restavratorski laboratoriji * fotografski arhiv in kemijski laboratoriji * občasne razstave v muzeju in tujini * muzej gosti veliko z arheologijo povezanih predavanj == Informacije za obiskovalce == Muzej je dostopen z atensko podzemno železnico. Najbližji postaji sta Viktoria in Omonia. Muzej ima trgovino z replikami artefaktov in kavarno v vrtu s skulpturami. Muzej je v celoti dostopen z invalidskim vozičkom. Imajo tudi pripomočke in vodnike za gluhe in naglušne obiskovalce. ==Galerija== <center> <gallery> File:Kouros anavissos.jpg| Kuros iz Anavizosa Image:NAMA Akrotiri 4.jpg|Freske s Santorinija Image:Statue of the Minotaur (Roman copy after an original by Myron) at the National Archaeological Museum of Athens on 3 April 2018.jpg|Minotavrov doprsni kip Image:La_Dame_de_Mycènes,_fresco.jpg|Tako imenovana "mikenska gospa" File:Gold rhyton.jpg|Zlati riton iz Miken File:6265 - Archaeological Museum, Athens - Silver rhyton from Mycenae - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 13 2009.jpg|Srebrni riton z zlatim rogom Image:MycenaeMask2.JPG|Pogrebna maska Image: MycenaeDiadems.jpg|Zlati eliptični pogrebni diadem iz groba III (krožno grobišče A, Mikene) Image:NAMA Alphabet grec.jpg|Zgodnja grška abeceda na obodu atiške posode s črno poslikavo File:Ancient Greek pottery in the National Archaeological Museum in Athens 14.JPG|Krater (vaza) z bojevniki File:Korai 01.JPG|Fraziklejeva kora iz leta 550 pr. n. št. File:117-Joueurs-de-crosse MNA.jpg|Osnova pogrebnega kurosa iz Keramejka, okrašena z reliefi: vozovi, hopliti in hokejisti (510 do 500 pred našim štetjem) File:Stele Odou Athinas, National Archaeological Museum of Athens, 2006.jpg|Družina na nagrobniku File:Myrtis reconstruction.jpg|Obnovljena podoba Mirtisa Image:NAMA Stèle d'Aristonautes.jpg|Nagrobni ''naiskos'' iz Aristonavta Image:Antikythera philosopher.JPG|Glava filozofa z brodoloma pri Antikteri Image:NAMA X15118 Marathon Boy 3.JPG|Maratonski deček Image:Diadoumenos-Atenas.jpg|Diadumen, nosilec diadema File:Statue of Poseidon NAMA 235 (DerHexer), part 2.JPG|Kip Pozejdona File:1384 - Archaeological Museum, Athens - Child - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 11 2009.jpg|Goli otrok nosi diadem, naslonjen je na raco (3. stoletje pred našim štetjem) File:0029MAN-Themis.jpg|Ramnunt Temis (3. st. pr. n. št.) File:New comedy first slave theatre mask NAMA3373 Athens Greece.jpg|Kip gledališke maske iz helenističnega obdobja Image:NAMA Aphrodite Syracuse.jpg|Afrodita iz Sirakuz (Afrodita Pudika) File:0617 - Archaeological Museum, Athens - The Atalante Hermes - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 10 2009.jpg|Atalant Hermes Image:NAMA Hygie.jpg|Boginja Higeja File:Artemis diadoumena 1st century bc 02.JPG|Artemida Diadumena (1. st. pr. n št.) File:1474 - Archaeological Museum, Athens - Thanatos - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 13 2009.jpg|Kip Tanatosa (1. st. pr. n. št.) File:Nama ottaviano augusto.JPG|Avgust File:1671 - Archaeological Museum, Athens - Asklepios - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 11 2009.jpg|Kip Asklepija. Rimska kopija (leto 160), iz 4. st. pr. n. št. grški izvirnik. File:Group of Aphrodite, Pan and Eros (National Archaeological Museum of Athens, 1-31-2023).jpg|''Afrodita, Pan in Eros'' File:Statue of a fighting Gaul NAMA 247 (DerHexer).JPG|Ranjeni Gaul File:1645 - Archaeological Museum, Athens - Antinous - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 11 2009.jpg|Doprsni kip Antinija (130 do 138 n. št.) File:1744 - Archaeological Museum, Athens - Table support - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 11 2009.jpg|Miza kot podstavek z Dionizovo skupino (170/180 n. št.), vidnih je nekaj ostankov barve File:0585 - Archaeological Museum, Athens - Parva Herculanensis - Photo by Giovanni Dall'Orto, Nov 13 2009a.jpg|Pogrebni kip ženske, ki nosi [[kiton]] in himation, majhna ženska iz Herkulaneuma. Rimska kopija iz 2. stoletja po izvirniku iz 300 pr. n. št. </gallery> </center> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons|National Archaeological Museum of Athens}} *[http://www.namuseum.gr/index-en.html National Archaeological Museum of Athens] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130511232008/http://www.namuseum.gr/index-en.html |date=2013-05-11 }} Official website *[http://tec.uno.edu/NOCTIITE/greece/Images/Athens/NMArtifacts.html Artifacts in the National Museum of Archaeology Photographs of Richard Speaker Greece, 2000] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090611083041/http://tec.uno.edu/NOCTIITE/greece/Images/Athens/NMArtifacts.html |date=2009-06-11 }} *[http://www.latsis-foundation.org/megazine/publish/ebook.php?book=32&preloader=1 National Archaeological Museum - Ebook by Latsis Foundation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130411022733/http://www.latsis-foundation.org/megazine/publish/ebook.php?book=32&preloader=1 |date=2013-04-11 }} *[http://travels.co.ua/engl/greece/athens/arch_musem/index.html Photo album] *[http://www.unrv.com/museum/archaeological-museum-athens.php Review of The National Archaeological Museum in Athens at UNRV.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180615190625/https://www.unrv.com/museum/archaeological-museum-athens.php |date=2018-06-15 }} *[https://www.facebook.com/ArchaeologicalMuseumOfAthens Αρχαιολογικό Μουσείο Αθηνών - Archaeological Museum Of Athens] Unofficial page on Facebook [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Atenah]] [[Kategorija:Zgodovina Grčije]] [[Kategorija:Muzeji v Grčiji]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1829]] [[Kategorija:Arheološki muzeji]] {{normativna kontrola}} aa7pqg74tbbqvfk1wcwfvd2gaeslf5e 0 413700 6752668 6752299 2026-09-18T22:09:24Z Anzet 118843 /* 2026 */ 6752668 wikitext text/x-wiki Izbor za domačo in tujo '''popevko tedna''' na [[Val 202|Valu 202]] poteka ob petkih. Poslušalci izbirajo med 3 domačimi in 3 tujimi predlogi, za katere glasujejo v spletni anketi in po telefonu, pri čemer ima večjo težo telefonsko glasovanje (zmagovalec spletnega glasovanja prejme 5 točk, drugouvrščeni 3, tretjeuvrščeni pa 1 točko, medtem ko pri telefonskem glasovanju šteje vsak glas posebej). Zmagovalni popevki tedna se v prihodnjem tednu zavrtita dvakrat dnevno (ob 9.35 in 16.35). Predloge izbira [[Andrej Karoli]]. ===Pred septembrom 2011=== Praviloma zmagovalne popevke (sicer pa vsaj predlogi). {| class="wikitable" |- ! Izvajalec !! Popevka tedna !! Vir |- | Adam || Odnosi med srečnimi || <ref>{{navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042354688 |title=V ponedeljek bo izšla Alfa, prvi album glasbene skupine Adam |accessdate=17. 3. 2023 |date=23. 4. 2010 |format= |work=Dnevnik |archive-date=2023-03-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230317093416/https://www.dnevnik.si/1042354688 |url-status=dead }}</ref> |- | Age of Ants || || <ref>https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=138380126186720&id=56028017052</ref> |- | Anavrin || Pri filozofiji, Kot 2 otoka || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/anavrin/ |title=ANAVRIN |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2017-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170602210546/http://www.slorock.si/anavrin/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Backstage]] || Misel nate, Dougcajt, Nov dan, nov svet, Kadar v mojih mislih si || <ref>{{navedi splet |url= https://www.studentarija.net/10-obletnica-backstage-v-gala-hali/|title=10. obletnica Backstage v Gala Hali |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= }}</ref> |- | [[BHC]] || Manifest || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/bhc/ |title=BHC |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063653/http://www.slorock.si/bhc/ |url-status=dead }}</ref> |- | Big Addiction || Odhajam od doma <small>(ft. Zlatko)</small>, Morfij || |- | [[Billysi]]|| Ljubljana, Insomnia || |- | Blu.Sine || Začetki || <ref>https://www.facebook.com/blusine/posts/134694756602055</ref> |- | [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Le naprej || <ref>{{navedi splet |url=http://dan-d.net/nov-singel-le-naprej-je-popevka-tedna-na-radiju-valu-202/ |title=Nov singel Le naprej je popevka tedna na radiju Valu 202 |accessdate=16. 2. 2019 |date=2. 4. 2005 |format= |work= }}</ref> |- | [[Day out|Day Out]] || Y veter, Nebo nad Bagdadom || <ref>http://www.maxxaudio.net/gs-dayout.php</ref><ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Day Out v letu 2005 |journal=Mengšan |volume=XIII |issue=6 |pages=15 |publisher= |doi= |url=http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |accessdate=8. 1. 2018 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233825/http://www.menges.si/uploads/Marec,%20st.03,%20let.13.pdf |url-status=dead }}</ref> |- | [[Division]] || Jokala sem || <ref>https://www.facebook.com/divisionmusic/posts/229291870662</ref> |- | [[Eskobars]]|| Cosmo Blues || <ref name="eskobust">{{navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |title=Premierno: The Toronto Drug Bust & Eskobars (skupni koncert - one night only) - samo v Mariboru! |accessdate=16. 2. 2019 |date= |format= |work= |archive-date=2019-02-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190216212125/https://www.napovednik.com/dogodek149805_premierno_the_toronto_drug_bust_eskobars_skupni |url-status=dead }}</ref> |- | [[Eva Moškon]] & Črnobelo || Ljubim se || <ref>{{navedi splet |url= http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070426/C/304269980/eva-prisega-na-crnobelo|title=Eva prisega na Črnobelo |accessdate=16. 2. 2019 |date=26. 4. 2007 |format= |work=Gorenjski glas }}</ref> |- | Firefly || Lalalai || <ref>https://www.facebook.com/126280907198/posts/190992654251784/</ref> |- | [[Gal Gjurin]] || Sedemnajst || <ref>https://www.youtube.com/watch?v=7DqFZFtOzPc</ref> |- | Grimmski || || <ref>{{navedi splet |url= https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/skupina-z-desetimi-pridevniki-45951|title=Skupina z desetimi pridevniki |accessdate=16. 2. 2019 |date=25. 3. 2009 |format= |work=Žurnal24 }}</ref> |- | Gutti || This Love, Oceanlikes || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/svet-zabave/glasba/v-sloveniji-obstaja-se-kaj-drugega-kot-sank-rock/256751|title="V Sloveniji obstaja še kaj drugega kot Šank Rock" |accessdate=16. 2. 2019 |date=4. 5. 2011 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]]|| Ledene ceste || <ref>http://www.obcan-litija.si/files/obcan_2011_02_februar.pdf</ref> |- | Interceptor || Uničimo tabuje <small>(ft. Deja Mušič)</small> || <ref>{{navedi splet |url=http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |title=Interceptor |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=Rockline |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108234221/http://www.rockline.si/podrobnosti-izvajalca/interceptor-1305 |url-status=dead }}</ref> |- | Jacuzzy Krall || Čeveljaza <small>(s Sausages)</small>, Roke gor || <ref>{{navedi splet |url= http://www.svetinljudje.si/si/default.wlgt?i146p=0&id=6171&i86p=4|title=JACUZZY KRALL |accessdate=8. 1. 2017 |date= |format= |work=Svet in ljudje }}</ref> |- | [[Jadranka Juras]] || Ko bi le vedel <small>(dec 05)</small> || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |title=Jadranka Juras pred izidom novega albuma |accessdate=15. 2. 2019 |date=9. 1. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013028/https://rockonnet.com/2006/01/jadranka-juras-pred-izidom-novega-albuma/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Lara-B]]|| Večno || <ref>https://www.facebook.com/Lara.B.music/posts/126752494023175</ref> |- | Liquf || Krila, Iluzija || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/4158-liquf-krila-popevka-tedna.html |title="Krila" skupine Liquf popevka tedna |accessdate=8. 1. 2018 |date=18. 9. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233512/https://www.napovednik.com/dogodek249088_indigo_liquf |url-status=dead }}</ref> |- | Marzla Vada || Popoln umor || <ref>http://www.marzlavada.com/novica.php?id=114</ref> |- | Mestni postopači || Ne živi za naprej, Le mladost, Vsi mi govorijo || <ref name="a">{{Navedi splet |url=https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233402/https://www.napovednik.com/dogodek140796_rokerji_pojejo_pesnike |url-status=dead }}</ref> |- | [[Metalsteel]]|| Spomin || <ref>https://www.medvode.si/Files/eMagazine/85/77432/14.11.2008.pdf</ref> |- | [[Milan Kamnik]]|| Ibržnik || <ref>{{navedi splet |url= https://www.vecer.com/z-ibrznikom-za-hitro-cesto-6237718|title=Z Ibržnikom za hitro cesto |accessdate=8. 1. 2018 |date=14. 10. 2016 |format= |work=Večer }}</ref> |- | [[Niet]] || Dekle izza zamreženega okna || <ref>{{navedi splet |url= http://b-side-music.blogspot.si/2010/05/v-velenju-dogaja-aka-niet-stresli.html|title=V Velenju dogaja aka. Niet stresli tamkajšnji MC! |accessdate=8. 1. 2018 |date=17. 5. 2010 |format= |work= }}</ref> |- | [[N'toko|N'Toko]] || Zig Zig || <ref>{{navedi splet |url= https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ntoko-parada-ljubezni|title=N'TOKO: PARADA LJUBEZNI |accessdate=8. 1. 2018 |date=5. 11. 2010 |format= |work=Radio Študent }}</ref> |- | [[Puppetz]]|| V meni || <ref>{{navedi splet |url=http://www.eposavje.com/arhiv/zabava/3202-puppetz-popevka-tedna-val-202.html |title=Puppetz - popevka tedna na Valu202 |accessdate=8. 1. 2018 |date=9. 5. 2009 |format= |work= }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | RattleSnake || Ogenj al' led || <ref>{{navedi splet |url=https://www.rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |title=Prihajajo Rattlesnake… |accessdate=16. 2. 2019 |date=28. 2. 2006 |format= |work=RockOnNet |archive-date=2020-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200924013913/https://rockonnet.com/2006/02/prihajajo-rattlesnake/ |url-status=dead }}</ref> |- | [[Requiem (glasbena skupina)|Requiem]] || Ogenj || |- | [[Rok 'n' Band|Rok'n'Band]] || Afrika Rusija || <ref>{{navedi splet |url=https://www.si21.com/Glasba/-ROK_N_BAND_SPET_V_SREDISCU_POZORNOSTI/ |title=ROK N BAND SPET V SREDIŠČU POZORNOSTI |accessdate=8. 1. 2018 |date=31. 5. 2004 |format= |work= }}</ref> |- | Skalp || Vrtičkar, Metka Baletka, 100 pijanih idej || <ref>{{Navedi splet |url=http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |title=arhivska kopija |accessdate=2018-01-08 |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063824/http://www.e-fronta.info/skalp-06-10.html |url-status=dead }}</ref> |- | The Tide || Decline || <ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/zabava/glasba/the-tide-glavni-na-vasi/243365|title=The Tide: glavni na vasi |accessdate=16. 2. 2019 |date=8. 11. 2010 |format= |work=MMC }}</ref> |- | [[The Toronto Drug Bust]]|| If You Were Mine || <ref name="eskobust"/> |- | Toxic Heart || Ride Your Life || <ref>{{navedi splet |url=http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |title=Žiga Logar - bobnar, fotograf in še kaj |accessdate=8. 1. 2018 |date=23. 4. 2008 |format= |work=Tednik Panorama |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063642/http://tednikpanorama.si/cgi-bin/stran.pl?id=9&izris=izpisiNovico&st_pod=30&jezik=slo&templ=0 |url-status=dead }}</ref> |- | [[Tulio Furlanič]]|| Nocoj joče neko srce || <ref>{{navedi splet |url=http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |title=FURLANIČ, Tulio |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work= |archive-date=2018-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180109063712/http://www.primorci.si/osebe/furlani%C4%8D-tulio/924/ |url-status=dead }}</ref> |- | Ultra || Dan za dva, Višje || <ref name="a"/> |- | [[Zgrešeni primeri]] || Razlike || <ref>{{navedi splet |url=http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |title=ZGREŠENI PRIMERI |accessdate=8. 1. 2018 |date= |format= |work=SloRock |archive-date=2018-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180108233529/http://www.slorock.si/zgreseni-primeri/ |url-status=dead }}</ref> |} {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | <center>20. 08.<br>2010</center> || Papir<br>Pero Lovšin<br>Heavenix || Smashing Pumkins<br>Die Fantastischen 4<br>Linkin Park<ref>https://www.facebook.com/Val202/posts/147592741936848</ref> |} ===2011=== Kjer je do maja 2015 navedena samo ena skladba (namesto treh), gre za zmagovalno popevko. Kjer so navedeni vsi trije kandidati (oz. vsaj dva), je zmagovalna popevka v krepkem. {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 26. 08. || Uboga gmajna – [[Cancel]] || Arlandria – [[Foo Fighters]] |- | 23. 09. || V vagonu raztrganih duš – [[Res Nullius]]<br>Kronika betona – Mirko<br>'''Oda revežu – [[Buldogi]]''' || Suck It And See – Arctic Monkeys<br>'''Body And Soul – Tony Bennett ft. [[Amy Winehouse]]'''<br>La Notte Dei Desideri – Jovanotti |- | 07. 10. || Hands – [[Moveknowledgement]]<br>Na drugem bregu – [[Bohem]]<br>'''Možgani na paši – Nula Kelvina''' || Why I Love You – Jay Z & Kanye West<br>You Need Me, I Don't Need You – Ed Sheeran<br>'''These Days – Foo Fighters''' |- | 14. 10. || '''Klovn – [[Flirrt]] ft. [[Tinkara Kovač|Tinkara]]'''<br>Hoću, neću – [[Gušti]]<br>Dež – [[Hiša (glasbena skupina)|Hiša]] || '''Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]'''<br>It Will Rain – Bruno Mars<br>We Found Love – [[Rihanna]] |- | 21. 10. || '''Greva – Nataša VT'''<br>Najin ples – [[Neisha]] & Tokac<br>Pozabil sem – Bataljon || This Is The Day – Manic Street Preachers<br>'''La differenza tra me e te – Tiziano Ferro'''<br>My Home – Nneka |- | 28. 10. || '''Pride tak dan – Lea Likar'''<br>Poj mi pesem – [[Vlado Kreslin]]<br>A vid'š, da me ni – Mitja & Murat || '''Rumour Has It – [[Adele]]'''<br>Monarchy Of Roses – [[Red Hot Chili Peppers]]<br>Video Games – Lana Del Rey |- | 04. 11. || Pojdi stran – Corvus<br>Ko obrneš novo stran – [[Gal Gjurin]]<br>'''Strah – Notterdam''' || Wherever You Will Go – Charlene Soraia<br>Benvenuto – Laura Pausini<br>'''We All Go Back To Where We Belong – [[R.E.M.]]''' |- | 11. 11. || '''Generacija Y – [[Puppetz]]'''<br>Rit pa srajca – L.S.D.<br>Da sanjal bi njo – [[Stereotipi (skupina)|Stereotipi]] || '''Tomorrow – [[The Cranberries]]'''<br>Like Smoke – [[Amy Winehouse]] ft. NAS<br>1996 – The Wombats |- | 18. 11. || '''Ready To Go – The Tide'''<br>Trbowska – Red Five Point Star<br>Ostani – [[Andraž Hribar]] || Re-wired – Kasabian<br>'''Le Fee – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Call It What You Want – Foster The People |- | 25. 11. || Revolucija? Pa dež je napovedan – Lei'yh<br>Travnik in drevo – Gorazd Lampe<br>'''Mesto Duhov – Bojler''' || Lonely Boy – The Black Keys<br>'''Inevitabile – Giorgia ft. [[Eros Ramazzotti]]'''<br>Wetsuit – The Vaccines |- | 02. 12. || Iskrice – [[Bilbi]] || Show Me The Place – [[Leonard Cohen]] |- | 09. 12. || Samo ti – Sara Kobold || Cold December – Michael Buble |- | 16. 12. || Drobni biseri – [[Katrinas]] || Our Day Will Come – Amy Winehouse |- | 23. 12. || '''Kakšno sonce, kakšen dan – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Ta čas – Maja Keuc<br>Plamen – Siti hlapci || '''Nothing's Real But Love – Rebecca Fergusson'''<br>Hurt – Leona Lewis<br>Cannonball – Little Mix |- | 30. 12. || Electric Manland – Moveknowledgement<br>Kje si lubi – Manouche<br>'''Prekletih bazar – Res Nullius''' || '''Someone like you – Adele'''<br>Moves Like Jagger – Maroon 5 ft. [[Christina Aguilera]]<br>Girl from Ipanema – Amy Winehouse |} ===2012=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 06. 01. || Moj ša la la – Bališ<br>'''Smaal Tokka za precednika – Small Tokk & Nula Kelvina'''<br>Romanje – Tabu & [[Andrej Šifrer]] || Lego House – Ed Sheeran<br>Somebody That I Used To Know – Gotye & Kimbra<br>'''Home Again – Michael Kiwanuka''' |- | align="center"|2. || 13. 01. || '''Ibo – Avven'''<br>Naše leto, naš glas – Zlatko<br>Strah – Notterdam || '''Black Treacle – [[Arctic Monkeys]]'''<br>The Wolf Is Getting Married – Sinead O'Connor<br>The Daily Mail – Radiohead |- | align="center"|3. || 20. 01. || Če bi – Balladero<br>'''Kaj naj naredim – Sell Out'''<br>Včasih grem – Vulture and the Guru || '''Darkness – [[Leonard Cohen]]'''<br>My Valentine – Paul McCartney<br>Tattoo – Van Halen |- | align="center"|4. || 27. 01. || Screaming in Silence – Katarina Juvančič & Dejan Lapanja<br>'''Krvavi kolaž – [[Res Nullius]]'''<br>Ne najdem več besed – Dasha || Born To Die – Lana Del Rey<br>'''Look Around – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Towers – Bon Iver |- | align="center"|5. || 03. 02. || '''S.P. Blues – Muškat Hamburg'''<br>Balada – Katja Koren<br>Svet je moj – Zen || Melancholy Sky – Goldfrapp<br>'''Love Interruption – Jack White'''<br>Pelican – The Maccabees |- | align="center"|6. || 10. 02. || '''Vzemi me – [[Neisha]]'''<br>1000 mest – Coma Stereo<br>Parfum – [[Omar Naber]] || Give Me All Your Luvin' – Madonna ft. Nicki Minaj & M.I.A.<br>'''We Take Care Of Our Own – Bruce Springsteen'''<br>Titanium – David Guetta ft. Sia |- | align="center"|7. || 17. 02. || Najin dan – Flirrt<br>Jst bom tle – Maya<br>'''Potnik – Eskobars''' || Drunk – Ed Sheeran<br>Gold On The Ceiling – The Black Keys<br>'''In The End – Snow Patrol''' |- | align="center"|8. || 24. 02. || '''Krik izpod mrzlih odej – Skalp'''<br>Tam na koncu drevoreda – Vlado Kreslin<br>Hotel Grm repete 12 – [[Orlek (glasbena skupina)|Orlek]] || Part Of Me – Katy Perry<br>After Midnight – Blink 182<br>'''Will You Still Love Me Tomorrow – [[Amy Winehouse]]''' |- | align="center"|9. || 02. 03. || Once Again – Trash Candy<br>'''Brez obžalovanj – [[Mi2|MI2]]'''<br>Kar je moje – Blu.Sine || Blackout – Anna Calvi<br>'''Blue Jeans – Lana Del Rey'''<br>Sister Heroine – Beth Hart ft. Slash |- | 10. || 09. 03. || N'toko ne obstaja – [[N'toko]] || R U Mine – Arctic Monkeys |- | 11. || 16. 03. || Blizu – [[E.V.A.]] || Don't Stop (Color On The Walls) – Foster The People |- | 12. || 23. 03. || Najina mala skrivnost – Equinoxes || Madonna |- | 13. || 30. 03. || Metulji – Pliš || Dream On – [[Noel Gallagher]]’s High Flying Birds |- | 14. || 06. 04. || '''Knjiga obrazov – [[Gal Gjurin]]'''<br>Morda – Panda<br>Nov nor čas – Heavenix || Bridge Burning – Foo Fighters<br>Endless Love – Lionel Richie & Shania Twain<br>'''Not Supposed To Sing The Blues – [[Europe]]''' |- | 15. || 13. 04. || '''Poslušaj – [[Avtomobili]]'''<br>Get to know me – LeeLoojamais<br>Čarovnija – Peter Lovšin & Španski Borci || Ill Manors – Plan B<br>'''Never Let Me Go – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>You're a lie – Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators |- | 16. || 20. 04. || '''Senca – [[Tinkara Kovač]]'''<br>Čudež − Papir<br>? || '''Live To Rise – [[Soundgarden]]''' |- | 17. || 27. 04. || Zadnji poljub – Nude<br>Sam – Trkaj ft. [[Jadranka Juras]]<br>'''Dirka za notranji mir – [[BO!]]''' || Jackson – Florence & The Machine ft. Josh Homme<br>'''Hit Or Miss – Tom Jones'''<br>Trouble Town – Jake Bugg |- | 18. || 04. 05. || Način – Papir ft. [[Boštjan Gombač]] in Maja Keuc<br>Tistega dne – Hiša<br>'''Delejmo Watrwake – Smaal Tokk & Nula Kelvina''' || Sixteen Saltines – Jack White<br>'''Princess Of China – [[Coldplay]] ft. [[Rihanna]]'''<br>Dead And Gone – The Black Keys |- | 19. || 18. 05. || Oprosti mi – Elefant || Rocky Ground – Bruce Springsteen |- | 20. || 25. 05. || '''Nisem še vrgel – Nula Kelvina'''<br>Tvoje moje – [[Muff]]<br>Bombon – Katarina Mala || '''Guardian – [[Alanis Morissette]]'''<br>Varud – Sigur Ros<br>Perfect World – Gossip |- | 21. || 01. 06. || Niti en dan – Flamie<br>Kaj naj – Emkej & Polona<br>'''Več od lajfa – Zlatko''' || Timebomb – Kylie Minogue<br>'''Legendary Child – [[Aerosmith]]'''<br>Wide Awake – Katy Perry |- | 22. || 08. 06. || Telstar – [[Severa Gjurin|Severa]] in [[Gal Gjurin]] || Euphoria – Loreen |- | 23. || 15. 06. || Od višine se zvrti – [[Martin Krpan (glasbena skupina)|Martin Krpan]]<br>Led s severa – Big Foot Mama<br>'''Samo edini – [[Siddharta]]''' || '''Bohemian Rhapsody – [[Queen]]'''<br>Like A Prayer – Madonna<br>Sweet Child O' Mine – Guns'n'Roses |- | 24. || 22. 06. || Riot Act – [[Tide]]<br>Kako si kaj? – Katja Koren<br>'''Rock'n'roll – Res Nullius''' || Big Bright World – Garbage<br>Disconnected – Keane<br>'''Spectrum – Florence & The Machine''' |- | 25. || 29. 06. || Never Ever – Can of Bees<br>'''Tako lepo mi je – [[Maja Keuc]]'''<br>Bag Full Of Weed – Bro || No Church In The Wild – Kanye West & Jay-Z<br>'''Call Me Maybe – Carly Rae Jepsen'''<br>Only The Horses – Scissor Sisters |- | 26. || 06. 07. || Elektrošok – Lei'yh || White Light – George Michael |- | 27. || 13. 07. || Napaka – Ultra || Runaways – [[The Killers]] |- | 28. || 20. 07. || Poišči me srečno – [[Demetra Malalan]] || Survival – [[Muse]] |- | 29. || 27. 07. || One Love – Emkej ft. Polona<br>There Will Be Boys – Katja Šulc<br>'''Stereotipi – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. Adam''' || Blow Me (One Last Kiss) – Pink<br>Winner – Pet Shop Boys<br>'''New Day – Alicia Keys''' |- | 30. || 03. 08. || Pingvin – Društvo mrtvih pesnikov<br>Te čakam – [[In & Out (glasbena skupina)|In & Out]]<br>'''Vidim ti v očeh – Eskobars''' || '''Hurts Like Heaven – Coldplay'''<br>Whistle – Flo Rida<br>Settle Down – No Doubt |- | 31. || 10. 08. || Smisel – [[Anja Baš]] || Come Together – Arctic Monkeys |- | 32. || 17. 08. || Immitation of Life – Siddharta || Brendan's Death Song – Red Hot Chilli Peppers |- | 33. || 24. 08. || '''Losing My Religion – [[Elvis Jackson]]'''<br>Texarcana – Vlado Kreslin & Bambi Molesters<br>Drive – Polona Kasal || <small>Wish You Were Here – Ed Sheeran, Richard Jones, [[Nick Mason]] & Mike Rutheford</small> |- | 34. || 31. 08. || March Of The Finest – Werefox<br>'''Tam na koncu drevoreda – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Kratko ampak sladko – Pastichon || That Girl – The Noisettes<br>Madness – Muse<br>'''Little Talks – Of Monsters And Men''' |- | 35. || 07. 09. || Moja dežela – Jernej Zoran & Janez Lamovšek<br>'''Hudič – [[Zoran Predin]] & Coverlover'''<br>Škripnu lep – Nula Kelvina || Little Black Submarines – The Black Keys<br>Teenage Icon – The Vaccines<br>'''Lover Alot – Aerosmith''' |- | 36. || 14. 09. || '''Dragi – [[Nana Milčinski]]'''<br>Kaj si hotel – Avtomobili<br>Med postajami – Melodrom || '''I'm Shakin' – Jack White'''<br>We Are Never Getting Back Together – Taylor Swift<br>Under the Westway – Blur |- | 37. || 21. 09. || Nova revolucija – [[Red Five Point Star]] || I Gotsta Get Paid – [[ZZ Top]] |- | 38. || 28. 09. || '''The Ascent Of A Man – The Tide'''<br>Užitek na Replay – Big Foot Mama<br>Grem – Drago Mislej Mef & NOB || Ride – Lana Del Rey<br>'''When A Blind Man Cries – [[Metallica]]'''<br>Flower – Kylie Minogue |- | 39. || 05. 10. || '''Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]]'''<br>Skrivnost – Nikka<br>Moje oči – Neon Spektra || '''Diamonds – Rihanna'''<br>Anna Sun – Walk the Moon<br>Night Light – Jessie Ware |- | 40. || 12. 10. || Kako si kaj? – Katja Koren<br>Believe – Tide<br>'''Kdo miži – T.M.S. Crew''' || Don't You Worry Child – Swedish House Mafia ft. John Martin<br>'''Skyfall – [[Adele]]'''<br>Miss Atomic Bomb – The Killers |- | 41. || 19. 10. || '''Bogatun – [[Niet]]'''<br>Remember – Trash Candy<br>Vse ti dam – Jernej Zoran || '''Doom and Gloom – [[The Rolling Stones]]'''<br>Looking Hot – No Doubt<br>Rock & Roll Love Affair – Prince |- | 42. || 26. 10. || Še malo – [[Rudi Bučar]] || Hurts Like Heaven – Coldplay |- | 43. || 02. 11. || '''Superfajn – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Lion's Throat – Barely Modern<br>Kar ti pripada – Mast || '''Girl on Fire – Alicia Keys'''<br>Un angelo disteso al sole – Eros Ramazzotti<br>Mountain Sound – Of Monsters And Men |- | 44. || 09. 11. || Popolno – [[Flirrt]] || Lover of the Light – Mumford & Sons |- | 45. || 16. 11. || Nothing Special – DaJohn & Hamo || The Sunset Sleeps – Red Hot Chilli Peppers |- | 46. || 23. 11. || Moj krog – T.M.S. Crew || Locked Out Of Heaven – Bruno Mars |- | 47. || 30. 11. || Zaljubi se v življenje – Nana Milčinski || What Could Have Been Love – Aerosmith |- | 48. || 07. 12. || Recidiv – [[The Drinkers]] || I Feel It In My Bones – The Killers |- | 49. || 14. 12. || Ko tvoja sem še bila – [[Bilbi]] || Brand New Me – Alicia Keys |- | 50. || 21. 12. || Nisem kriv II. – Gal Gjurin<br>Nisva sama – Electrix<br>'''Kostanjeva mandolina – Kosta''' || '''Missing You – [[Green Day]]'''<br>One Day/Reckoning Song – Asafa Avidana<br>Breezeblocks – Alt-J |- | 51. || 28. 12. || Miren – [[Melanholiki]] || Babel – Mumford & Sons |} ===2013=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 04. 01. || Bonsai (Tribal) – [[Siddharta]] || Memory of the Future – Pet Shop Boys |- | align="center"|2. || 11. 01. || Malo fantazije – Demetra Malalan<br>DNK – Heavenix<br>'''Včeraj – Nula Kelvina''' || Black Chandelier – Biffy Clyro<br>Street Jesus – Aerosmith<br>'''Where Are We Now? – [[David Bowie]]''' |- | align="center"|3. || 18. 01. || '''Nebo nad Berlinom – [[Društvo mrtvih pesnikov]]'''<br>Viva La Revolucion – Mirko Brass Band<br>You're A Tree And I'm A Baloon – Maja Keuc || Who Did That To You (Django Unchained) – John Legend<br>'''Hometown Gypsy – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Standing In The Sun – Slash, Myles Kennedy & The Conspirators |- | align="center"|4. || 25. 01. || Moje misli – Foršus<br>Ob tebi bom ostal – [[Jan Plestenjak]]<br>'''Samota – Sell Out''' || Suit & Tie – Justin Timberlake ft. Jay-Z<br>Don't Save Me – Haim<br>'''My Life – [[50 Cent]] ft. [[Eminem]] & Adam Levine''' |- | align="center"|5. || 01. 02. || Follow Me – Justin's Case || Heaven – [[Depeche Mode]] |- | align="center"|6. || 08. 02. || '''Na drugem koncu – Elefant'''<br>Ti greš – Nina Pušlar<br>Ujet – Semo & Sonics || '''X-Kid – [[Green Day]]'''<br>Always Allright – Alabama Shakes<br>If You’re Never Gonna Move – Jessie Ware |- | align="center"|7. || 15. 02. || Še en dan – [[Mi2]] || Jubilee Street – [[Nick Cave]] & The Bad Seeds |- | align="center"|8. || 22. 02. || Bar pozabe – [[Avtomobili]] || Whispers in the Dark – Mumford & Sons |- | align="center"|9. || 08. 03. || '''Premakni se k meni – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Tvoja sreča – 2B<br>Kisik – Jernej Zoran & Lara Poreber || '''Tangled Up – Caro Emerald'''<br>Mirrors – Justin Timberlake<br>Bad Mood – The Vaccines |- | 10. || 15. 03. || Ni dovolj – Eskobars || Gotta Get Over – [[Eric Clapton]] ft. Chaka Khan |- | 11. || 22. 03. || '''Good Deeds – [[Happy Ol' McWeasel|Happy Ol'McWeasel]]'''<br>Jutranja rosa – Flora & Paris<br>Don't Try – Zebra Dots || Radioactive – Imagine Dragons<br>Kasno je za ljubav – Urban & 4<br>'''Biblical – Biffy Clyro''' |- | 12. || 29. 03. || Zakaj greš mimo – [[Nana Milčinski]] || Soothe My Soul – Depeche Mode |- | 13. || 05. 04. || Cesta – Polona Kasal || Recovery – Frank Turner |- | 14. || 12. 04. || Rožice – Hamo & Tribute 2 Love || She Makes Me Happy – Rod Stewart |- | 15. || 19. 04. || Če svet me pušča v dvomih – LadyBird || Imagine It Was Us – Jessie Ware |- | 16. || 26. 04. || Ni te več – Vasko Atanasovski || My God Is The Sun – [[Queens of the Stone Age]] |- | 17. || 03. 05. || '''Vstati in obstati – Mi2'''<br>Sanje – Nula Kelvina<br>Zaplezali smo se – Zoran Predin & Coverlover || '''Blind – Hurts'''<br>Get Lucky – Daft Punk ft. Pharell Williams<br>It's Allright, It's OK – Primal Scream |- | 18. || 10. 05. || '''Rush Hour – [[Trash Candy]]'''<br>December Lights – [[John F. Doe|John Doe]]<br>Rdeča kapica – [[BHC]] ft. Mirko || '''Panic Station – [[Muse]]'''<br>Alive – Empire Of The Sun<br>#Beautiful – Mariah Carey ft. Miguel |- | 19. || 17. 05. || Novo upanje – Momento || Mermaids – Nick Cave & The Bad Seeds |- | 20. || 24. 05. || Pozitivne misli – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Liquid Lunch – Caro Emerald |- | 21. || 31. 05. || Vreme za rock'n'roll – [[Big Bibls Brothers Band]] || Don’t Forget Who You Are – Miles Kane |- | 22. || 07. 06. || Dekle z naslovnice – Anu || Every Little Thing – Eric Clapton |- | 23. || 14. 06. || '''Še imam te rad – [[Nude]]'''<br>Goalless Confessions – Dandelion Children<br>Insane – Eight Bomb || '''Came Back Haunted – [[Nine Inch Nails]]'''<br>Fiction – The XX<br>Still Swinging – Papa Roach |- | 24. || 21. 06. || Anavrin || [[Black Sabbath]] |- | 25. || 28. 06. || Danaja – Polona Kasal || Do I Wanna Know? – [[Arctic Monkeys]] |- | 26. || 05. 07. || Hvala za ribe – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Right Action – Franz Ferdinand |- | 27. || 12. 07. || Stene padejo – Lei'yh<br>'''Stara gara – [[I.C.E.]]'''<br>Petek dan za metek – [[Zablujena generacija]] || '''Kiss of Fire – [[Hugh Laurie]] & Gaby Moreno'''<br>Home Again – Elton John<br>Instant Crush – Daft Punk ft. Julian Casablancas |- | 28. || 19. 07. || '''Kako lepo te srečat bo spet – E.V.A.'''<br>En od naju – D'Neeb<br>Men si fensi – Manouche || Unbelievers – Vampire Weekend<br>Lovesick – Peace<br>'''Too Many Friends – [[Placebo (skupina)|Placebo]]''' |- | 29. || 26. 07. || To je to – Gal Gjurin & Nina Pušlar<br>Mars in Venera – Tinkara Kovač<br>'''Palme gorijo – [[Avtomobili]]''' || Supersoaker – Kings of Leon<br>Holy Grail – Jay Z ft. Justin Timberlake<br>'''I Sat By The Ocean – Queens of the Stone Age''' |- | 30. || 02. 08. || '''Pelji me – Da Phenomena'''<br>Objem <small>(rmx)</small> − Papir<br>? || '''Valentine's Day – David Bowie''' |- | 31. || 09. 08. || '''Padam dol – [[Sausages]]'''<br>Ura je 8 – [[Lea Sirk]]<br>Daj, upaj si – Katja Koren || '''Estate – Jovanotti'''<br>Lose Yourself To Dance – Daft Punk ft. Pharrell Williams<br>Dance Apocalyptic – Janelle Monáe |- | 32. || 16. 08. || Češnjev cvet – Panda || Comme ci, comme ça – [[Zaz (pevka)|Zaz]] |- | 33. || 23. 08. || '''Mind Business – [[N'toko|N'Toko]]'''<br>Pod staro jablano – Niet in Severa<br>Ujet – Semo & Sonics || '''Why'd You Only Call Me When You’re High? – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Burn – Ellie Goulding<br>Melody Calling – The Vaccines |- | 34. || 30. 08. || Učer, dons, jutr – T.M.S Crew & Zlatko || Do Or Die – [[30 Seconds to Mars]] |- | 35. || 06. 09. || Nova dvajseta – [[Gušti]] || Should Be Higher – Depeche Mode |- | 36. || 13. 09. || '''Brezpotje – Momento'''<br>Novi svet – Siddharta in [[Simfonični orkester RTV Slovenija]]<br>Spomni se – I.C.E. || '''Wait for Me – Kings of Leon'''<br>The Perfect Life – Moby & Wayne Coyne<br>New – Paul McCartney |- | 37. || 20. 09. || Cesar je še vedno nag – Adam || Practical Arrangment – [[Sting]] |- | 38. || 27. 09. || Dejva bit čist bliz – Hamo & Tribute 2 Love || Sirens – [[Pearl Jam]] |- | 39. || 04. 10. || Spomni se – I.C.E. || You Make Me – [[Avicii]] |- | 40. || 11. 10. || Matrix World – The Tide || What Doesn't Kill You – Jake Bugg |- | 41. || 18. 10. || Dež – E.V.A. || King of Everything – Boy George |- | 42. || 25. 10. || '''Moje laži – [[Danilo Kocjančič]] & Friends'''<br>I Guess – Balladero<br>S sekiro me po glavi useki – Kuga || Lifted – Naughty Boy ft. Emeli Sandé<br>You're Nobody 'Til Somebody Loves You – James Arthur<br>'''Cheating – John Newman''' |- | 43. || 01. 11. || Bojna črta – Društvo mrtvih pesnikov || Go Gentle – Robbie Williams |- | 44. || 08. 11. || Margita – Zoran Predin<br>'''Hodim naprej – Eskobars'''<br>Najboljša leta – Drago Mislej - Mef || '''The Monster – Eminem ft. [[Rihanna]]'''<br>NYC – Dido<br>Afterlife – Arcade Fire |- | 45. || 15. 11. || '''Mesto idej – Anavrin'''<br>Love Is Gone – Tide<br>Čas ustavil bi – Zablujena generacija || '''One for the Road – Arctic Monkeys'''<br>I Belong To You – Caro Emerald<br>Quale senso abbiamo noi – Zucchero |- | 46. || 22. 11. || Nekoč, nekje – Tabu || La Flaca – Santana ft. Juanes |- | 47. || 29. 11. || The Fall – Torul || High Hopes – Bruce Springsteen |- | 48. || 06. 12. || Granata – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]] || Ordinary Love – [[U2]] |- | 49. || 13. 12. || Ona ne spi – [[Niet]] || Christmas in L.A. – [[The Killers]] |- | 50. || 20. 12. || Zvezdni prah – [[Neisha]] || White Christmas – [[Bad Religion]] |- | 51. || 27. 12. || '''Drugačna – Indigo'''<br>Sanjska – [[Billysi]]<br>Little Love Pretender – The Tide || '''Team – Lorde'''<br>Losing Sleep – John Newman<br>Forever – Haim |} ===2014=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 03. 01. || '''Geronimo – [[Čedahuči]]'''<br>Kino Udarnik – [[Čao Portorož (glasbena skupina)|Čao Portorož]]<br>Ta stol – Bossa De Novo || '''XO – [[Beyoncé|Beyonce]]'''<br>Black Skinhead – Kanye West<br>Adore You – Miley Cyrus |- | align="center"|2. || 10. 01. || The Redneck Genius Story – Werefox || I'd Rather Be High – [[David Bowie]] |- | align="center"|3. || 17. 01. || Pohitiva – Phonomonics || Goodbye Yellow Brick Road – Sara Bareilles |- | align="center"|4. || 24. 01. || '''Lažji kot misel – Jacuzzy'''<br>Vzem' si čas – Anu<br>Sončen – GoGS ft. Mitja Drčar || '''Blue Moon – Beck'''<br>Can't Remember To Forget You – Shakira ft. Rihanna<br>Demons – Imagine Dragons |- | align="center"|5. || 31. 01. || Common Sense – Karmakoma || Coming Of Age – Foster The People |- | align="center"|6. || 07. 02. || Get A Grip – Gramatik ft. Gibbz<br>Na Golici (pod goro) – Nula Kelvina<br>'''Njena pot – Lavender''' || Invisible – U2<br>Tu sei lei – Ligabue<br>'''Just Like Fire Would – Bruce Springsteen''' |- | align="center"|7. || 14. 02. || '''Domotožja – Papir'''<br>Backstage Games – Milk Drinkers ft. Mara<br>Najin svet – Nikka || '''A Song About Love – Jake Bugg'''<br>Cambia-menti – Vasco Rossi<br>Runaway Baby – Bruno Mars |- | align="center"|8. || 21. 02. || Morti enkrat spet – [[Tadej Vesenjak]]<br>'''Zadnja noč – Foršus'''<br>Drevo – Bossa De Novo || '''Arabella – [[Arctic Monkeys]]'''<br>Can't Rely On It – Paloma Faith<br>PretzelBodyLogic – Prince |- | align="center"|9. || 28. 02. || Rumeno sonce – BHC<br>'''Bored of Canada – [[Kleemar]]'''<br>Ta moment – Semo || '''Lightning Bolt – [[Pearl Jam]]'''<br>Let Her Down Easy – George Michael<br>Money On my Mind – Sam Smith |- | 10. || 07. 03. || The Whistleblowers – [[Laibach]] || Not A Bad Thing – [[Justin Timberlake]] |- | 11. || 14. 03. || Kralj – Anavrin || Magic – [[Coldplay]] |- | 12. || 21. 03. || To ni blues – [[Bilbi]] || No Rest For The Wicked – Lykke Li |- | 13. || 28. 03. || Luzer – Drago Mislej Mef in NOB<br>'''Shotgun Seat – EightBomb'''<br>Sijoča kulisa – Robert Jukič & [[Mia Žnidarič]] || '''Fever – Black Keys'''<br>Liar, Liar – Chris Cab<br>There Is No Other Time – Klaxons |- | 14. || 04. 04. || Pesem o teb – Carpe Diem ft. [[6 Pack Čukur]]<br>I Believe In ... – Elvis Jackson<br>'''Na vrh sveta – [[I.C.E.]]''' || The Man – Aloe Blacc<br>'''She Used To Love Me A Lot – [[Johnny Cash]]'''<br>Stay With Me – Sam Smith |- | 15. || 11. 04. || Dej povej – Eskobars<br>'''1000-e luči – [[BO!]]'''<br>Premlad prestar – Sausages || Heavy Seas Of Love – Damon Albarn<br>'''Fresh Strawberries – [[Franz Ferdinand]]'''<br>Heaven Knows – The Pretty Reckless |- | 16. || 18. 04. || '''Feniks – Elefant'''<br>Burning – Thomas March & The Snail Collective<br>Prazna vsebin – Gromofon || '''Greens and Blues – Pixies'''<br>Ti penso raramente – Biagio Antonacci<br>Rumble – Kelis |- | 17. || 25. 04. || '''Scotch – Hamo & Tribute2Love'''<br>Jutranji striptis (2014) – Flirrt<br>Naumi – T.M.S. Crew || Hideaway – Kiesza<br>'''West Coast – Lana Del Rey'''<br>Tennis Court – Lorde |- | 18. || 02. 05. || Kratek stik – [[Big Foot Mama]] & Nina Kay || Lazaretto – Jack White |- | 19. || 09. 05. || Ljubo doma – Čedahuči || A Sky Full Of Stars – Coldplay |- | 20. || 16. 05. || Ne tvegaj vsega, ker lahko ti uspe – Neca Falk<br>'''Eurovision – Laibach'''<br>Lahko si za, lahko si proti – [[Don Mentony Band]] || Calm After The Storm – The Common Linnets |- | 21. || 23. 05. || '''Bele zastave – Eskobars'''<br>Ali je še kaj prostora tam na jugu? – Severa Gjurin<br>Svet se ne vrti za naju – Kühlschrank || '''Smooth Sailing – [[Queens of the Stone Age]]'''<br>Imidiwan – Bombino<br>Swallowed Whole – Pearl Jam |- | 22. || 30. 05. || Male vojne – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Walk Me to the Bridge – Manic Street Preachers |- | 23. || 06. 06. || '''Stara duša – [[Mi2]]'''<br>Čas za sanje – Polona Leben & Electric Boogie<br>Znal je biti jezen – Drago Mislej - Mef || Eez-eh − Kasabian<br>'''Bullet in the Brain – The Black Keys'''<br>? |- | 24. || 13. 06. || Nenavadno je OK – King FOO || Budapest – George Ezra |- | 25. || 20. 06. || Kamn – [[Dan D (glasbena skupina)|Dan D]] || Don't Matter – Kings of Leon |- | 26. || 27. 06. || Valovi − In & Out ft. Trkaj<br>'''Hot Air – Alice Blue'''<br>Bolj kot drugi – Robert Jukič in Nina Vodopivec || Here for You – Gorgon City ft. Laura Welsh<br>'''Tough Love – Jessie Ware'''<br>? |- | 27. || 04. 07. || '''Ljubavi (unplugged) – Leeloojamais'''<br>Roll The Dice – The Tide<br>Figure v škatlah – 2B || Messed Up Kids – Jake Bugg<br>'''Pretty Hurts – Beyonce'''<br>Show Me a Miracle – Klaxons |- | 28. || 11. 07. || Okej, okej, okej, okej – Bas in glas || The Chamber – Lenny Kravitz |- | 29. || 18. 07. || Danes si tu – Demetra Malalan ft. Shorti<br>'''En knc wade – Smaal Tokk & Nula Kelvina'''<br>Na kavču – Žiga Rustja || Chandelier – Sia<br>'''Am I Wrong – Nico & Winz'''<br>? |- | 30. || 25. 07. || Comes Love – Katja Šulc || Tacky – [[»Weird Al« Yankovic]] |- | 31. || 01. 08. || Kok high – [[Rok Terkaj|Trkaj]] ft. [[Nipke]] || Rainbow – [[Robert Plant]] |- | 32. || 08. 08. || Brave Men – [[Gramatik]] ft. Eskobars || Do It Again – Röyksopp & Robyn |- | 33. || 15. 08. || Dež ni bil kriv – [[Neca Falk]] || Habits (Stay High) – Tove Lo |- | 34. || 22. 08. || Canis – RondNoir || Thinking Out Loud – Ed Sheeran |- | 35. || 29. 08. || Plešem − GoGs ft. Anja Kramar<br>Hard Times − [[DJ Umek|Umek]] & Mike Vale ft. Chris The Voice<br>'''Kresnice – Indigo''' || Oblivion − Bastille<br>Down the Wrong Way − Chrissie Hynde & Neil Young<br>'''True Love – Coldplay''' |- | 36. || 05. 09. || '''Je mimo leto – Čedahuči'''<br>Muza – Denis Ali<br>Živim ljubezen – Nina Pušlar|| Iron Sky – Paolo Nutini<br>'''Almost Like the Blues – Leonard Cohen'''<br>Blame It on Me − George Ezra |- | 37. || 12. 09. || Tebe (Te imam) – [[Vesna Zornik]] & TangoApasionada || The Miracle (Of Joey Ramone) – [[U2]] |- | 38. || 19. 09. || '''Ne sprašuj – Alkimia'''<br>Ujeta − Jamirko & Maya<br>Moodswings − Moveknowledgement || Rainy Day Woman − Kat Edmonson<br>'''Clouds – Prince'''<br>? |- | 39. || 26. 09. || Moj svet – [[Jernej Zoran]] feat. Hamo || Stay Gold – First Aid Kit |- | 40. || 03. 10. || Čista jeba – Mi2 || There Must Be More To Life Than This – [[Queen]] ft. [[Michael Jackson]] |- | 41. || 10. 10. || '''NeRazumem – Jacuzzy Krall'''<br>Go disco go – Koala Voice<br>Pobegni z mano – Sara Jagrič || Loop De Li – Bryan Ferry<br>Yellow Flicker Beat − Lorde<br>'''Happy Idiot – TV on the Radio''' |- | 42. || 17. 10. || Nikoli dovolj – Anu<br>Sladka svetloba – Avtomobili<br>'''Down – Fed Horses''' || '''Play Ball – [[AC/DC]]'''<br>The Days – Avicii ft. Robbie Williams<br>? |- | 43. || 24. 10. || Štekaš? – Bajta 13<br>Dan v jeseni tih – Marko Grobler Band<br>'''To je to (za ta denar) – San Diego''' || Something from Nothing − Foo Fighters<br>'''Louder Than Words – [[Pink Floyd]]'''<br>? |- | 44. || 31. 10. || '''Kam – [[Aleksander Mežek]]'''<br>Jebiveter junior − [[Lačni Franz]]<br>All – Torul || Baby Don't Lie – Gwen Stefani<br>These Days − Take That<br>'''Be Lucky – [[The Who]]''' |- | 45. || 07. 11. || '''Tišina – Čedahuči'''<br>Kličem te − [[Alenka Godec]]<br>Nora noč – Leonart || In the Heat of the Moment – [[Noel Gallagher]]'s High Flying Birds |- | 46. || 14. 11. || Bossanova – Laibach || Every Breaking Wave – U2 |- | 47. || 21. 11. || Moj pogled na svet – [[Peter Lovšin]] in Španski borci || Ten Tonne Skeleton – Royal Blood |- | 48. || 28. 11. || Pol – Hamo & Tribute To Love || Uptown Funk – Mark Ronson ft. Bruno Mars |- | 49. || 05. 12. || '''Če bi vedel – Elefant'''<br>Aha − Muff<br>Aleluja − Lačni Franz || '''Hold Back The River – James Bay'''<br>Guirrero − Marco Mengoni<br>Like I Can − Sam Smith |- | 50. || 12. 12. || Ti to lahko – Zlatko & [[Nina Pušlar]] || Rock Or Bust – AC/DC |- | 51. || 19. 12. || '''Belo, belo – BO!'''<br>Kitara leti v nebo – Bilbi<br>Podoknica – Leonart || '''Have Yourself a Merry Little Christmas – Sam Smith'''<br>Joel, the Lump of Coal − The Killers ft. Jimmy Kimmel<br>? |- | 52. || 26. 12. || Nekoč, nekje – Tabu || Snap Out Of It – Arctic Monkeys |} ===2015=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | align="center"|1. || 02. 01. || Strel v koleno – MI2<br>Alles Klar – Lei'yh<br>'''Se še spomniš (Peter Penko rmx) – Indigo''' || The Hanging Tree – James Newton Howard ft. Jennifer Lawrence<br>'''Living for Love – [[Madonna]]'''<br>? |- | align="center"|2. || 09. 01. || Jadra – [[Raiven]]<br>'''Popoln dan – Sell Out'''<br>Lay Me Down – The Tide || Lips Are Movin – Meghan Trainor<br>Sabato – Jovanotti<br>'''Miracles – [[Coldplay]]''' |- | align="center"|3. || 16. 01. || '''Med s trebuha – Nula Kelvina'''<br>Hands – Fed Horses<br>Pozab na bonton – [[Clemens]] || Love Me Harder – Ariana Grande ft. The Weeknd<br>Only One − Kanye West ft. Paul McCartney<br>'''Sugar – Maroon 5''' |- | align="center"|4. || 23. 01. || Any Place To Go – Elvis Jackson<br>'''Pegasti milijonar – [[Alma Merklin|Alma]]'''<br>Jzn – Smaal Tokk || Love Me Like You Do – Ellie Goulding<br>'''Magnifico – Fedez ft. Francesca Michielin'''<br>? |- | align="center"|5. || 30. 01. || '''Kaj bo – Žiga Rustja'''<br>Nothing – Koala Voice<br>Tri lejta – [[ŠKM banda]] || '''Nasty – The Prodigy'''<br>Incanto – Tiziano Ferro<br>Handsome – The Vaccines |- | align="center"|6. || 06. 02. || Hladne noči – Eskobars<br>Tell Me What U want – Can Of Bees<br>'''Original – [[Carpe Diem]]''' || Cassy O' – George Ezra<br>'''FourFiveSeconds – [[Rihanna]], Kanye West & [[Paul McCartney]]'''<br>? |- | align="center"|7. || 13. 02. || V hiši večnih sanj – [[Alex Volasko]]<br>Live in Hope – NoAir<br>'''Ljubim – Ditka''' || Right Here, Right Now – Giorgio Moroder ft. [[Kylie Minogue]] |- | align="center"|8. || 20. 02. || Sound Of Boogie – EightBomb<br>'''Pesem od včeraj – [[Bilbi]]'''<br>Še vedno živ – Charlie Butter Fly || '''What Kind Of Man – [[Florence and the Machine|Florence & The Machine]]'''<br>Fatti avanti amore – Nek<br>King – Years and Years |- | align="center"|9. || 27. 02. || '''Sem kakor ti – [[Okttober]]'''<br>Fall In Love – Arsov<br>Pleši z mano – Društvo mrtvih pesnikov || Bloodstream – Ed Sheeran<br>'''Pray To God – Calvin Harris ft. Haim'''<br>Style – Taylor Swift |- | 10. || 06. 03. || Mava to – Clemens<br>'''Nehi težit – [[Katarina Mala]]'''<br>Ko drviš čez poljane – Čedahuči || '''Orphan – [[Toto (glasbena skupina)|Toto]]'''<br>I'm a Ruin – Marina and the Diamonds<br>Fade Out Lines – The Avener |- | 11. || 13. 03. || Nov dan – Jernej Zoran & Lara Poreber<br>'''Away – [[Happy Ol' McWeasel]]'''<br>Z roko v roki – Kevin Koradin & [[Anika Horvat]] || Someone New – Hozier<br>Mi verdad – Mana ft. Shakira<br>'''Believe – Mumford & Sons''' |- | 12. || 20. 03. || '''Vse mogoče – [[I.C.E.]]'''<br>Igra je igra – Gal Gjurin in Temna godba<br>Ne grem se več – Demetra Malalan || Heavy Is the Head – Zac Brown Band<br>'''Gli immortali – Jovanotti'''<br>? |- | 13. || 27. 03. || Le za njo – Robert Jukič in Ana Bezjak<br>Slow Down (Remix) − LastDayHere<br>'''Terasa – Pliš''' || Never Gave Nobody Trouble – [[Leonard Cohen]] |- | 14. || 03. 04. || Kozlam – Dan D<br>Hollywood kitsch – Daša Gradišek<br>'''The Balance – Torul''' || I'll Be There – Chic ft. Nile Rodgers<br>Instant Crush − Natalie Imbruglia<br>'''Crystals – Of Monsters and Men''' |- | 15. || 10. 04. || '''Gozdna vila – Hulahoop'''<br>Naj zadnji ugasne luč – Lačni Franz<br>Jutro – 2B || Exploitation − Róisín Murphy<br>Hold My Hand − Jess Glynne<br>'''Real Real Gone – Van Morrison ft. Michael Buble''' |- | 16. || 17. 04. || Kaplja − [[Demolition Group]]<br>'''Julija – San di ego'''<br>Native Son – Gramatik ft. Raekwon & Orlando Napier || Alla fine del mondo – Eros Ramazzotti |- | 17. || 24. 04. || '''Istanbul – Neomi'''<br>Musicus – Mit<br>Sober – Fed Horses || See You Again − Wiz Khalifa ft. Charlie Puth<br>The Wolf − ?<br>'''Don't Wanna Fight – Alabama Shakes''' |- | 18. || 01. 05. || Tivoli – [[Magnifico]]<br>[[Here for You (skladba, Maraaya)|Here for You]] – [[Maraaya]]<br>'''Maškerada – Nula Kelvina''' || No Way No – Magic!<br>'''Ship To Wreck – Florence + The Machine'''<br>Shut Up And Dance – Walk The Moon |- | 19. || 08. 05. || Keramičarski bluz – 6Pack Čukur<br>Z mano greš – Alma<br>'''Tiho – Hamo & Tribute 2 Love ft. Vlado Kreslin''' || 2Shy – Shura<br>Rimani tu – Raf<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 20. || 15. 05. || Ocean − Tinkara Kovač<br>Ko sama boš – Anej Piletič<br>'''Light My Cigar, Please – Emiljo A.C. ft. Sinead McCarthy & Pinta''' || Quicksand – Caro Emerald<br>'''Congregation – [[Foo Fighters]]'''<br>Big Girls Cry – Sia |- | 21. || 22. 05. || V srce – Cover Lover<br>'''The Good Old Days – [[Koala Voice]]'''<br>Presežna vrednost bivanja – N3L || '''Never Let You Go – Rudimental'''<br>Did You Hear The Rain – George Ezra<br>New York Raining – Charles Hamilton ft. Rita Ora |- | 22. || 29. 05. || Pozitiv – Jacuzzy Krall<br>Rider – John F. Doe<br>'''Cukr pop – I.C.E.''' || The Giver (reprise) – Duke Dumont<br>'''Sunny Side Up – Faith No More'''<br>Heroes – Måns Zelmerlöw |- | 23. || 05. 06. || '''Ledena – [[Siddharta]]'''<br>Brez skrbi − Samo Budna<br>Stisn se k men – Manouche ft. Alenka Godec || '''Hey Mama – [[David Guetta]] ft. Nicki Minaj & Afrojack'''<br>Bad Blood – Taylor Swift ft. Kendrick Lamar<br>Ong Ong – Blur |- | 24. || 12. 06. || Kot sva bila – Bilbi<br>'''Se ti laže – [[Sausages]]'''<br>V živo – [[Patetico (glasbena skupina)|Patetico]] || '''Mercy – [[Muse]]'''<br>Guai – Vasco Rossi<br>Want To Want Me – Jason Derulo |- | 25. || 19. 06. || '''Gud vajb – Trifekta'''<br>Mislila sva, da nama bo uspelo – Niet<br>Jutro – 2B || I Can Change – Brandon Flowers<br>Today, Today, Today – James Taylor<br>'''Can't Feel My Face – The Weeknd''' |- | 26. || 26. 06. || Solze iz neba − Dan D<br>'''Mending Fences – Alice Blue'''<br>Ljubim tvojo tišino – [[Via Ofenziva]] || Dreams – Beck<br>Buon viaggio – Cesare Cremonini<br>'''Photograph – Ed Sheeran''' |- | 27. || 03. 07. || Všeč tko k je – Nipke<br>Sunrise – Benjamin Shock ft. Skyla<br>'''Ja, pa ja – Drago Mislej Mef in N.O.B.''' || Let It Go – James Bay<br>'''Pressure Off – [[Duran Duran]] ft. Janelle Monae & Nile Rodgers'''<br>No Sleeep – Janet Jackson |- | 28. || 10. 07. || Nekaj med nama − [[Iztok Novak - Easy]]<br>'''Ne gledam nazaj – Los Ventilos ft. Tokac'''<br>Vikend zvezda – Dream On || Shine – Years & Years<br>'''Feeling Good – Ms. Lauryn Hill'''<br>Like I'm Gonna Lose You – Meghan Trainor ft. John Legend |- | 29. || 17. 07. || Iluzija – Eskobars<br>'''Js in ti – [[Čedahuči]]'''<br>Najine barve – Jernej Zoran & Lara || Coffee – Miguel<br>'''L'estate addòsso – Jovanotti'''<br>Song for Someone – U2 |- | 30. || 24. 07. || '''Preden zaspim – [[Vlado Kreslin]]'''<br>All – Torul<br>Misliš na vse – [[Zgrešeni primeri]] || '''Love Is – Rod Stewart'''<br>#SundayFunday – Magic!<br>Come And Get It – John Newman |- | 31. || 31. 07. || '''Nov dan – Leonart'''<br>Kaj nam fali – [[Zmelkoow]]<br>Moje muze − Mi2 || That's How You Know – Nico & Winz<br>'''Eventually – Tame Impala'''<br>Glitterball – Sigma ft. Ella Henderson |- | 32. || 07. 08. || V mestu je vroče – Skova & Eva Beus<br>'''Tell Me What U Want – Can of Bees'''<br>To je u men – T.M.S. Crew || '''What You Don't Do – Lianne La Havas'''<br>The Party (This Is How We Do It) − Joe Stone ft. Montell Jordan<br>Leave a Trace – Chvrches |- | 33. || 14. 08. || '''Edino, kar – Pliš'''<br>Kdo sploh sva – Lea Sirk<br>Vse je v redu z mojo dušo – Patetico || '''Queen of Peace – Florence and the Machine'''<br>1998 – Banks ft. Chet Faker<br>The Mood That I'm In – Beth Hart |- | 34. || 21. 08. || Lahko letela bi do zvezd – Zlatko<br>'''Piknik – Siddharta'''<br>Pejt vn – David ft. Murat || Omen – Disclosure ft. Sam Smith<br>'''High by the Beach – Lana Del Rey'''<br>Drag Me Down – One Direction |- | 35. || 28. 08. || Nove zmage – Big Foot Mama<br>'''Sama je – Bort Ross & Nina Radkovič'''<br>Gospa magister – Hamo & Tribute 2 Love || Back Together – Robin Thicke ft. Nicki Minaj<br>Lo stadio – Tiziano Ferro<br>'''Growing Up – Macklemore & Ryan Lewis ft. Ed Sheeran''' |- | 36. || 04. 09. || Spitting Image – [[Your Gay Thoughts]]<br>Zato, ker smem – Demolition Group<br>'''Difficult to Kill – Torul''' || Don't Be So Hard On Yourself – Jess Glynne<br>'''From Eden – Hozier'''<br>Wildest Dreams – Taylor Swift |- | 37. || 11. 09. || Svetlo sonce – Anja Baš<br>'''Ogledalo – [[Niet]]'''<br>Sladoled z vesoljem, prosim – Nina Pušlar || '''Ditmas – Mumford & Sons'''<br>Sei un pensiero speciale − Eros Ramazzotti<br>What Do You Mean? − Justin Bieber |- | 38. || 18. 09. || Pada dež − Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''The French Say – Koala Voice'''<br>Dober dan − [[Alya]] || Fight Song − Rachel Platten<br>'''Mountain at My Gates – Foals'''<br>Roots − Imagine Dragons |- | 39. || 25. 09. || Sun in Your Eyes − Kleen ft. Tom Cane<br>'''Nekineki – [[Murat & Jose]] X JAMirko'''<br>Lone Wolf − Trash Candy || Worried Moon – Chris Cornell<br>'''Demons – James Morrison'''<br>Runnin' (Lose It All) − Naughty Boy feat. Beyonce & Arrow Benjamin |- | 40. || 02. 10. || S tvojimi očmi − Kühlschrank<br>Morebit − Mrigo & Ghet<br>'''Anticipator – [[Puppetz]]''' || '''Lay It All On Me – Rudimental feat. Ed Sheeran'''<br>Bad Blood – Ryan Adams<br>Writing's on the Wall – Sam Smith |- | 41. || 09. 10. || '''Konec tedna – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Living Again – Maraaya<br>Zamorjena pesem – Nana Milčinski || The Love Within − Bloc Party<br>Hotline Bling − Drake<br>'''Si jamais j'oublie – [[Zaz (pevka)|Zaz]]''' |- | 42. || 16. 10. || Sonca 2 − Dan D<br>Ko te ni − Društvo mrtvih pesnikov<br>'''Moje mesto – Leonart''' || On My Mind − Ellie Goulding<br>'''S.O.B. – Nathaniel Rateliff & The Night Sweats'''<br>Locked Away − R. City feat. Adam Levine |- | 43. || 23. 10. || '''Punca – Los ventilos'''<br>Dlani – Okttober<br>Bežim – Raiven || Dominique – Anouk<br>'''Used to Love You – [[Gwen Stefani]]'''<br>Love Me Like You Do − Little Mix |- | 44. || 30. 10. || Jaz te pač zdaj že poznam – Alenka Godec<br>Povej, kaj ljubezen je – Gal Gjurin in Temna godba<br>'''Core – [[Jardier]]''' || Hello – Adele<br>Breathe Life – Jack Garratt<br>'''Love Gave Me More – Simply Red''' |- | 45. || 06. 11. || Dive – Fed Horses<br>Moja lepa soseda – [[Klemen Klemen]]<br>'''Včasih ne veš – Samo Budna''' || '''Ocean of Night – Editors'''<br>If You Ever Want To Be In Love – James Bay<br>Bird Set Free – Sia |- | 46. || 13. 11. || Prepusti se – Samo Sam ft. Erik<br>'''Beli grad – [[Mi2]]'''<br>Sabotage – [[Liamere]] || Wasn't Expecting That – Jamie Lawson<br>'''Echoes in Rain – [[Enya]]'''<br>Adventure of a Lifetime – Coldplay |- | 47. || 20. 11. || '''Moja jutra – Bort Ross'''<br>Najina slika in ti – Neisha<br>Fading – Gasper ft. Vanesa || Outsiders – Suede<br>Ex's and Oh's – Elle King<br>'''Jackie and Wilson – Hozier''' |- | 48. || 27. 11. || '''Greva dol – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Sanjaj me – Anette<br>Unikat – Drill ft. Emkej || '''When We Were Young – [[Adele]]'''<br>Ti ho voluto bene veramente – Marco Mengoni<br>Can't Get Enough Of Myself – Santigold |- | 49. || 04. 12. || '''Iščeš, da ne najdeš – [[Leteči potepuhi]]'''<br>Nastalo bo – Siddharta<br>Divja voda – Billysi || '''Saint Cecilia – [[Foo Fighters]]'''<br>Hotline Bling – Drake<br>Sorry – Justin Bieber |- | 50. || 11. 12. || Dušanka – T.M.S. Crew<br>'''Sami naši – Vlado Kreslin ft. Vlatko Stefanovski'''<br>Palms & Curtains – Mara || '''Everglow – Coldplay'''<br>21 grammi – Fedez<br>You Don't Own Me − Grace ft. G-Eazy |- | 51. || 18. 12. || '''Greva še mal dlje – Hamo & Tribute2Love'''<br>Rdeči plašč – Bilbi<br>Dobiš, če daš – Eli ft. Drill || '''The More You Give (The More You'll Get) – Michael Buble'''<br>Stitches – Shawn Mendes<br>Every Day’s Like Christmas – Kylie Minogue |- | 52. || 25. 12. || '''Zaposlovalna – Smaal Tokk'''<br>Veselega decembra – 30 stopinj v senci<br>Galaxije bežijo – King Foo || '''Simili – [[Laura Pausini]]'''<br>Sweet Lovin’ – Sigala<br>The Girl Is Mine – 99 Souls |} ===2016=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 01. 01. || '''Čarobna cesta – NaTaša'''<br>Stoletni ples – Panda<br>V bližini ljudi – Niet || '''The Pleasure and the Pain – Lenny Kravitz'''<br>'Cause I'm A Man – Tame Impala<br>Il Rimpanto Di Te – Giosada |- | 2. || 08. 01. || '''Nov dan – [[Nejc Lombardo|Lombardo]]'''<br>BSM (Bod sam moja) – Zlatko<br>Left Behind – Happy Ol' McWeasel || '''Love Yourself – [[Justin Bieber]]'''<br>Here – Alessia Cara<br>Love For That – Mura Masa |- | 3. || 15. 01. || Ljubezen – Klemen Klemen<br>Sunrise – Gašper ft. Vanesa<br>'''21 gramov – Kronika''' || Il Vento – Tiziano Ferro<br>Reapers – Sia<br>'''Lazarus – [[David Bowie]]''' |- | 4. || 22. 01. || '''Take Your Time – [[Elvis Jackson]]'''<br>Čakam – [[Žan Serčič]]<br>Iluzije – Prelude || Jet Black Heart – 5 Seconds of Summer<br>'''Tous les cris les S.O.S. – [[Zaz (pevka)|Zaz]]'''<br>Nerve − Don Broco |- | 5. || 29. 01. || '''Stopinje v snegu – [[Avtomobili]]'''<br>Remiss – Karmakoma<br>Odplešiva – Bordo || Like Kids – Suede<br>'''Bad Habits – The Last Shadow Puppets'''<br>Delete – DMA's |- | 6. || 05. 02. || '''Odpri ventile – Los Ventilos ft. [[Grega Skočir]]'''<br>Lokomotiva – Kill Kenny<br>Triads – Werefox || '''Work Song – Hozier'''<br>Io di te non ho paura – Emma<br>Hymn for the Weeklend – Coldplay ft. Beyoncé |- | 7. || 12. 02. || Stampedo – Mary Rose<br>To mi je všeč – Nina Pušlar<br>'''V najlepše dni – [[Zgrešeni primeri]]''' || '''Snake Eyes – Mumford and Sons'''<br>Pillowtalk – Zayn<br>Stressed Out – Twenty One Pilots |- | 8. || 19. 02. || Pesem in poljub – Alex Volasko<br>Čas je zdaj – Anja Kotar<br>'''Jutro v Tivoliju – Voranc Boh''' || 7 Years – Lukas Graham<br>Un giorno mi dirai – Stadio<br>'''Worry – Jack Garratt''' |- | 9. || 26. 02. || '''Začaraj me – [[King Foo]]'''<br>Ladja norcev – Lačni Franz<br>Sredi Ljubljane – Adam || Birch Tree – Foals<br>Crier tout bas – Cœur de pirate<br>'''Free.mp3 (The Pirate Bay Song) – [[Dubioza kolektiv]]''' |- | 10. || 04. 03. || Zato živim – Kristina Oberžan & Matevž Šalehar - Hamo<br>Zlati časi – Balladero<br>'''Črno bel – [[Raiven]]''' || '''Lush Life – Zara Larrsson'''<br>Volevo te – Giusy Ferreri<br>The Sound – 1975 |- | 11. || 11. 03. || Pojem zate – Leonart<br>'''Strele v maju – [[Siddharta]] feat. Urban'''<br>Blue and Red – ManuElla || Colors – Halsey<br>'''J'sais pas – Brigitte'''<br>Best Fake Smile – James Bay |- | 12. || 18. 03. || Matica – Dan D<br>Greva naprej – Rudi Bučar<br>'''Ne izgubi se – Big Addiction''' || Clearest Blue – Chvrches<br>'''E non hai visto ancora niente – Jovanotti'''<br>Gimme the Love – Jake Bugg |- | 13. || 25. 03. || '''Noro – [[Panda (glasbena skupina)|Panda]]'''<br>Home – Mistermarsh<br>Hvaležen – Samo Sam || '''Ritual Spirit – Massive Attack ft. Azekel'''<br>Reuf – Nekfeu ft. Ed Sheeran<br>Follow You – Bring Me the Horizon |- | 14. || 01. 04. || Anticipator – Puppetz<br>Do kosti – Tabu<br>'''Ukradli so nam mesto – Drago Mislej Mef & NOB''' || One Strike – All Saints<br>'''Partigano reggiano – Zucchero'''<br>The Less I Know The Better – Tame Impala |- | 15. || 08. 04. || Nekaj naju mami – Mama Rekla & Neisha<br>Strange in a Strange Way (Disco Politico) – Silence<br>'''Čaka vas uspeh – Zlatko''' || Soundcheck – Catfish And The Bottlemen<br>'''Nessun grado di separazione – Francesca Michielin'''<br>Like I Would – Zayn |- | 16. || 15. 04. || Megalodon – Gora<br>'''Rad imam dež – [[Niet]]'''<br>Satoshi Nakamoto – Gramatik ft. Adrian Lau & Probcause || '''Melancholy Mood – [[Bob Dylan]]'''<br>New Romantics – Taylor Swift<br>Keep Singing – Rick Astley |- | 17. || 22. 04. || '''Race Me Down the Street – [[Prismojeni profesorji bluesa]]'''<br>Kako bih volio da si tu – Anja Rupel ft. Davor Gobac<br>Sanjajva naprej – 1X band || Aviation – The Last Shadow Puppets<br>'''Il est où le bonheur – Christophe Maé'''<br>What If I Go – Mura Masa |- | 18. || 29. 04. || '''Pulover – [[Katarina Mala]]'''<br>One – Hyu ft. Eva Štirn<br>Dobro jutro – Bajta 13 || U Turn – Tegan and Sarah<br>A Love Song – LadyHawke<br>'''Just like Fire – [[Pink|Pink!]]''' |- | 19. || 06. 05. || Veliko mesto – MisterMarsh<br>'''Moji dnevi – [[Vlado Kreslin]]'''<br>Dotakn se me – Manouche || Nothing Compares 2U – Chris Cornell<br>Hold Up – Beyonce<br>'''Up & Up – [[Coldplay]]''' |- | 20. || 13. 05. || '''Svet je čaroben – DaJohn, Clemzie in Lea Likar'''<br>Cloudless Skies – [[Jakob Kobal]]<br>Nikoli mi ni dovolj – Mladich, Emkej & Doša || '''Can't Stop the Feeling – [[Justin Timberlake]]'''<br>Hoter Than Hell – Dua Lipa<br>This Is What You Came For – Calvin Harris ft. Rihanna |- | 21. || 20. 05. || Resničen svet – Mary Rose<br>Rain – Lina Rahne<br>'''Med vdihom in izdihom – Los Ventilos ft. [[Omar Naber]]''' || All For One – The Stone Roses<br>'''Dark Necessities – [[Red Hot Chili Peppers]]'''<br>Bored To Death – Blink 182 |- | 22. || 27. 05. || '''Ni prostora – Tretji kanu'''<br>Frida Nipl – Koala Voice<br>Avešunfiling – Jernej Zoran || Send My Love (To Your New Lover) – Adele<br>'''Ragazza magica – Jovanotti'''<br>Empty – Garbage |- | 23. || 03. 06. || '''Sinonim za mojo mladost – Sandra Erpe'''<br>Until Then – [[Haiku Garden]]<br>Obraz spominov – Prelude || Misery – Gwen Stefani<br>'''Vorrei ma non posto – J-AX & Fedez'''<br>Cry – Sigma ft. Take That |- | 24. || 10. 06. || '''V barvah smisel je – [[I.C.E.]]'''<br>Where You Left Me – Muff<br>Odpoved – El Kachon || What's It Gonna Be – Shura<br>'''This One's for You – [[David Guetta]] ft. Zara Larsson'''<br>Boyfriend – Tegan and Sara |- | 25. || 17. 06. || '''Reka – [[Avtomobili]]'''<br>Silence – Ditka<br>Visoka pesem – Mi2 || '''Oblivius – The Strokes'''<br>Siberian Nights – The Kills<br>Casual Party – Band Of Horses |- | 26. || 24. 06. || '''Zame – Sheby'''<br>Poletna – Sausages & Marko Hatlak<br>Why You Keep Sayin' – Thomas March & The Summertine Collective || '''The Werewolf – Paul Simon'''<br>Breakfast in Bed – Mayer Hawthorne<br>Wow! – Beck |- | 27. || 01. 07. || '''Doma – Siter'''<br>Way Away – Sweven<br>Poletje – Jani || Wild – Troye Sivan ft. Alessia Cara<br>The Getaway – Red Hot Chili Peppers<br>'''Summer Nights – [[DJ Tiësto|Tiesto]] ft. John Legend''' |- | 28. || 08. 07. || '''Sledi mi − SoundFly'''<br>Noben me ne razume − Nipke<br>Dvigaš se k oblakom – Robert Jukič, Tamara Obrovac & Tokac || '''13 buone ragioni – Zucchero'''<br>Sledgehammer − Rihanna<br>Mama Said – Lukas Graham |- | 29. || 15. 07. || '''Prvi zadnji – [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]]'''<br>Tension – Jardier<br>Ena pika, druga pika – Trkaj, Nipke & Erik || Better Love – Hozier<br>'''Red Dress – Magic!'''<br>Miracle Aligner – The Last Shadow Puppets |- | 30. || 22. 07. || Nov planet – Raiven<br>Suzanna Smiling – Daniel Vezoja<br>'''Tapete – [[Carpe Diem]]''' || Make Me... − Britney Spears<br>La Bicicleta – Carlos Vives ft. Shakira<br>'''Good Grief – Bastille''' |- | 31. || 29. 07. || Predaleč za nas – Bordo<br>'''Soulseller – Stray Train'''<br>Moji dnevi – Vlado Kreslin || This Girl – Kungs Vs. Cookin' on 3 Burners<br>'''Toi et moi – Paradis'''<br>Be As You Are – Mike Posner |- | 32. || 05. 08. || Brez besed – Anu<br>Chasing You – Benjamin Shock<br>'''Every Summer – Lina Rahne''' || Rise − Katy Perry<br>'''Vivere a colori – Alessandra Amoroso'''<br>Cold Water – Major Lazer ft. Justin Bieber & MØ |- | 33. || 12. 08. || Zgodba brez napake – Omar<br>'''Dance Without Moving – [[King Foo]]'''<br>Ne bom teb zgubu – Alex Volasko || Craving – James Bay <br>Uno di questi giorni – Nek<br>'''Don't Let Me Down – Chainsmokers ft. Daya''' |- | 34. || 19. 08. || Male ribe – Boštjan Meh<br>'''Drugi breg želja – Ditka'''<br>Poletna zgodba – Žan Serčič || The Spoils – Massive Attack ft. Hope Sandoval<br>Howl – Biffy Clyro<br>'''Carry On – Norah Jones''' |- | 35. || 26. 08. || Muza – BQL<br>'''Lepa – Adijo kultura'''<br>Divination – Werefox || Kids – OneRepublic<br>'''Bang Bang – [[Green Day]]'''<br>Closer – Chainsmokers ft. Halsey |- | 36. || 02. 09. || '''Operacijski sistem – Razpaljot'''<br>Gifts – Fed Horses<br>Grem – Mrož Beseda || '''Go Robot! – Red Hot Chili Peppers'''<br>Ho creduto a me – Laura Pausini<br>Love on the Brain – Rihanna |- | 37. || 09. 09. || '''Daleč – Avtomobili in [[Severa Gjurin]]'''<br>Saviour of Love – Torul<br>Jutro – Čedahuči || #Wheresthelove – Black Eyed Peas ft The World<br>Eterni – Zero Assoluto<br>'''I Can't Stop Thinking About You – [[Sting]]''' |- | 38. || 16. 09. || Ni poti nazaj – Elefant<br>Love Me 4 Life – Sweet Peak ft. Ina Shai<br>'''Žive naj vsi narodi – Zlatko''' || '''Waste a Moment – Kings of Leon'''<br>White Tiger – Izzy Bizu<br>The Greatest – Sia ft. Kendrick Lamar |- | 39. || 23. 09. || '''Bit – [[Muff]]'''<br>Fingertips – Sweven<br>Turist – Adam || '''Le Lac – Julien Dore'''<br>Unici – Nek<br>Friends – Francis and the Lights ft. Bon Iver & Kanye |- | 40. || 30. 09. || '''Svet – [[Gušti]] & Borut Marolt'''<br>All Is Gone – Tidal Waves<br>Bonaca – Kosta || Emeralds – Bear's Den<br>'''Still Breathing – Green Day'''<br>Send Them Off – Bastille |- | 41. || 07. 10. || '''Nazaj – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Player – Ina Shai<br>Danes me ni – Leonart || Here I Am – Tom Odell<br>Starboy – Weekn'd ft. Daft Punk<br>'''Party Like a Russian – Robbie Williams''' |- | 42. || 14. 10. || Legendarni praslovan – Lačni Franz<br>Should Have Listened – Trash Candy<br>'''Vidim rdeče – [[Niet]]''' || Say You Won't Let Go – James Arthur<br>La Risposta – Samuel<br>'''Blended Family – Alicia Keys''' |- | 43. || 21. 10. || Gora tvoji vodi – Cosmo Daivat<br>Forgive the Weather – Toxine<br>'''Do konca – Siddharta''' || 24K Magic – Bruno Mars<br>Un mondo migliore – Vasco Rossi<br>'''Walls – Kings of Leon''' |- | 44. || 28. 10. || Vljudno vabljeni – Zgrešeni primeri<br>Holly G – NoAir<br>'''Pod črto – Los Ventilos''' || A-Yo – Lady Gaga<br>Sexual – Neiked<br>'''Don't Wanna Know – [[Maroon 5]] ft. Kendrick Lamar''' |- | 45. || 04. 11. || '''Reci mi da – [[Manouche (glasbena skupina)|Manouche]]'''<br>Kristal – King Foo<br>Glasovi – Gora || '''Love & Hate – Michael Kiwanuka'''<br>Potremmo ritornare – Tiziano Ferro<br>Shout Out to My Ex – Little Mix |- | 46. || 11. 11. || Ker si, kar si – Sandi MVP<br>'''Vrhovi – [[Neisha]]'''<br>Slovo – Okttober || '''Love My Life – Robbie Williams'''<br>All Goes Wrong – Chase & Status ft. Tom Grennan<br>Re-arrange – Biffy Clyro |- | 47. || 18. 11. || Ona bi – Nipke<br>'''Dva za mene – Katarina Mala'''<br>With the Flow – Jakob Kobal || On Hold – The XX<br>'''Oronero – Giorgia'''<br>True Disaster – Tove Lo |- | 48. || 25. 11. || Privid – 2B<br>Moč jeseni – Gal Gjurin<br>'''Meduza – Boštjan Meh''' || La Parisienne – Christophe Mae<br>'''Water Under the Bridge – Adele'''<br>Lost on You – LP |- | 49. || 02. 12. || Nabiralka zvezd – Tabu<br>Something to Be Free – Sweetsology<br>'''Bela luna – Lamai''' || '''Reverend – Kings of Leon'''<br>I Feel It Coming – Weeknd ft. Daft Punk<br>Love on the Weekend – John Mayer |- | 50. || 09. 12. || '''Stari komadi − Vlado Kreslin'''<br>Hesitate No More – Gašper ft. Vanesa Tomažič in Jernej Bučar<br>Moder let galeba – Tinkara Kovač || '''Human – Rag'n'Bone Man'''<br>All Night – Beyoncé<br>Fire – Justice |- | 51. || 16. 12. || Čas – Los Ventilos<br>'''Led – Bort Ross'''<br>Ideal – Simon || Everglow – Coldplay<br>'''One Fine Day – Sting'''<br>Breaker's Roar – Sturgill Simpson |- | 52. || 23. 12. || '''Srce – Ptice'''<br>Najin ogenj ugasnil ne bo – Silence<br>Whatever Happens – Elvis Jackson || True Colors – Justin Timberlake & Anna Kendrick<br>'''Million Reasons – [[Lady Gaga]]'''<br>I don't Wanna Live Forever – Zayn & Taylor Swift |- | 53. || 30. 12. || So Simple – Thomas March & We'll Be Naked Collective<br>'''Pusti, naj gre – Severa Gjurin'''<br>Pazi, da bo prav (Life is what you make it) – Xequtifz || '''Do You Still Love Me – Ryan Adams'''<br>Completamente – Thegiornalisti<br>Season 2 Episode 3 – Glass Animals |} ===2017=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 06. 01. || '''Delta – [[Andrej Guček]]'''<br>Pada – Lean Kozlar Luigi<br>Moja kitara – Nejc Lombardo || Blame – Bastille<br>'''Suženi snovi – Repetitor'''<br>Black Beatles – Rae Sremmurd ft. Gucci Mane |- | 2. || 13. 01. || '''Klic – MRFY'''<br>Lebdenje – King Foo<br>Ona mirno spi – Drevored || '''One More Night – Michael Kiwanuka'''<br>Neuanfang – Clueso<br>In My Mind – The Amazons |- | 3. || 20. 01. || Klasika – David<br>Old Memory – Daniel Vezoja<br>'''Listi polni besed – Aljaž Hrastar''' || Paris – Chainsmokers<br>'''Castle on the Hill – Ed Sheeran'''<br>Magnificent (She Says) – Elbow |- | 4. || 27. 01. || Odhajaš – Kühlschrank<br>We'll Follow Our Hearts – Gašper Šantl ft. Vanesa Tomažič<br>'''A čutiš to – GoGs ft. Ina Shai''' || Sublime & Silence – Julien Dore<br>Piccole Cose – J-ax @ Fedez ft. Alessandra Amoroso<br>'''Chöre – Mark Forster''' |- | 5. || 03. 02. || '''Telo – Hamo & Tribute2Love'''<br>Milijon in ena – Klara Jazbec<br>Veter – Gal Gjurin || Anymore – Goldfrapp<br>'''Automaton – Jamiroquai'''<br>Say Something Loving – The XX |- | 6. || 10. 02. || Balada o njej – Bohem<br>'''Poišči navdih – Sweetsology'''<br>Iz zadnje vrste – Jan Plesetnjak || '''Skin – Rag'n'bone Man'''<br>Il Conforto –Tiziano Ferro & Carmen Consoli<br>Honey Sweet – Blossoms |- | 7. || 17. 02. || Sam mal – Alex Volasko<br>Dihava isti zrak – Moya<br>'''Bejba iz neta – Nipke''' || '''Where's the Revolution – Depeche Mode'''<br>Moving On the Getting Over – John Mayer<br>Big Picture – London Grammar |- | 8. || 24. 02. || Kristina – Flirrt<br>Hešteg – Icotovi zobi<br>'''Ti lahko – Peter Lovšin & Big Foot Mama''' || Trainwreck – Banks<br>'''The Fighter – Keith Urban feat. Carrie Underwood'''<br>(No One Knows Me) Like the Piano – Sampha |- | 9. || 03. 03. || Magija − Jernej Zoran<br>Roka v roki – Monolits<br>'''Raj – Pliš''' || '''Love – Lana Del Rey'''<br>Heavy – Linkin Park feat. Kiiara<br>Hey Bébé – Rhiannon Giddens |- | 10. || 10. 03. || '''V mleku – Tretji kanu'''<br>Če si rojen – Avtomobili<br>Včasih pozabmo žvet – Samo Sam || '''That's What I Like – Bruno Mars'''<br>Ora mai – Lele<br>Green Light – Lorde |- | 11. || 17. 03. || '''Samo ti – Rudi Bučar & Istrabend'''<br>On My Way – Omar Naber<br>Je' mela pesmi zato, da jih je pela naglas – Bas in glas || '''Chained to the Rhythm – Katy Perry ft. Skip Marley'''<br>You Look Good – Lady Antebellum<br>So Good – Zara Larsson ft. Ty Dollar $ign |- | 12. || 24. 03. || Zažarim – Raiven<br>Rabim samo tebe – Žiga Rustja<br>'''Svet na rami – Los Ventilos''' || Feel It Still – Portugal.The man<br>'''Dirigent – Urban & 4'''<br>Galway Girl – Ed Sheeran |- | 13. || 31. 03. || Žarek – Andrej Guček<br>Kozmonavt – Gora<br>'''Raj – Ptice''' || Still Feel Like Your Man – John Mayer<br>Truth Is a Beautiful Thing – London Grammar<br>'''We Got the Power – Gorillaz ft. Jehnny Beth''' |- | 14. || 07. 04. || Osamljen in bos – Bordo & Tina Marinšek<br>'''Deep Cuts – Prismojeni profesorji bluesa'''<br>Men ni dolgcajt – Zablujena generacija || '''You're in Love with a Psycho – Kasabian'''<br>Passionfruit – Drake<br>Shine on Me – Dan Auerbach |- | 15. || 14. 04. || Osvobojen – Gromofon<br>Resetiraj me – Bilbi<br>'''Dolga pot domov – Siddharta''' || '''Fire – Beth Ditto'''<br>Ultralife – Oh Wonder<br>Le canzoni fanno male – Marianne Mirage |- | 16. || 21. 04. || Za vedno – Nina Pušlar<br>'''Čip (za moj utrip) – Društvo mrtvih pesnikov'''<br>Ime – Monolits || Lights Out – Royal Blood<br>Sign of the Times – Harry Styles<br>'''Be Who You Are – The Kooks''' |- | 17. || 28. 04. || Kdo mi je ukradel zvezde – Drevored<br>Ob kavi – Anabel<br>'''Always (Če te najdem) – Mrfy''' || '''Lust for Life – Lana Del Rey ft. The Weeknd'''<br>Hard Times – Paramore<br>Stay – Zedd ft. Alessia Cara |- | 18. || 05. 05. || '''Sijaj – Raiven'''<br>Useless – Trash Candy<br>Se prepoznaš − Sheby || '''Doing It for the Money – Foster the People'''<br>Step Two – Parov Stelar ft. Lilja Bloom<br>Ran – Future Islands |- | 19. || 12. 05. || '''Vrjam – David ft. Murat'''<br>Nazaj – 2B<br>Iščem te – Naio Ssaion || Want You Back – Haim<br>Slow Hands – Niall Horan<br>'''I'm the One – Dj Khaled ft. J. Bieber, Quavo, Chance the Rapper''' |- | 20. || 19. 05. || '''Probej razumet – EmKej'''<br>Ne dotikaj se zvezd – Jana Sen & White Moods<br>Red – The Margins || J-Boy – Phoenix<br>'''City Lights – Blanche'''<br>Chainsmoking – Jakob Banks |- | 21. || 26. 05. || '''Vsi smo na istem – Nipke in Trkaj ft. Artifex'''<br>Affordable Amphetamines – persons from porlock<br>Dezinformacije – The Rusks || Don't Kill My Vibe – Sigrid<br>The Night We Met – Lord Huron<br>'''Each Time You Fall in Love – Cigarettes After Sex''' |- | 22. || 02. 06. || Svila – Isobel<br>'''Zabluzu – Hamo & Tribute2Love'''<br>Moraš naprej – Toni || '''Dig Down – Muse'''<br>Lost in Your Light – Dua Lipa ft. Miguel<br>The System Only Dreams in Total Darkness – The National |- | 23. || 09. 06. || Rad bi jo videl – Luka Sešek & Proper<br>Chase Me – Maja Keuc - Amaya<br>'''Hiše – Tretji kanu''' || Oh Woman, Oh Man – London Grammar<br>'''Wall of Glass – Liam Gallagher'''<br>Perfect Places – Lorde |- | 24. || 16. 06. || Tvoje misli – Nera<br>It's Complicated – Maraaya ft. BQL<br>'''Proti vetru – Lamai''' || '''Everything Now – Arcade Fire'''<br>Secrets – The Weeknd<br>Life's What You Make It – Placebo |- | 25. || 23. 06. || Superzvezda – Andrej Ikica<br>Skozi vitrino – Alex Volasko<br>'''Tisti ljudje – Rudi Bučar''' || '''The Man – The Killers'''<br>Don't Matter Now – George Ezra<br>Young Dumb & Broke – Khalid |- | 26. || 30. 06. || '''V intervalu večnih sanj – Junema'''<br>Modro sonce – Gušti<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Bridge over Troubled Water – Artists for Grenfell'''<br>Fontaine de lait – Camille<br>Unforgettable – Frenc Montana feat. Swae Lee |- | 27. || 07. 07. || '''Sanje – Lavender'''<br>Mana – MATTER/persons from porlock<br>Na dobri poti – Peter Lovšin in Prismojeni profesorji bluesa || I Dare You – The Xx<br>Pamplona – Fabi Fibra ft. The Giornalisti<br>'''Waiting on a Song – Dan Auerbach''' |- | 28. || 14. 07. || Letala − Brodolomec<br>'''Valentina − Erik Platon'''<br>Furanje nikamor − Sheby || '''Holding On − The War on Drugs'''<br>Thunder − Imagine Dragons<br>There's Nothing Holdin' Me Back − Shawn Mendes |- | 29. || 21. 07. || '''Raj (Tomec & Grabber Remix) – Pliš'''<br>Nora matematika – Major Beck ft. Triiiple<br>Te ne premakne – Nina || My Mind Is for Sale – Jack Johnson<br>New York – St. Vincent<br>'''Sun Comes Up – Rudimental ft. James Arthur''' |- | 30. || 28. 07. || Lupina – Mistermarsh<br>Tisoč besed – King Foo<br>'''Samo dotik – El Kachon''' || Ti amo – Phoenix<br>'''As You Are – Rag'n'Bone Man'''<br>Tra le granite e le granate – Francesco Gabbani |- | 31. || 04. 08. || '''Plac med prsti – Siter'''<br>Zvezde v mlaju – Bordo<br>Pomemben dan – Andrej Černelč || Sit Next to Me – Foster the People<br>'''Gotta Get a Grip – Mick Jagger'''<br>Electric Blue – Arcade Fire |- | 32. || 11. 08. || Hands Down − Amaya<br>Zdaj vem − Jackson<br>'''Spet te slišim − Lamai''' || Feels − Calvin Harris ft. Pharrell Williams, Katy Perry, Big Sean<br>New Rules − Dua Lipa<br>'''Don't Delete the Kisses − Wolf Alice''' |- | 33. || 18. 08. || '''Cici Mici − Magnifico'''<br>Dej se ustav − Nipke<br>Lovilec sanj − Sandra Erpe || '''Whatever It Takes – Imagine Dragons'''<br>If We Were Vampires – Jason Isbell<br>Midnight – Jessie Ware |- | 34. || 25. 08. || '''Daj srce – 2B'''<br>It's a Shame – Benjamin Shock & Marina Martensson<br>Ni blo prou – Dagi || How Soon the Dawn – Jake Bugg<br>Coco Caline – Julien Dore<br>'''What About Us − Pink''' |- | 35. || 01. 09. || '''Gengsta Suita – Smaal Tokk'''<br>A kdaj pokličeš koga, le ko si pijan – Iskreni kreteni<br>Ljubim – Joe Krosher ft. Urška Baković || '''The Way You Used to Do – Queens of the Stone Age'''<br>Look What You Made Me Do – Taylor Swift<br>Walk on Water – 30 Seconds to Mars |- | 36. || 08. 09. || 0,3 ljubezni – Sweet Peak feat. Laura<br>'''Zapleši z mano – Taša'''<br>Edina – Samo Sam feat. Sheby || '''Bibia Be Ye Ye – Ed Sheeran'''<br>Bad at Love – Halsey<br>Two Ghosts – Harry Styles |- | 37. || 15. 09. || Pada dež – Monom feat. Robert Jukič in Nina Strnad<br>'''Proklete vijolice − Mi2'''<br>Prosti pad − Nera || '''You're the Best Thing About Me − U2'''<br>Keine Angst − Casper feat. Dransal<br>Too Good at Goodbyes − Sam Smith |- | 38. || 22. 09. || '''Lačni psi – Dežurni krivci'''<br>Ulice – Emkej feat. Anina<br>Brez besed – Kevin Koradin || Cellar Door – Angus & Julia Stone<br>'''Fenomenale – Gianna Nannini'''<br>Up All Night – Beck |- | 39. || 29. 09. || Valovi – Gašper feat. Zala Kralj<br>'''Vreme za lubezen – Hamo & Tribute 2 Love'''<br>Pri nas – Okustični || Split Stones – Maggie Rogers<br>'''Spent the Day in Bed – Morrissey'''<br>Cry Baby – Paloma Faith |- | 40. || 06. 10. || Danes me ni – Leonart<br>'''Shanti Shanti – Bilbi'''<br>Vojak – Mistermarsh || Underdog – Banks<br>Rockstar – Post Malone ft. 21 Savage<br>'''Little of Your Love – Haim''' |- | 41. || 13. 10. || '''Bežim − Neisha'''<br>Jump in the Water − July Jones<br>Za zmeraj − David & Anja Baš || Winter − PVRIS<br>Younger Now − Miley Cyrus<br>'''On My Mind − Jorja Smith x Preditah''' |- | 42. || 20. 10. || Instabejb – 6 Pack Čukur<br>'''Pressure of Your Pressure – Futurski'''<br>Kralj zelenega peresa – Žiga Rustja || Alone – Jessie Ware<br>'''Un' altra storia – Zucchero'''<br>Holy Mountain – Noel Gallagher's High Fyling Birds |- | 43. || 27. 10. || '''Dobro je to – Gal Gjurin'''<br>Anakin – MRFY<br>Heartbeat – Alice Blue || '''Pray – Sam Smith'''<br>Unknown (To You) – Jacob Banks<br>Dum Surfer – King Krule |- | 44. || 03. 11. || V vesolje – Tretji kanu<br>Maska – BO!<br>'''Mirjam – Urban3some'''||'''Bones of Saints – Robert Plant'''<br>Porto vecchio – Julien Dore<br>Life Goes On – E^ST |- | 45. || 10. 11. || '''Povej – Raiven'''<br>Utrip noči – King Foo<br>Naju popelje – Alja Krušič || Kiwi – Harry Styles<br>Taste – Rhye<br>'''Always Ascending – Franz Ferdinand''' |- | 46. || 17. 11. || V Ljubljani − Bohem<br>'''Šuolni − Iztok Mlakar'''<br>Akustična voda − Lačni Franz || Havana − Camila Cabello<br>'''Oh, vita − Jovanotti'''<br>Call It What You Want − Taylor Swift |- | 47. || 24. 11. || LV – Muff<br>'''Talk About It – Koala Voice'''<br>Lovim dež – Buh || Walk on Water – Eminem ft. Beyonce<br>'''Strangers – Sigrid'''<br>World Gone Mad – Bastille |- | 48. || 01. 12. || Ostala bova tu – Rudi Bučar in Lea Sirk<br>Window – Seven Days in May<br>'''Omamljeno telo – Joker Out''' || '''Fade – Lewis Capaldi'''<br>Poetica – Cesare Cremonini<br>Golden Slumbers – Elbow |- | 49. || 08. 12. || Vrni me – Avtomobili<br>'''Dust of Time – Jardier'''<br>Ptice letijo v neznano – Drevored || '''Blackout – U2'''<br>Tell Me You Love Me – Demi Lovato<br>One Last Song – Sam Smith |- | 50. || 15. 12. || '''Kako naj dokažem – Los Ventilos'''<br>Lepa si – Nina Pušlar<br>Hip Hop junak – Trkaj in Nipke || '''Perfect – Ed Sheeran'''<br>Saved – Khalid<br>Grace – Rag'n'bone Man |- | 51. || 22. 12. || Nočna scena − Brest in Vesna Zornik<br>'''Božična − Neisha'''<br>Najina zgodba − Žan Serčič || '''Like Motherless Child − Moby'''<br>Broken_People − Logic ft. Rag'n'Bone Man<br>Out of My Head − Charli XCX feat. Tove Lo & Alma |- | 52. || 29. 12. || '''Valovi – Gašper ft. Zala Kralj'''<br>Roka v roki – Monolits<br>Vede premikanja – Koala Voice || '''Sign of the Times – Harry Styles'''<br>Gentle Storm – Elbow<br>Feel It Still – Portugal. The Man |} ===2018=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 05. 01. || '''Erik Platon & Problemi − Odveč'''<br>Emkej ft. Mrigo − Hvala Hip Hop<br>Flirrt − Nič od nič || Francis & The Lights − Just for Us<br>'''Eminem ft. Ed Sheeran − River'''<br>The Wombats − Turn |- | 2. || 12. 01. || Orlek – Okna<br>'''Lea Sirk – Back to Being Me'''<br>BQL – Zimska || Justin Timberlake – Filthy<br>Kendrick Lamar & SZA – All the Stars<br>'''Bruno Mars & Cardi B. – Finesse''' |- | 3. || 19. 01. || Mojca – Brez meja<br>'''Koala Voice – Sierra'''<br>Razpaljot – Idejam dovoli || Nathaniel Rateliff & The Night Sweats – You Worry Me<br>Troye Sivan – My, My, My<br>'''Jack White – Connected by Love''' |- | 4. || 26. 01. || '''Bilbi – Svet pod nama'''<br>Kevin Koradin – Spomni se<br>Heron – Two Lovers || '''Dua Lipa – IDGAF'''<br>Emma – L'Isola<br>Taylor Swift ft. Ed Sheeran, Future – End Game |- | 5. || 02. 02. || '''Big Foot Mama – Sanja se ti ne'''<br>Mito – Bratstvo in estradstvo<br>Matematika ft. Tomi M. – Napačen čas || Justin Timberlake ft. Chris Stapleton – Say Somethin'<br>Detour – Bez tebe<br>'''Queens of the Stone Age – Feet Don't Fail Me''' |- | 6. || 09. 02. || '''Fed Horses – Sinner'''<br>Ketrin Nera – Morje je tam na levi<br>Sare Havlicek feat. Vaarka – Like You Wanna Do || '''Editors – Magazine'''<br>First Aid Kit – Fireworks<br>Kylie Minogue – Dancing |- | 7. || 16. 02. || '''DMP – Tinta in pero (Hip hop)'''<br>MRFY – Tretje oko<br>Neomi – Moviestar || Chvrches – Get Out<br>Drake – God's Plan<br>'''Rudimental <small>ft. Jess Glynne, Macklemore & Dan Caplen</small> – These Days''' |- | 8. || 23. 02. || '''Leonart – Divji ritem'''<br>Liamere – Manitoba<br>Torul – Explain || '''MGMT – Me and Michael'''<br>James Bay – Wild Love<br>The Weeknd & Kendrick Lamar – Pray for Me |- | 9. || 02. 03. || Marina Martensson – Blizu<br>'''Raiven – Daleč stran'''<br>Gašper ft. Zala Kralj – Baloni || '''Janelle Monáe – Make Me Feel'''<br>Ermal Meta & Fabrizio Moro – Non mi avete fatte niente<br>Ryan Adams – Baby, I Love You |- | 10. || 09. 03. || Katalena – Človek ni zver<br>'''Deadly Smile – Inside My Head'''<br>Ina Shai – V nebo || '''Chris Cornell – You Never Knew My Mind'''<br>Maître Gims ft. Super Sako, Hayko – Mi gna<br>The Kills – List of Demands |- | 11. || 16. 03. || GeDoRe – Da pozabiva<br>'''Hamo & Tribute2Love – Ona gre'''<br>Isobel – Manifest || '''Rhye – Song for You'''<br>Camille – Je ne mâche pas me mots<br>Soccer Mommy – Your Dog |- | 12. || 23. 03. || Tina Marinšek feat. Zlatko – Ta sneg<br>'''Lusterdam – Lepo mi godrnjaš'''<br>El Kachon – Krog || '''Lykke Li – Time in a Bottle'''<br>Madame Monsieur – Mercy<br>Leon Bridges – Bet Ain't Worth the Hand |- | 13. || 30. 03. || Indigo – Vesna<br>'''Tabu – Hodi sam'''<br>Fed Horses – Love Tree || George Ezra & First Aid Kit – Hold My Girl<br>Emma – Effetto domino<br>'''Wolf Alice – Sadboy''' |- | 14. || 06. 04. || BO! – Drugi krog<br>Hyu ft. Saša Lešnjek & Heiwa – What It Means<br>'''Mila – Svoboda'''||'''Pearl Jam – Can't Deny Me'''<br>Bausa – Was du Liebe nennst<br>James Bay – Pink Lemonade |- | 15. || 13. 04. || Batista Cadillac – Pust me do besede<br>'''Neisha – Prihaja maj'''<br>John F. Doe – Povej naglas || John Legend ft. BloodPop – A Good Night<br>'''Laura Pausini – Frasi a metà'''<br>Shawn Mendes – In My Blood |- | 16. || 20. 04. || '''Lamai – Vdihni me'''<br>Bordo – Lai lai svet<br>Jakob Kobal – Goodminds || Calvin Harris ft. Dua Lipa – One Kiss<br>Halsey ft. Big Sean, Stefflon Don – Alone<br>'''Florence + The Machine – Sky Full of Song''' |- | 17. || 27. 04. || '''Pepson ft. Tony & Sunny – Pridi na Goričko'''<br>Amaya – Concrete<br>Muff – Ti si ta || The Weeknd – Call Out My Name<br>'''Hoshi – Ta marinière'''<br>Janelle Monáe ft. Grimes – Pynk |- | 18. || 04. 05. || '''Emkej – Rdeče oči'''<br>Demolition Group – Nostalgija<br>Žan Serčič – 1000x || Ghali – Cara Italia<br>'''Kendrick Lamar ft. Zacari – Love'''<br>Maître Gims ft. Vianney – La même |- | 19. || 11. 05. || '''La Serpentine – Črnobel'''<br>Duhovi – A boš zraven?<br>Zablujena generacija – Razvajena (do konca) || '''Chvrches – Miracle'''<br>James Bay – Us<br>Editors – Darkness at the Door |- | 20. || 18. 05. || Manouche – Najboljši par<br>'''MRFY – Ti dam'''<br>Anika Horvat – Ko se prebuja dan || '''Arctic Monkeys – Four Out of Five'''<br>Motta – La nostra ultima canzone<br>Ariana Grande – No Tears Left to Cry |- | 21. || 25. 05. || '''Uma – Čarobni vrt'''<br>Buh – Mesto<br>Bohem – Značaj || Albin Lee Meldau – I Need Your Love<br>Lykke Li – Utopia<br>'''Manic Street Preachers – Hold Me Like a Heaven''' |- | 22. || 01. 06. || Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>'''Junema – Odčarana'''<br>Los Ventilos – Bolj počasi || Leon Bridges – Beyond<br>Alice in Chains – The One You Know<br>'''John Mayer – New Light''' |- | 23. || 08. 06. || Luto – Meso<br>'''Siddharta – Medrevesa'''<br>Leonart – Pot do zvezd ||'''Gorillaz ft. George Benson – Humility'''<br>Christine and the Queens – Damn, dis-moi<br>Maroon 5 ft. Cardi B. – Girls Like You |- | 24. || 15. 06. || Gušti – Milijoni trenutkov<br>Thomas March & The Red Attic Collective – Last Chance<br>'''Tretji kanu – Nekaj je'''|| Lily Allen – Lost My Mind<br>Carl Brave ft. Francesca Michielin & Fabri Fibra – Fotografia<br>'''Dave Matthews Band – Samurai Cop (Oh Joy Begin)''' |- | 25. || 22. 06. ||'''2B – Midva sva'''<br>HYU feat. Saša Lešnjek & C.T.B.M. – Worst<br>Špela Cesar – Za hip || Jorja Smith – Blue Lights<br>Boomdabash & Loredana Bertè – Non ti dico no<br>'''Lenny Kravitz – Low''' |- | 26. || 29. 06. ||'''Nipke – Popoln lajf'''<br>K.A.T. – Secret Messiah<br>Okustični – Ta noč je moja || The Kooks – All the Time<br>Detour – Vikend<br>'''Sam Smith – Baby, You Make Me Crazy''' |- | 27. || 06. 07. || Lusterdam – Moram<br>Indigo – Tih deževen dan<br>'''John F. Doe – Poletni trip'''|| George Ezra – Shotgun<br>Drake ft. Michael Jackson – Don't Matter to Me<br>'''Paul McCartney – Come On to Me''' |- | 28. || 13. 07. || Big Foot Mama – Normalen<br>'''Seven Days in May – Kate Moss'''<br>Jernej Zoran ft. Nina Radkovič – Oda || Justin Timberlake – Soulmate<br>Calogero – 1987<br>'''Snow Patrol – Empress''' |- | 29. || 20. 07. ||'''Lea Likar – Vsi vedo'''<br>Deadly Smile – Although<br>Jarc Gregorin Trio – Lep prelesten dan || Thirty Seconds to Mars – Rescue Me<br>'''Jovanotti – Viva la libertà'''<br>Tom Grennan – Barbed Wire |- | 30. || 27. 07. || Drill – Tvoje sporočilo<br>'''Zlatko ft. Severa Gjurin – Karavana gre naprej'''<br>Samo Sam – Za lepši svet || Negramaro – Amore che torni<br>'''Muse – Something Human'''<br>Christine and the Queens – Doesn't Matter (Voleur de soleil) |- | 31. || 03. 08. || Xequtifz – Ti lahko vse<br>'''Lea Sirk – Moj profil'''<br>El Kachon – Peti greh || Diplo & MǾ – Sun in Our Eyes<br>'''Hooverphonic – Romantic'''<br>Childish Gambino – Feels Like Summer |- | 32. || 10. 08. || Mila – Jaz bi šla naprej<br>'''Počeni škafi – Ne bom te več dušil'''<br>Severa in Gal Gjurin – Lahko noč, skrbi || Anna Calvi – Don't Beat the Girl Out of My Boy<br>Twenty One Pilots – Jumpsuit<br>'''Cigarettes After Sex – Crush''' |- | 33. || 17. 08. ||'''Erik Platon & Problemi – Enako drugačna'''<br>Katja Koren – How Do I Do<br>Saša Lešnjek – Najino poletje || Ariana Grande – God Is a Woman<br>'''Imagine Dragons – Natural'''<br>Kacey Musgraves – High Horse |- | 34. || 24. 08. ||'''Fed Horses – Leaving'''<br>Jure Lesar – Mestno kolo<br>Thomas March & Jampa Ai Collective – Chaos Is My Rhythm || Ella Mai – Boo'd Up<br>Robyn – Missing U<br>'''The Kooks – Four Leaf Clover''' |- | 35. || 31. 08. ||'''Le Serpentine – Le naprej'''<br>Nipke – Če ne boš probu<br>Žiga Rustja & Anika – Nov list || Calvin Harris & Sam Smith – Promises<br>Bring Me the Horizon – Mantra<br>'''Arctic Monkeys – Tranquility Base Hotel Casino''' |- | 36. || 07. 09. || Emkej – Avgusta<br>'''Siddharta – A.M.L.P.'''<br>Flirrt – 20 let nazaj || Troye Sivan ft. Ariana Grande – Dance to This<br>Christine and the Queens – 5 Dollars<br>'''Marshmello ft. Bastille – Happier''' |- | 37. || 14. 09. || Luka Sešek & Proper – Mladost<br>'''MRFY – Umru zate'''<br>SBO by Shao ft. ZaHan$olo – Arsen || Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power<br>Malika Ayane – Stracciabudella<br>'''Twenty One Pilots – My Blood''' |- | 38. || 21. 09. || Slepakura ft. Maya – Tete strici<br>'''Hamo & Tribute2Love ft. Rudi Bučar – Dolgo nisva pila'''<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Ko svet spi ||'''Lana Del Rey – Marines Apartment Complex'''<br>Billie Marten – Mice<br>Sonya – Zjene kao sunca |- | 39. || 28. 09. || Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat<br>Liamere – Dakota<br>'''Lusterdam – Mesec'''||'''Mumford & Sons – Guiding Light'''<br>Silk City, Dua Lipa ft. Diplo, Mark Ronson – Electricity<br>Khalid – Better |- | 40. || 05. 10. || Kevin Koradin – Visoko<br>Zala Kralj & Gašper Šantl – S teboi<br>'''Lumberjack – Kralj'''|| Maître Gims – Le Pire<br>'''Tom Walker – Angels'''<br>Boris Štok – Dodiri |- | 41. || 12. 10. ||'''Leonart & Bilbi – Daleč stran'''<br>Domen Don Holc – Getting High With You<br>Nula Kelvina – Veliki sinji hit ||'''Lady Gaga & Bradley Cooper – Shallow'''<br>Christine and the Queens – La marcheuse<br>Muse – Pressure |- | 42. || 19. 10. ||'''Haiku Garden – Hazel'''<br>Nipke – Ina<br>Neomi – Beautiful Distractions ||'''Sigrid – Sucker Punch'''<br>Young the Giant – Superposition<br>Jess Glynne – 123 |- | 43. || 26. 10. || Generator – Open Eyes<br>Zmelkoow – Ljubezen<br>'''Katalena – Mrzle so njive'''|| Jessie Ware – Overtime<br>Friendly Fires – Heaven Let Me In<br>'''Paloma Faith – Loyal''' |- | 44. || 02. 11. ||'''Mrfy – Tebe'''<br>Hana Mačkovšek – Zdaj<br>Kalu – Sea of 2 || Leon Bridges – If It Feels Good<br>Sidecars – Amasijo de huesos<br>'''Macy Gray – Over You''' |- | 45. || 09. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Astronavt<br>'''Neisha – Neko drugo tisočletje'''<br>Nude – Kakšen dan || Halsey – Without Me<br>Rosalía – Pienso en tu mirá<br>'''Maggie Rogers – Fallingwater''' |- | 46. || 16. 11. ||'''Jackson – Zvezdni popotnik'''<br>Tretji kanu – Umakni se<br>Cosmo Daivat – Soncu kradem zvezde || Lewis Capaldi – Grace<br>'''Mumford & Sons – If I Say'''<br>Greta Van Fleet – You're the One |- | 47. || 23. 11. ||'''Los Ventilos – Jeseni'''<br>Werefox – Pretty Girl Needs a Bath<br>Nina Pušlar – Za naju || Ella Mai – Trip<br>'''Zaz – Qué vendrá'''<br>Blossoms – How Long Will This Last? |- | 48. || 30. 11. ||'''Dan D – Boli me k'''<br>Mirko Grozny – Svet je slep<br>Elvis Jackson – Can't Get Enough ||'''Hozier – Movement'''<br>Hedoneast – Putujem<br>Anderson Paak ft. Kendrick Lamar – Tints |- | 49. || 07. 12. ||'''Emkej X Roots in Session – Lažete'''<br>Vazz – Individum<br>Matter – Sedimenti || The 1975 – It's Not Living (If It's Not With You)<br>Marco Mengoni – Voglio<br>'''Elle King – Shame''' |- | 50. || 14. 12. ||'''Samo Budna – Sonce nad oblaki'''<br>Le Serpentine – Skalca<br>White Moods in Jana Sen – Hej, ti! || Ariana Grande – Thank U, Next!<br>Sido – Tausend Tattoos<br>'''Mark Ronson ft. Miley Cyrus – Nothing Breaks Like a Heart''' |- | 51. || 21. 12. ||'''Manouche – Za božič bom doma'''<br>Gaja Prestor – Decembra<br>Vlado Kreslin – Vse se da || Aloe Blacc – I Got Your Christmas Right Here<br>'''Michael Bublé – Love You Anymore'''<br>John Legend ft. Stevie Wonder – What Christmas Means to Me |- | 52. || 28. 12. || Karra – Ne laži<br>BQL – Peru<br>'''Mrfy – Omama'''||'''Morrissey – Back on the Chaingang'''<br>Arctic Monkeys – Anyways<br>Razorlight – Carry Yourself |} ===2019=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 04. 01. ||'''Batista Cadillac – Pust me do besede'''<br>Cosmo Daivat – Jutro (bo utišalo nemire)<br>Čedahuči – Lahko sem srce in lahko sem kvadrat || Leon Bridges – Beyond<br>Christine and the Queens ft. Dâm-Funk – Damn, dis-moi<br>'''Hozier ft. Mavis Staples – Nina Cried Power''' |- | 2. || 11. 01. || Brest feat. Vesna Zornik – Bluz<br>'''Bo! – Padava'''<br>Anja Kotar – Modern Galileo || Anastasio – La fine del mondo<br>'''Dermot Kennedy – Young & Free'''<br>Amir – Longtemps |- | 3. || 18. 01. || Muff – Giselle<br>'''DMP – Padalo za strah'''<br>Manca Berlec – Milijon zvezd || Kacey Musgraves – Wonder Woman<br>Bring Me the Horizon – Medicine<br>'''Mia – Ovaj grad''' |- | 4. || 25. 01. ||'''Doša – Ego manijak'''<br>Brutalna romantika – Clumsy Man<br>Bordo – Zakaj? || Sam Smith ft. Normani – Dancing with a Stranger<br>Ariana Grande – 7 Rings<br>'''Cigarettes After Sex – Neon Moon''' |- | 5. || 01. 02. ||'''2B – Najini koraki'''<br>Žiga – Not Knowing You<br>Clemens – Poletel bi ||'''Calvin Harris & Rag'n'Bone Man – Giant'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – Mind Your Manners<br>James Blake ft. Travis Scott & Metro Boomin − Mile High |- | 6. || 08. 02. ||'''Tabu – Love sistem'''<br>Kevin Koradin – Vse ali nič<br>Žan Serčič feat. Leya – Tebe ne dam ||'''Florence & The Machine – Moderation'''<br>Dua Lipa – Swan Song<br>Dido – Give You Up |- | 7. || 15. 02. || Los Ventilos feat. Raiven – 100krat (Okoli mene)<br>Samantha Maya – Do neba<br>'''Koala Voice – Ker tu je vse tako lepo'''||'''Empire of the Sun – Chrysalis'''<br>Mahmood – Soldi<br>Brendi Carlile – Party of One |- | 8. || 22. 02. ||'''Hamo & Tribute2Love – Lepe stvari'''<br>Okustični – Metulji plešejo<br>Dagi – Kdo te meni je poslal ||'''Gary Clark Jr. – Pearl Cadillac'''<br>Bille Eilish – Bury a Friend<br>White Lies – Tokyo |- | 9. || 01. 03. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Fed Horses – Ti ne poznaš konjev'''<br>Batista Cadillac – Stop || Ariana Grande – Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored<br>Einar – Parole nuove<br>'''Vampire Weekend – Harmony Hall''' |- | 10. || 08. 03. || Christine Zadnikar – S.R.C.E.<br>'''Zala Kralj in Gašper Šantl – Sebi'''<br>Mrfy – Recall || Leon – You and I<br>'''Anna of the North – Leaning on Myself'''<br>Cardi B & Bruno Mars – Please Me |- | 11. || 15. 03. || Pavlov – Lov<br>Siddharta – Jaz<br>'''San Di Ego – Zdaj je čas'''|| Christine and the Queens – Comme si<br>Mumford & Sons – Beloved<br>'''Jade Bird – I Get No Joy''' |- | 12. || 22. 03. || Big Foot Mama – Vabilo v maj<br>Lea Sirk ft. Tomy DeClerque – My Moon<br>'''Dan D – Ožina'''||'''John Mayer – I Guess I Just Feel Like'''<br>Marshmello ft. Chvrches – Here With Me<br>Khalid – Talk |- | 13. || 29. 03. ||'''By the Books – 1000 stvari'''<br>Mrigo & Ghet ft. Drill – Fonkdat<br>Jakob Kobal – Towards the Sea ||'''Maren Morris – GIRL'''<br>Dave – Black<br>Ligabue – Certe donne brillano |- | 14. || 05. 04. || John F. Doe – Puščava<br>Werefox – This In-Sync-Thing<br>'''Mrfy – BBY'''|| Billie Eilish – Bad Guy<br>'''Tame Impala – Patience'''<br>Mahalia – Do Not Disturb |- | 15. || 12. 04. || Cosmo Daivat – Snov mojih sanj<br>Raiven – Širni ocean<br>'''Društvo mrtvih pesnikov – Formula časa'''||'''Ellie Goulding – In This Together'''<br>The Kolors & Elodie – Pensare male<br>The Amazons – Mother |- | 16. || 19. 04. ||'''Le Serpentine – Zadeta od interneta'''<br>Lola in Red – Torn<br>Tamara Goričanec – Sledi ||'''Zazie – L'Essenciel'''<br>BTS ft. Halsey – Boy With Luv<br>Levante – Andrà tutto bene |- | 17. || 26. 04. || K.A.T. – Imaginative Man<br>'''Lumberjack – Čist vse'''<br>Mr. Darwin Chill ft. Martina Majerle – Rain in the Desert || Lizzo – Juice<br>'''Madonna ft. Maluma – Medellín'''<br>Jade Bird – My Motto |- | 18. || 03. 05. ||'''Lusterdam – S kolesom sem prišel'''<br>Zala – A J<br>Kevin Koradin – Noro srce || Mark Ronson ft. Lykke Li – Late Night Feelings<br>'''Bruce Springsteen – Hello Sunshine'''<br>The National – Light Years |- | 19. || 10. 05. || Jernej Zoran ft. Nina Radković – Stik<br>'''Manca Berlec – Kadilka'''<br>Rudi Bučar – Plešem || The Black Keys – Eagle Birds<br>'''Rammstein – Radio'''<br>Vampire Weekend – This Life |- | 20. || 17. 05. ||'''Emkej – Veš, kaj bi ti mogo'''<br>Indigo – Ajdovska<br>Matic Marentič – Len dan ||'''Mumford & Sons – Woman'''<br>Urban & 4 – Iskra<br>Ed Sheeran & Justin Bieber – I Don't Care |- | 21. || 24. 05. ||'''Nina Pušlar – Svet na dlani'''<br>Happy Ol'McWeasel – Break Them Bones<br>Nera – Rabljeno dekle ||'''Noel Gallagher's HFB – Black Star Dancing'''<br>Nek – La storia del mondo<br>Anderson Paak ft. Smokey Robinson – Make It Better |- | 22. || 31. 05. || Leonart – Iskre v očeh<br>Futurski – Bad Dreams<br>'''Jure Lesar – Oči očeta'''||'''Lana Del Rey – Doin' Time'''<br>Taron Egerton – Rocket Man<br>Fast Animals and Slow Kids – Radio Radio |- | 23. || 07. 06. ||'''Balladero in Jadranka Juras – Še živim'''<br>Persons from Porlock – Carnal Error<br>Blu.Sine – Mir || The Raconteurs – Help Me Stranger<br>Hozier – Almost (Sweet Music)<br>'''Bruce Springsteen – There Goes My Miracle''' |- | 24. || 14. 06. || Gaja Prestor – Najino nebo<br>zalagasper – Come to Me<br>'''Le Serpentine – Vrtiljak'''||'''Miley Cyrus – Mother's Daughter'''<br>Sufjan Stevens – Love Yourself<br>Rosalía – Aute Cuture |- | 25. || 21. 06. || Thomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš)<br>'''Fat Butlers – Se ne vdam'''<br>Uma – Le začuti || Taylor Swift – You Need to Calm Down<br>Jovanotti – Nuova era<br>'''Liam Gallagher – Shockwave''' |- | 26. || 28. 06. || Lea Sirk – Po svoje<br>Rudolf Gas – Svet planet<br>'''Fed Horses – Spremembe'''|| Volbeat – Last Day Under the Sun<br>'''Ligabue – Polvere di stelle'''<br>Bring Me the Horizon – Mother Tongue |- | 27. || 05. 07. || Tabu – Na konicah prstov<br>Indigo – Škržati<br>'''Kiwi Flash – Dežela Nela'''|| Shawn Mendes & Camila Cabello – Señorita<br>Madonna – God Control<br>'''Ed Sheeran ft. Khalid – Beautiful People''' |- | 28. || 12. 07. || Isobel – Mali glas<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pomlad'''<br>Orlek – Bouncer Štefi || Angèle – Balance ton quoi<br>'''The Black Keys – Go'''<br>Revolverheld – So wie jetzt |- | 29. || 19. 07. || Okustični – Se vrti (Ko si na tleh)<br>Xequtifz – Iconic<br>'''2B – Kot morje'''||'''Beyoncé – Spirit'''<br>Coez – Domenica<br>The National – Rylan |- | 30. || 26. 07. || Nula Kelvina – Taksi<br>Ortox & Ina Shai – Feel the Love<br>'''Kevin Koradin & Dare Kaurič – Kdo so oni'''|| Sam Smith – How Do You Sleep<br>'''Blink 182 – Happy Days'''<br>Post Malone ft. Young Thug – Goodbyes |- | 31. || 02. 08. || Duhovi – Še ena ljubezenska pesem<br>Fabricca – Predobro<br>'''Mef in N.O.B. – Facebook brigade'''|| Lenny Kravitz – 5 More Days 'til Summer<br>'''Bruce Springsteen – Western Stars'''<br>Blossoms – Your Girlfriend |- | 32. || 09. 08. || Loom – Led<br>Seven Days in May – Ready to Fight<br>'''Emkej – Airplane Mode'''|| Freya Ridings – Castles<br>'''Of Monsters and Men – Wars'''<br>Taylor Swift – The Archer |- | 33. || 16. 08. || Bombyx Lori – Gozd<br>'''Ditka – Ne bodi, kar nisi'''<br>John F. Doe – Hyde || Ariana Grande, Social House – boyfriend<br>'''Foals – Black Bull'''<br>HAIM – Summer Girl |- | 34. || 23. 08. ||'''Hauptman – Send Me Flying'''<br>Posebni gostje – S teboj<br>Voranc Boh – Absurdno lepa || Ali Gatie – It's You<br>Michael Kiwanuka & Tom Misch – Money<br>'''The National – Rylan''' |- | 35. || 30. 08. ||'''Siddharta – Blizu'''<br>Stella – Ocean<br>Domen Don Holc – Feel Free ||'''Liam Gallagher – One of Us'''<br>Charlie XCX ft. Sky Ferreira – Cross You Out<br>Ed Sheeran ft. Stormzy – Take Me Back to London |- | 36. || 06. 09. || Los Ventilos – Bipolarna<br>'''By the Books – Še enkrat'''<br>Le Serpentine – Majice kratke || Maren Morris – The Bones<br>Levante & Carmen Consoli – Lo stretto necesario<br>'''Cigarettes After Sex – Heavenly''' |- | 37. || 13. 09. || Jure Lesar – Krila ptice<br>Gušti – Še zorijo jagode<br>'''Mi2 – Adam in Eva'''|| John Mayer – Carry Me Away<br>'''Billie Eilish – All the Good Girls Go to Hell'''<br>Post Malone – Circles |- | 38. || 20. 09. ||'''Joker Out – Gola'''<br>Mrigo & Ghet – Naprvemmestu<br>Futurski – Nothing Is Never an Option ||'''Green Day – Father of All...'''<br>Halsey – Graveyard<br>Sam Fender – The Borders |- | 39. || 27. 09. || Špela Cesar – Ostani<br>'''Dan D – Malo pekla'''<br>Deadly Smile – Inner Voice ||'''Maître Gims & Sting – Reste'''<br>Blink 182 – I Really Wish I Hated You<br>Jovanotti – Prima che diventi giorno |- | 40. || 04. 10. || Carina – Oči<br>Raiven – Kralj Babilona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Kje gori'''|| Tegan & Sara – I'll Be Back Someday<br>Foals – The Runner<br>'''Beth Hart – Bad Woman Blues''' |- | 41. || 11. 10. ||'''Panda – Ena noga, en korak'''<br>Koala Voice – Brainstorm<br>Kevin Koradin – Čas || Lewis Capaldi – Bruises<br>'''Vanessa Paradis – Vague à l'âme sœur'''<br>Lizzo – Good As Hell |- | 42. || 18. 10. || Lusterdam – Bele miši<br>Neomi – Family<br>'''Magnifico in Jan Jarni – Pegica'''|| Harry Styles – Lights Up<br>Elisa – Tua per sempre<br>'''The Who – All This Music Must Fade''' |- | 43. || 25. 10. || Karra – Spet in spet<br>Otrok osemdesetih – Neon<br>'''Lola in Red – Povej'''||'''Nick Cave & The Bad Seeds – Waiting for You'''<br>Boris Štok ft. Nataša Janjić – Još uvijek<br>Marilyn Manson – God's Gonna Cut You Down |- | 44. || 01. 11. || Tretji kanu – Atom<br>zalagasper – Signals<br>'''Lana Škof – Odpelji me'''||'''Coldplay – Orphans'''<br>Marco Mengoni – Duemila volte<br>James Arthur – Quite Miss Home |- | 45. || 08. 11. ||'''Okustični – Enkratna, neponovljiva'''<br>K.A.T. – Un bacio di luna<br>Zlatko – Bodi dober, bodi kul || King Princess – Ain't Together<br>Mumford and Sons – Blind Leading the Blind<br>'''Dua Lipa – Don't Start Now''' |- | 46. || 15. 11. || Vlado Kreslin – Kaj naj ti prinesem, draga<br>'''Lumberjack – Eden tistih'''<br>Mrfy – Heaven & Hell ||'''George Michael – This Is How'''<br>Emma – Io sono bella<br>Ozzy Osbourne – Under the Graveyard |- | 47. || 22. 11. || Društvo mrtvih pesnikov – Od zibelke do groba<br>Lea Sirk – V dvoje<br>'''Rudi Bučar – Kakšni so takšni'''|| Michael Kiwanuka – Hero<br>'''Billie Eilish – Everything I Wanted'''<br>Beck – Everlasting Nothing |- | 48. || 29. 11. || Bort Ross – Do takrat<br>Fed Horses – Jaz in nebo<br>'''Year of the Rookie – My Soul'''||'''U2 & A.R. Rahman – Ahimsa'''<br>Clara Luciani – Nue<br>Mark Ronson & Anderson Paak – Then There Were Two |- | 49. || 06. 12. || Nina Pušlar – Pusti me<br>Leonart – Vrh sveta<br>'''Eva Pavli – Zbudi me'''|| Bring Me the Horizon – In the Dark<br>'''Jovanotti – La Luna Piena'''<br>Harry Styles – Watermelon Sugar |- | 50. || 13. 12. || Siddharta – Črnobelo (ID20)<br>Jakob Kobal – Mother<br>'''Klon – Bam! Bam! Bam!'''||'''Alanis Morissette – Reasons I Drink'''<br>Weeknd – Heartless<br>Camila Cabello – Living Proof |- | 51. || 20. 12. || Domen Don Holc – Friend in a Bar<br>Adrijana Lorber – Kdo ve<br>'''Neomi – Silent'''|| Halsey – Finally // beautiful stranger<br>Lewis Capaldi – Before You Go<br>'''Haim – Hallelujah''' |- | 52. || 27. 12. || Ninette – Plešem sama<br>'''Wckd Nation – The Swan King'''<br>Indigo – Hrasti || Harry Styles – Adore You<br>'''Billie Eilish – xanny'''<br>Sam Fender – All Is On My Side |} ===2020=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 03. 01. || Jure Lesar – Drugačen<br>'''Bort Ross – Do takrat'''<br>Los Ventilos – Bipolarna || Post Malone – Circles<br>Maren Morris – The Bones<br>'''Urban&4 – Iskra''' |- | 2. || 10. 01. ||'''Kokosy – Ranjena'''<br>Happy Ol'McWeasel – See You Tomorrow<br>Brest ft. Vesna Zornik – Zlato || Dua Lipa – Future Nostalgia<br>'''Ed Sheeran ft. Ella Mai – Put It All on Me'''<br>Stormzy – Do Better |- | 3. || 17. 01. || Itch – Dreams<br>'''Raiven – Ti (živo)'''<br>Ptice – Jutro ||'''Selena Gomez – Rare'''<br>Justin Bieber – Yummy<br>Gabrielle Aplin & Nina Nesbit – Miss You 2 |- | 4. || 24. 01. || Dežurni krivci – Rojeni brez imena<br>'''Hamo & Tribute2Love – Prva vrsta'''<br>Sladica ft. Lara Love – Klic na pomoč ||'''Gregory Porter – Revival'''<br>Mahmood – Rapide<br>Mac Miller – Good News |- | 5. || 31. 01. ||'''Imset – Upornika z razlogom'''<br>Bowrain ft. Kalu – Back to (the) Nature<br>Potnik – Retrospektiva || Blossoms – The Keeper<br>'''Pearl Jam – Dance of the Clairvoyants'''<br>Nathaniel Rateliff – What a Drag |- | 6. || 07. 02. ||'''Dravle R. ft. zalagasper & Ezra – Ubijalci sanj'''<br>Kevin Koradin – Zima<br>Elvis Jackson – Loser (2020) || Tame Impala – Lost in Yesterday<br>'''Alicia Keys – Underdog'''<br>Louis Tomlinson – Walls |- | 7. || 14. 02. ||'''Jure Lesar – Je kaj novega'''<br>Pia Nina – Tukaj in zdaj<br>Fed Horses – Zahodno dekle || Meek Mill & Justin Timberlake – Believe<br>'''Diodato – Fai rumore'''<br>Christine and the Queens – People, I've Been Sad |- | 8. || 21. 02. ||'''Lusterdam – Tam drevesa rastejo počasi'''<br>Balladero – Ponesi me<br>Isobel – Severna || Celeste – Stop This Flame<br>'''The Weeknd – Blinding Lights'''<br>Hayley Williams – Simmer |- | 9. || 28. 02. || Bo! – Kot da me ni<br>NoAir – Igrá<br>'''Hauptman – Sometimes'''||'''Billie Eilish – No Time to Die'''<br>Asgeir – Pictures<br>The Strokes – Bad Decisions |- | 10. || 06. 03. ||'''Andropavza – Preštej do tri'''<br>zalagasper – Box<br>Kiwi Flash – Gramofon || Biffy Clyro – Instant History<br>Jessie Ware – Spotlight<br>'''Pinguini Tattici Nucleari – Ringo Starr''' |- | 11. || 13. 03. ||'''2B − Kje so rože'''<br>Petra Ambrož – Lažje je vse<br>Potnik – Tuje roke || Haim – The Steps<br>Harry Styles – Falling<br>'''Pearl Jam – Superblood Wolfmoon''' |- | 12. || 20. 03. || Simon Vadnjal – Nisi sam<br>Darka – Sonce, zemlja, zvezde<br>'''Mi2 – Kakor nekoč'''|| The Killers – Caution<br>Róisín Murphy – Murphy's Law<br>'''Coldplay – Champion of the World''' |- | 13. || 27. 03. ||'''Joker Out – Vem, da greš'''<br>Zmelkoow – Kaj nam fali?<br>Anomalo – Opij ||'''Nothing But Thieves – Is Everybody Going Crazy'''<br>BTS ft. Sia – On<br>Foals – Wash Off |- | 14. || 03. 04. || Tretji kanu – Plovemo<br>Ana Soklič – Voda<br>'''Emkej – Oblast'''||'''Dua Lipa – Break My Heart'''<br>Levante – Tikibombom<br>Incubus – Our Love |- | 15. || 10. 04. || Mef in NOB – Preštej do 10<br>Haiku Garden – Rosetta (Izštekani)<br>'''Martín & Thomas March Collective – Moje napake (Na skrivaj)''' || '''Frank Ocean – Dear April'''<br>Alessia Cara – I Choose<br>Sam Hunt – Hard to Forget |- | 16. || 17. 04. ||'''Vazz – Jetnik uma'''<br>Sladica ft. Marina Martensson – I Would Do<br>Pavlov – Stolpi ||'''The Strokes – Brooklyn Bridge to Chorus'''<br>Black Pumas – Colors<br>Twenty One Pilots – Level of Concern |- | 17. || 24. 04. ||'''Neisha – Pismo papežu'''<br>Seven Days in May – Norway<br>Dovč & Gombač – V blazinah vonj ostal je tvojih las || Dixie Chicks – Gaslighter<br>Drake – Tootsie Slide<br>'''Fiona Apple – Drumset''' |- | 18. || 01. 05. || Kühlschrank – To ni tvoj svet<br>'''Generator – Sonce'''<br>Adrijana – Vsemirje ||'''The Rolling Stones – Living in a Ghost Town'''<br>Clueso – Tanzen<br>Evanescence – Wasted on You |- | 19. || 08. 05. || Društvo mrtvih pesnikov – Hello<br>'''Dan D – Ne naredi mi tega'''<br>Manu – Only Love ||'''The Killers – Fire in Bone'''<br>Chvrches – Forever<br>Moby ft. Apollo Jane – Too Much Change |- | 20. || 15. 05. ||'''Lumberjack – Krik svobode'''<br>Stray Train – Worked It Out Wrong<br>El Kachon – Mi nismo || Vianney – N'attendons pas<br>'''Ariana Grande & Justin Bieber – Stuck with U'''<br>Pocket Palma – Sjećanja |- | 21. || 22. 05. ||'''Hamo & Tribute2Love – Naprej (akustična)'''<br>Stalker – Ona<br>Paul Grem – Pot || Editors – From the Outside<br>'''Mumford & Sons – Forever (Garage version)'''<br>Volbeat – Leviathan |- | 22. || 29. 05. || Okustični in Jadranka Juras – Po tisti dolgi poti<br>Amaya – Trust Issues<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Slej al prej'''|| Biffy Clyro – Tiny Indoor Fireworks<br>Haim – Don't Wanna<br>'''The 1975 – If You're Too Shy (Let Me Know)''' |- | 23. || 05. 06. ||'''Jure Lesar – Parfum'''<br>By the Books ft. Lovro Ravbar – 24/7<br>T.M.S. Crew ft. Miha Zore – Kar seješ, to žanješ || Sam Smith & Demi Lovato – I'm Ready<br>'''Cigarettes After Sex – You're All I Want'''<br>Sia – Together |- | 24. || 12. 06. ||'''Rudi Bučar – Otroci tistega časa'''<br>Zala – Balance<br>Brest ft. Vesna Zornik – Japonski gozd || Jessie Ware – Save a Kiss<br>Jason Isbell and the 400 Unit – Only Children<br>'''Pearl Jam – Retrograde''' |- | 25. || 19. 06. || '''Batista Cadillac − Magnolije'''<br>freekind. – This Too Shall Pass<br>Imset – Lajf || '''Lennon Stella ft. Charlie Puth – Summer Feelings'''<br>Sigma ft. John Newman – High on You<br>Jake Bugg – Rabbit Hole |- | 26. || 26. 06. || K.A.T. – The Loop<br>'''Jacuzzy Krall & Monstrumental – Pozabu sm nate'''<br>Murat & Jose – Captamur (live) || Leon Bridges ft. Terrace Martin – Sweeter<br>Honne – No Song Without You<br>'''Surfaces ft. Elton John – Learn to Fly''' |- | 27. || 03. 07. || Los Ventilos – Spodaj zebe<br>'''Hauptman – Waste Time'''<br>Vlado Kreslin – Life Is Today || Aloe Blacc − My Way<br>'''Bob Dylan – Goodbye Jimmy Reed'''<br>Oh Wonder – Don't You Worry |- | 28. || 10. 07. || '''Boštjan Velkavrh − Virus na duši'''<br>zalagasper – Origami<br>Andraž Hribar – Da si še || '''CeeLo Green – For You'''<br>Blackpink – How You Like That<br>Glass Animals – Heat Waves |- | 29. || 17. 07. || '''Domen Don Holc & Thomas March Collective – Kam da dam <small>(Povej mi stvari)</small>'''<br>AKA Neomi – The View<br>Tretji kanu – Dežnik narobe || Juice Wrld ft. Marshmello – Come & Go<br>Levante – Sirene<br>'''Nothing But Thieves – Real Love Song''' |- | 30. || 24. 07. || '''Big Foot Mama – Nekaj je na njej'''<br>Bordo – Ghosts<br>Žiga Rustja – Pridi greva || Lianne La Havas – Can't Fight<br>'''The Rolling Stones – Criss Cross'''<br>Katy Perry – Smile |- | 31. || 31. 07. || Drago Mislej Mef & NOB – Bel papir<br>'''Multiversal ft. Jonathan Hoard – Back to You'''<br>Doša – Ne delam na pol || James Bay – Chew on My Heart<br>Kylie Minogue – Say Something<br>'''Maroon 5 – Nobody's Love''' |- | 32. || 07. 08. || Okttober – Obljube<br>Miró – Ne razumem<br>'''Babooni – Le spomin''' || Taylor Swift – Cardigan<br>Bad Bunny, Dua Lipa & Tainy – Un dia (One Day)<br>'''LP – The One That You Love''' |- | 33. || 14. 08. || Lara Love & Sky – Greva en gir<br>Younite – Dvajseta<br>'''Leonart – Do morjá''' || '''Billie Eilish – My Future'''<br>Tom Walker – Wait for You<br>Pretenders – I Didn't Know When to Stop |- | 34. || 21. 08. || Astrid in Avantgarden – Črno pero<br>Sladica ft. Ghet – Se smejim<br>'''Sara Lamprečnik – Čeprav te ni''' || Miley Cyrus – Midnight Sky<br>The Killers – My Own Soul's Warning<br>'''Alicia Keys ft. Khalid – So Done''' |- | 35. || 28. 08. || '''Manouche – Dejva'''<br>Grizl – Pod pritiskom<br>Gedore – Glej || The 1975 – Guys<br>'''Biffy Clyro – Space'''<br>LANY – you! |- | 36. || 04. 09. || '''Take Off – Nazaj v maj'''<br>Dagi – In srce spet poleti<br>Severa Gjurin – Sonce || '''London Grammar – Baby, It's You'''<br>BTS – Dynamite<br>Annalisa – Graffiti |- | 37. || 11. 09. || '''Klon – Iskra'''<br>Infected – Bejbi<br>Skeebeep – Kaktus || The Smashing Pumpkins – Cyr<br>The Struts ft. Robbie Williams – Strange Days<br>'''Deftones – Ohms''' |- | 38. || 18. 09. || Silence – Mladost<br>Andraž Hribar – Jaz se ne dam<br>'''Samantha Maya – Glas''' || Chris Stapleton – Starting Over<br>'''Tiziano Ferro – Rimmel'''<br>Finneas – What They'll Say About Us |- | 39. || 25. 09. || '''Scotch & Tomi M. – Bomo'''<br>Triiiple ft. Emkej & Neisha – Slika<br>Anomalo – Utrip || '''Bruce Springsteen – Letter to You'''<br>Celeste – Little Runaway<br>Billie Joe Armstrong – Kids in America |- | 40. || 02. 10. || '''Rudi Bučar – Kambjale so čase'''<br>Jadranka Juras – Tih deževen dan<br>Lombardo – Kriminal || '''Sam Smith − Diamonds'''<br>Marshmello & Demi Lovato – OK Not to Be OK<br>Gus Dapperton – Bluebird |- | 41. || 09. 10. || Mistermarsh – Malo znoriš<br>Tretji kanu – Čuvaji rek<br>'''2B – Čez telo''' || Fleet Foxes – Can I Believe You<br>'''Kylie Minogue – Magic'''<br>Royal Blood – Trouble's Coming |- | 42. || 16. 10. || Monolits – Daj mi zgodbo<br>'''Mi2 – Midva'''<br>[[Tschimy]] – Hera|| London Grammar – Californian Soil<br>'''AC/DC – Shot in the Dark'''<br>Snoh Aalegra – Dying 4 Your Love |- | 43. || 23. 10. || '''Koala Voice – Vertigo'''<br>Stalker ft. Cherie – Think It Over<br>KRT – Triler 7 || Lykke Li – Bron<br>Stevie Nicks – Show Them The Way<br>'''Tom Petty – Leave Virginia Alone''' |- | 44. || 30. 10. || '''Joker Out – Umazane misli'''<br>Orlek – Adijo, klape<br>Prismojeni profesorji bluesa – Prismojeni? || King Princess – Only Time Makes It Human<br>'''Harry Styles – Golden'''<br>Sharon Van Etten – Let Go |- | 45. || 06. 11. || '''Skova – Rap Michelangelo'''<br>Smaal Tokk – Nestwy<br>Vazz – Playboy || H.E.R. – Damage<br>Nothing but Thieves – Impossible<br>'''Ariana Grande – Positions''' |- | 46. || 13. 11. || Sladica ft. Urban Lutman – Manjkaš mi<br>'''Lumberjack – Disko ljubav'''<br>Okustični in Marko Črnčec – Zvezde || '''Gorillaz ft. Beck – The Walley of the Pagans'''<br>Dua Lipa ft. Angèle – Fever<br>Bring Me the Horizon – Teardrops |- | 47. || 20. 11. || Balladero – Drugačen svet<br>'''Vlado Kreslin – Tista zakartana ura'''<br>Big Foot Mama – Pot do sonca || Miley Cyrus ft. Stevie Nicks – Edge of Midnight<br>Ligabue – La ragazza dei tuoi sogni<br>'''Foo Fighters – Shame Shame''' |- | 48. || 27. 11. || Jure Lesar – Žeja<br>Anu – Priznajva si<br>'''Dagi in Luka Sešek – Jasno je nebo'''|| James Blake – The First Time Ever I Saw Your Face<br>'''Billie Eilish – Therefore I Am'''<br>The Weeknd – Save Your Tears |- | 49. || 04. 12. || '''Hamo & Tribute2Love – Srce ne more več'''<br>The Crossroads – Eye of Lie<br>Ekvorna – A vidš kar vidm || BTS – Life Goes On<br>Levante ft. Altarboy – Vertigine<br>'''Tame Impala – Why Won't They Talk to Me''' |- | 50. || 11. 12. || Leila Aleksandra – Kako dajati<br>'''Magnifico – Say No When You Gotta Say Yes'''<br>Zmelkoow – Veseli december || Phoebe Bridgers – Savior Complex<br>Tiziano Ferro – E ti vengo a cercare<br>'''Arlo Parks – Green Eyes''' |- | 51. || 18. 12. || Okttober – Majhne sledi<br>Taja – Ko rabiš<br>'''Los Ventilos – Hvala za ovce'''|| '''Taylor Swift – Willow'''<br>Chris Stapleton – Devil Always Made Me Think Twice<br>Shawn Mendes & Justin Bieber – Monster |- | 52. || 25. 12. || zalagasper – Sto idej<br>Okustični – Novoletna<br>'''Tretji kanu – Na tem mestu'''|| Ed Sheeran – Afterglow<br>'''Paul McCarney – Find My Way'''<br>Sam Smith – The Lighthouse Keeper |- | 53. || 31. 12.<br><small>(četrtek)</small> || Okttober – Obljube<br>'''Fed Horses – Zahodno dekle'''<br>Monolits – Daj mi zgodbo || Haim – The Steps<br>'''Chris Stapleton – Starting Over'''<br>Miley Cyrus – Midnight Sky |} ===2021=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 08. 01. || '''Batista Cadillac – Generacija neba'''<br>Bombyx Lori – Zaspiš<br>Happy Ol' McWeasel – Mickey Lad || '''Foo Fighters – No Son of Mine'''<br>Celeste – Love Is Back<br>Harry Styles – Treat People with Kindness |- | 2. || 15. 01. || Mrigo & Ghet ft. Mito – Bratu<br>'''Amaya – Goodbye'''<br>Gedore – S tabo || Ligabue & Elisa – Volente o nolente<br>'''Kings of Leon – The Bandit'''<br>London Grammar – Lose Your Head |- | 3. || 22. 01. || Vazz – Kaktus<br>Anu – Modre luči<br>'''Skova – Ahilova peta'''|| '''Lana Del Rey – Chemtrails Over the Country Club'''<br>Selena Gomez – De una vez<br>Olivia Rodrigo – Drivers License |- | 4. || 29. 01. || '''Alo!Stari – Vse bi dal'''<br>Vesna & Thomas March Collective – Vse stoji (Ne dojamem)<br>Simon Vadnjal – Kam || '''Bruce Springsteen – The Power of Prayer'''<br>Zucchero – Facile<br>Mogwai – Ritchie Sacramento |- | 5. || 05. 02. || Dagi & Monika Avsenik – Tisoč polnoči<br>'''Wckd Nation ft. Vazz – Come Over, Come By'''<br>Martins Martians – Prav naivno || Morcheeba – Sounds of Blue<br>'''Foo Fighters – Waiting on a War'''<br>Arlo Parks – Hope |- | 6. || 12. 02. || '''Emkej – Fokus'''<br>Pavlov – Odboj<br>Stalker x Ghet – Sam še mal || Celeste – Tonight Tonight<br>The Kolors – Mal di gola<br>'''H.E.R. – Fight for You''' |- | 7. || 19. 02. || '''Ember – Pepel'''<br>Amaya – Sleep Alone<br>Zmelkoow – Sendwitsch || '''Dua Lipa – We're Good'''<br>The Splitters – Barbara<br>Taylor Swift – Love Story (Taylor's Version) |- | 8. || 26. 02. || Itch – Teči<br>Jernej Zoran – All They Say, All They Do<br>'''Jure Lesar – Si kaj utrujena'''|| Gabby Barrett – I Hope<br>'''Kings of Leon – Echoing'''<br>Kelly Rowland – Flowers |- | 9. || 05. 03. || '''Dan D – Bits'''<br>Corti Collective – Stone Child<br>Manouche – Ma sej je vseen || Greta Van Fleet – Heat Above<br>Wolf Alice – The Last Man on Earth<br>'''AC/DC – Realize''' |- | 10. || 12. 03. || Sintropija – Jezdec<br>Lara Love & Sky – Himna<br>'''Hoffman – Moment''' || '''Bruno Mars & Anderson Paak – Leave the Door Open'''<br>Måneskin – Zitti e buoni<br>Leon Bridges & Keith Young – Like a Ship |- | 11. || 19. 03. || Tretji kanu – Daješ mi rože<br>'''Regen – Wine'''<br>Aleksandra Ilijevski – Ko imava sebe || Celeste – Hear My Voice<br>'''Kings of Leon – Stormy Weather'''<br>Madame – Voce |- | 12. || 26. 03. || '''Leopold I. – Povej'''<br>Boštjan Narat – Pusti kamne na tleh<br>Taja – Poglej me || London Grammar – How Does It Feel<br>Jacob Banks – Found<br>'''Lana Del Rey – White Dress''' |- | 13. || 02. 04. || Smaal Tokk – Bwgi pikoti<br>'''Koala Voice – Vukovi'''<br>Balladero – Najina || Miley Cyrus – Angels Like You<br>'''Imelda May – Made to Love'''<br>Demi Lovato – Dancing with the Devil |- | 14. || 09. 04. || Okustični – Moja mama<br>'''Mi2 – Joj, joj, joj'''<br>Roots in Session ft. Buda – Lockdown || '''Bruce Springsteen – I'll See You in My Dreams'''<br>Evanescence – Broken Pieces Shine<br>Ben Howard – What a Day |- | 15. || 16. 04. || Bo! – Mostovi<br>Eva Pavli – Mižim<br>'''Emkej – Dadbody'''|| Olivia Rodrigo – Deja Vu<br>'''Pink & Rag'n'Bone Man – Anywhere Away from Here'''<br>Kali Uchis – Telepatia |- | 16. || 23. 04. || Dagi ft. Žan Serčič – Daleč od srca<br>Hauptman – Sunlight<br>'''Maša ft. Klemen Kotar – Začuti'''|| '''Mick Jagger ft. Dave Grohl – Easy Sleazy'''<br>Jorja Smith – Addicted<br>Royal Blood – Limbo |- | 17. || 30. 04. || Bowrain ft. Lilly – While We Were Sleeping<br>'''Mrfy – Zaljubila'''<br>Hubert Hrbet – Se vrti || '''Foo Fighters – Chasing Birds'''<br>Weeknd ft. Ariana Grande – Save Your Tears<br>The Black Keys – Crawling Kingsnake |- | 18. || 07. 05. || zalagasper – xoxo<br>'''Klon – Dlan v dlan'''<br>2B – Pomiri me || Arlo Parks – Caroline<br>Lord Huron – Mine Forever<br>'''Billie Eilish – Your Power''' |- | 19. || 14. 05. || '''Martina – Svila'''<br>Hamo & Tribute2Love – Lažnivec<br>Neisha – Life je tvoj || Wolf Alice – Smile<br>'''Coldplay – Higher Power'''<br>Jessie Ware – Please |- | 20. || 21. 05. || '''Vazz & Manca Trampuš – Neskončno dolgi objemi'''<br>KingFoo – The Numbers R Weird<br>Kevin Koradin – Nekoč || '''Martin Garrix ft. Bono & The Edge – We Are the People'''<br>Gibonni – Kiša (Z'naab)<br>Doja Cat ft. SZA – Kiss Me More |- | 21. || 28. 05. || '''Leopold I. – Edino'''<br>Urban3some – So Long<br>Nipke – Kdaj bo hit || Lil Nas X – Sun Goes Down<br>BTS – Butter<br>'''Leon Bridges – Motorbike''' |- | 22. || 04. 06. || Jure Lesar – Prihajam domov<br>Ninette – Pusti mi<br>'''The Crossroads – Broken'''|| '''Twenty One Pilots – Shy Away'''<br>Olivia Rodrigo – Good 4 U<br>Manic Street Preachers – Orwellian |- | 23. || 11. 06. || Lamai – Tam me najdeš<br>XSKULL8 – Leaves Are Falling<br>'''Younite – Luči'''|| '''Billie Eilish – Lost Cause'''<br>Måneskin – Vent'anni<br>Pocket Palma – Zauvijek |- | 24. || 18. 06. || Amaya – Sanjam sama<br>'''Kokosy – Planeti se vrtijo'''<br>freekind. – Problems || John Mayer – Last Train Home<br>'''Dua Lipa – Love Again'''<br>Nothing But Thieves – Futureproof |- | 25. || 25. 06. || '''Vlado Kreslin in Kombinatke – Nocoj bomo mi prižgali dan'''<br>Legende – Zelena dežela<br>Katalena – Ah, le kaj ti povem || Lorde – Solar Power<br>'''Noel Gallagher's High Flying Birds – We're on Our Way Now'''<br>Chvrches ft. Robert Smith – How Not to Drown |- | 26. || 02. 07. || Tretji kanu – V mestu je vroče<br>'''Koala Voice – Spaghettification'''<br>Alenka Godec – Gremo na morje || Bastille – Distorted Light Beam<br>'''London Grammar – Lord, It's a Feeling'''<br>Ed Sheeran – Bad Habits |- | 27. || 09. 07. || '''Martin Martian ft. Neomi – Roadtrip'''<br>Balladero – Potujem<br>Ekvorna – Mi smo eno || Royal Blood – Oblivion<br>Miley Cyrus ft. Yo-Yo Ma, Chad Smith, Elton John etc. – Nothing Else Matters<br>'''Foo Fighters – Making a Fire (Mark Ronson Re-Version)''' |- | 28. || 16. 07. || '''Joker Out – A sem ti povedal'''<br>Zmelkoow – Zmagali smo<br>Alo!Stari – Kaj naj zaj nareim || '''Måneskin – Beggin''''<br>Big Red Machine & Taylor Swift – Renegade<br>AC/DC – Witch's Spell |- | 29. || 23. 07. || '''Fed Horses – Argentina'''<br>Big Foot Mama – Normalen (Akustika)<br>2B – V.I.L. || '''Billie Eilish – NDA'''<br>Pocket Palma – More<br>John Legend – Crowd Go Crazy |- | 30. || 30. 07. || Ina Shai – What Is<br>'''LMBJK – Dovoljene so vse stvari'''<br>By the Books – RunRun || BTS – Permission to Dance<br>'''Nina Nesbitt – Summer Fling'''<br>Sam Fender – Seventeen Going Under |- | 31. || 06. 08. || Leonart – Jezdim<br>Nipke – Kako se počutiš<br>'''Take Off – Črn ples'''|| Jungle ft. Bas – Romeo<br>'''Jack Savoretti – Too Much History'''<br>Post Malone – Motley Crew |- | 32. || 13. 08. || Sladica ft. Maya – Neki najlepšga<br>'''Andraž Hribar – Barčica'''<br>Corti Collective – Styx || '''Bruno Mars, Anderson Park, SilkSonic – Skate'''<br>Jungle – Truth<br>The Weeknd – Take My Breath |- | 33. || 20. 08. || '''Jet Black Diamonds – Retro anorak'''<br>Peron – Norcev čas<br>Krt – Človek spomina || '''The Killers – Quiet Town'''<br>Lizzo ft. Cardi B. – Rumors<br>Noel Gallagher's HFB – Flying on the Ground |- | 34. || 27. 08. || Hoffman – Dom najinih sanj<br>'''Čedahuči – Odprta knjiga'''<br>White Stain – Lačni || Lorde – Mood Ring<br>Jake Bugg – About Last Night<br>'''Wolf Alice – How Can I Make It OK''' |- | 35. || 03. 09. || Happy Ol' McWeasel – Ni predaje<br>Anu – Profite de la vie<br>'''Lim Smrad in Žila – Panksi iz Ljubljane'''|| Halsey – I'm Not a Woman, I'm a God<br>Rag'n'Bone Man – Alone<br>'''Billie Eilish – Happier Than Ever''' |- | 36. || 10. 09. || Ichisan – Gospa Jesen<br>'''Bo! – Dišiš po morju'''<br>Netbuse – Heavy || '''Chvrches – Good Girls'''<br>Charli XCX – Good Ones<br>Kacey Musgraves – Justified |- | 37. || 17. 09. || Jadranka Juras – Otroci noči<br>Mistermarsh – Udomačeni primati<br>'''Mrfy – Prjatučki'''|| Ed Sheeran – Shivers<br>Urban & 4 – Sama<br>'''Glass Animals – I Don't Wanna Talk (Just Wanna Dance)''' |- | 38. || 24. 09. || '''Sladica ft. Tokac – Dol'''<br>AKA Neomi – Self Service<br>Koala Voice – Postapokaliptični svet || '''Radiohead – If You Say the Word'''<br>Papa Roach – Kill the Noise<br>James Blake – Famous Last Words |- | 39. || 01. 10. || Žena – Gone<br>'''Neisha ft. Zoran Čalić – Le vkup'''<br>Skova – Kraj srečnega imena || Placebo – Beautiful James<br>'''Guns n' Roses – Hard Skool'''<br>The War on Drugs – I Don't Live Here Anymore |- | 40. || 08. 10. || '''Lamai – Kot čutim te jaz'''<br>Rok Predin – Malo pepela<br>2B – Vzemi me || '''Elton John & Stevie Wonder – Finish Line'''<br>White Lies – As I Try Not to Fall Apart<br>BTS & Coldplay – My Universe |- | 41. || 15. 10. || Katalena – Kamenkost<br>'''Sladica ft. Hauptman – Daydreamin' of Cali (Jernej Kržič rmx)'''<br>Killerface – Grem naprej || Lil Nas X – That's What I Want<br>Dave Gahan & Soulsavers – Metal Heart<br>'''Sam Fender – Spit of You''' |- | 42. || 22. 10. || Hamer – Po poti sonca<br>'''Gušti – Še je dobro'''<br>Jacuzzy Krall – Zdejvčaspogledamnazaj || Killers ft. Phoebe Bridgers – Runaway Horses<br>'''Adele – Easy on Me'''<br>Finneas – Love Is Pain |- | 43. || 29. 10. || Taja – Sledim sebi<br>Torul – Resonate<br>'''Leopold I. ft. Hauptman – Pleše po svoje'''|| Olivia Rodrigo – Traitor<br>'''Bryan Adams – So Happy It Hurts'''<br>Swedish House Mafia & The Weeknd – Moth to a Flame |- | 44. || 05. 11. || PTČ ft. Ezra – Čs<br>Simpatico – Spremembe<br>'''Dvajset Dvajset – Življenjska'''|| London Grammar – America<br>Ed Sheeran – Overpass Graffiti<br>'''Alicia Keys – Best of Me''' |- | 45. || 12. 11. || Tina Marinšek – Protistrup<br>freekind. – R.F.T.S.<br>'''Eva Pavli ft. Emkej – Juno'''|| '''Franz Ferdinand – Billy Goodbye'''<br>Stromae – Sante<br>Post Malone & The Weeknd – One Right Now |- | 46. || 19. 11. || '''Bort Ross – Demoni'''<br>Jon Vitezič – Utrip<br>Klon – Tvoja igra, tvoj moment || '''Taylor Swift – All Too Well (Taylor's Version)'''<br>Lorde – Hold No Grudge<br>Beyonce – Be Alive |- | 47. || 26. 11. || Jure Lesar – Malo po malo<br>'''Los Ventilos – Kaj bo prinesel ta večer'''<br>Silence – A Moment's Song || Arlo Parks – Too Good<br>'''Silk Sonic – Smokin' Out the Window'''<br>Rosalia & The Weeknd – La Fama |- | 48. || 03. 12. || Tretji kanu – Rio in Anu<br>Argo – Introspekcija<br>'''Pia Nina – Medey'''|| '''Nick Cave & Warren Ellis – We Are Not Alone'''<br>Self Esteem – I Do This All the Time<br>Eddie Vedder – The Haves |- | 49. || 10. 12. || '''Regen – California'''<br>Lusterdam – Barve premoga so njene oči<br>Younite – Pričakovanja || '''Foo Fighters – Love Dies Young'''<br>Phoebe Bridgers – Day After Tomorrow<br>White Lies – I Don't Want to Go to Mars |- | 50. || 17. 12. || Iztok Mlakar – Deadline Blues<br>'''Hamo & Tribute2Love – Vse lepo za vse'''<br>Bossa De Novo – Twist || Michael Bublé − The Christmas Sweater<br>Kelly Clarkson – Christmas Isn't Canceled (Just You)<br>'''Ed Sheeran & Elton John – Merry Christmas''' |- | 51. || 24. 12. || Bo! – A me čutiš<br>'''Jet Black Diamonds – Še zadnjič'''<br>Smaal Tokk – Za usje sam || Johnny Marr – Hideaway Girl<br>'''AC/DC – Throught the Mists of Time'''<br>Slash ft. Myles Kennedy & The Conspirators – The River Is Rising |- | 52. || 31. 12. || Ninette – Pusti mi<br>'''Balladero – Najina'''<br>Sladica ft. Maya – Neki najlepšga || Olivia Rodrigo – Drivers License<br>'''Greta Van Fleet – Heat Above'''<br>Halsey – I Am Not a Woman, I'm a God |} ===2022=== {| class="wikitable" |- ! # !! Datum !! Domača !! Tuja |- | 1. || 07. 01. || Pavlov – Kormoran (Nisem moril)<br>Monolits – Prej in potem<br>'''Drill ft. Amaya – Mladi samo enkrat'''|| Wolf Alice – Delicious Things<br>The War on Drugs – Change<br>'''Joss Stone – Never Forget My Love''' |- | 2. || 14. 01. || '''Tabu – Zmaji'''<br>Hoffman – Preproste stvari<br>Chateau – Zvezde vedo || James Morrison – Don't Mess with Love<br>'''Adele – Oh My God'''<br>The Weeknd – Sacrifice |- | 3. || 21. 01. || King Foo – Vse je večno<br>Čedahuči – Dramilo (Zbudi me)<br>'''Before Time – Črne slike'''|| Stromae – L'enfer<br>'''Muse – Won't Stand Down'''<br>Beti – Bez ljubavi |- | 4. || 28. 01. || '''Lamai – Stopinje'''<br>Vazz – Luna<br>Koala Voice – Silly Plant || Gayle – ABCDEFU<br>Laura Pausini – Scatola<br>'''Lana Del Rey – Watercolor Eyes''' |- | 5. || 04. 02. || Silence – Vihar, vihar<br>'''Fat Butlers – Tukaj sva'''<br>Uroš Planinc Group – Najin dan || Tove Lo – How Long<br>Elisa – A tempo perso<br>'''George Ezra – Anyone for You''' |- | 6. || 11. 02. || '''Taja – Na novo'''<br>Suburbian – Tvoji lasje<br>De Liri – Visoko || '''Red Hot Chili Peppers – Black Summer'''<br>Holly Humberstone – London Is Lonely<br>Mahmood & Blanco – Brividi |- | 7. || 18. 02. || Kiwi Flash – Mafija (Skrivni posli)<br>'''Le Serpentine – Ostani'''<br>2B – Ko gledam || Arlo Parks – Softly<br>PVRIS – My Way<br>'''The Linda Lindas – Growing Up''' |- | 8. || 25. 02. || '''Plateau – Nič vedeti'''<br>Gušti ft. Leyre – Nova romantika<br>zalagasper – Love Letter || '''Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic – Love's Train'''<br>Sharon Van Etten – Porta<br>Portugal. The Man – What, Me Worry? |- | 9. || 04. 03. || Marvin & Zarja – 100 strganih strun<br>'''Hamo & Tribute2Love – Zato ker je mraz'''<br>K.A.T. & Dacho – Ti || '''Florence & The Machine – King'''<br>Tears for Fears – Break the Man<br>Swedish House Mafia ft. Sting – Redlight |- | 10. || 11. 03. || Batista Cadillac – Mim pravil<br>'''Happy Ol' McWeasel – Last Good Chance'''<br>Zoran Predin – In jaz te bom žgečkal || Avril Lavigne ft. Blackbear – Love It When You Hate Me<br>'''Eddie Vedder – Brother the Cloud'''<br>Haim – Lost Track |- | 11. || 18. 03. || '''Hauptman – Sledim'''<br>Vlado Kreslin – Včeraj sem sanjal<br>Hoffman – Kdo si || Tove Styrke – Show Me Love<br>'''Stromae – Fils de joie'''<br>Dave – Starlight |- | 12. || 25. 03. || Paul Grem – Omama<br>'''AKA Neomi – Wedding Bouquet'''<br>Zmelkoow – Ke' mona || Arcade Fire – Afterlife<br>Elodie – Bagno a mezzanotte<br>'''Band of Horses – Warning Signs''' |- | 13. || 01. 04. || Bordo – Drevored<br>Bowrain & Brina – Čas je<br>'''Ember – Sam'''|| Muse – Compliance<br>Lykke Li – No Hotel<br>'''Placebo – Sad White Reggae''' |- | 14. || 08. 04. || Lara Love & Sky – O naju<br>zalagasper – oblike oblakov<br>'''Folk idoli – Moje srce'''|| Harry Styles – As It Was<br>Maren Morris – Humble Quest<br>'''Liam Gallagher – C'mon You Know''' |- | 15. || 15. 04. || Rok Predin – Zlata kravata<br>'''Joker Out – Barve oceana'''<br>Jacuzzy Krall – Eno le dva || '''Red Hot Chili Peppers – Not the One'''<br>Florence and the Machine – My Love<br>Foals – Looking High |- | 16. || 22. 04. || Čedahuči – Če kdo ve, kje je<br>Ditka – Cold Heart<br>'''Emkej – Ljujezen'''|| Keith Urban – Nightfalls<br>'''Interpol – Toni'''<br>The Weeknd – Out of Time |- | 17. || 29. 04. || Drevored – Favona<br>Masayah – Ni panike<br>'''MRFY – Angeli'''|| Imagine Dragons – Bones<br>'''Lizzo – About Damn Time'''<br>Shawn Mendes – When You're Gone |- | 18. || 06. 05. || Bo! – Iluzija<br>'''I.C.E. – Kar te dela živega'''<br>NoAir – Love Indifferent || Jack Harlow – First Class<br>'''Ed Sheeran – 2Step'''<br>Sigrid & Bring Me the Horizon – Bad Life |- | 19. || 13. 05. || '''Neisha – Dvigam jadra'''<br>AKA Neomi – Growing Old<br>Kevin Koradin & 2B – Še včeraj || Maro – Saudade, saudade<br>Arcade Fire – The Lightning I, II<br>'''Lady Gaga – Hold My Hand''' |- | 20. || 20. 05. || '''Tina Marinšek – Poveljnik'''<br>Jure Lesar – Gdč. Blond<br>Panda – Daj mi povej (Zguba) || Rammstein – Angst<br>'''Florence + The Machine – Free'''<br>Kendrick Lamar – The Heart Part 5 |- | 21. || 27. 05. || Nipke – Skp se mava dobr<br>Jet Black Diamonds – Večvredne romance<br>'''Hamo & Tribute2Love – Sončen dan'''|| Harry Styles – Late Night Talking<br>'''Diana Ross ft. Tame Impala – Turn Up the Sunshine'''<br>Post Malone ft. Roddy Ricch – Cooped Up |- | 22. || 03. 06. || '''Masharik – Stran od oči'''<br>freekind. – Visualize<br>Gušti – Nikomur ne poveš || Calvin Harris, Dua Lipa, Young Thug – Potion<br>Fabri Fibra, Colapesce, Dimartino – Propaganda<br>'''George Ezra – Green Green Grass''' |- | 23. || 10. 06. || Lamai – Mali strahovi<br>Drone Society – Ellie<br>'''Glač – Do naslednjič'''|| '''Muse – Will of the People'''<br>Jovanotti & Sixpm – I Love You Baby<br>Def Leppard – Kick |- | 24. || 17. 06. || The Margins – Barve<br>'''Mrfy – San Francisco'''<br>Dr Um & Mrigo ft. Semo – Ne pozabi || Lorde – Secrets from a Girl (Who's Seen It All)<br>Paolo Nutini – Through the Echoes<br>'''Red Hot Chili Peppers – Nerve Flip''' |- | 25. || 24. 06. || Haiku Garden – Levitate<br>Samantha Maya – Adrenalin<br>'''Leopold I. – Kinderšpil'''|| Foals – 2001<br>'''Eminem ft. Ceelo Green – The King and I'''<br>Drake – Falling Back |- | 26. || 01. 07. || Simpatico – Mona<br>Lusterdam – Pikice<br>'''Alo!Stari – Prie tako leto'''|| Beyoncé – Break My Soul<br>'''Pixies – There's a Moon On'''<br>Kacey Musgraves – Can't Help Falling in Love |- | 27. || 08. 07. || Avtomobili – Pridi na obalo<br>'''Balladero – Marelice'''<br>Dimek in Davor Klarić & Aleksandra Ilijevski – Saj si moja || '''Taylor Swift – Carolina'''<br>Bilderbuch – Baby, dass du es weißt<br>Francesca Michielin – Bonsoir |- | 28. || 15. 07. || '''Ana Pupedan – Življenja čaše'''<br>King Foo – Sometimes I Talk with Myself<br>Ghet x Stalker – Z bloka hit || King Princess – Change the Locks<br>'''James Bay – Save Your Love'''<br>Pale Waves – Jealousy |- | 29. || 22. 07. || '''3:rma – Country Club at Five'''<br>Eva Pavli – Tuki zdej<br>Regen – Youth || The 1975 – Part of the Band<br>'''Gorillaz ft. Thundercat – Cracker Island''' <br>Lola Marsh – Love Me on the Phone |- | 30. || 29. 07. || Futurski – Hoarder misli<br>'''Manca Berlec – Morje'''<br>Pliš – Pistacija || Lizzo – 2 Be Loved (Am I Ready)<br>Maggie Rogers – Horses<br>'''Pink – Irrelevant''' |- | 31. || 05. 08. || Domen Don Holc – Tak je tak bo<br>Tschimy ft. LAV – Molokai<br>'''Hoffman – Um moje drugo je srce'''|| Jack White – A Tip from You to Me<br>'''Billie Eilish – TV'''<br>Marcus Mumford – Grace |- | 32. || 12. 08. || '''Tretji kanu – Na zadnji julijski dan'''<br>Peron – Prepih<br>NoAir – Rather || Calvin Harris ft. Normani, Tinashe & Offset – New to You<br>The Killers – Boy<br>'''Robbie Williams – Lost''' |- | 33. || 19. 08. || '''Drago Mislej Mef in NOB – Sputnik'''<br>Astrid – Hey, Julie<br>Bas in Glas – Politični (u)boj || '''The 1975 – Happiness'''<br>Jamie T. – The Old Style Raiders<br>Years & Years – American Boy |- | 34. || 26. 08. || Haiku Garden – Loose Contacts<br>'''Jet Black Diamonds – Daj le daj'''<br>YamYam ft. Gaia – Paranoia || '''Paolo Nutini – Radio'''<br>Aitch, Ed Sheeran – My G<br>Lauv – Stranger |- | 35. || 02. 09. || Taja – Čutim ritem<br>'''Joker Out – Katrina'''<br>Plateau – Neimenovana || The National ft. Bon Iver – Weird Goodbyes<br>Dove Cameron – Breakfast<br>'''Elton John & Britney Spears – Hold Me Closer''' |- | 36. || 09. 09. || Fed Horses – Ljubezen<br>SBO ft. Anja Rupel – Salem<br>'''LUMA – Love Again'''|| '''Arctic Monkeys – There's Better Be a Mirrorball'''<br>Muse – You Make Me Feel Like It's Halloween<br>Youngblud – Tissues |- | 37. || 16. 09. || I.C.E. – Nepopisan list<br>'''AKA Neomi – Nočna zver'''<br>Kühlschrank – V maju || Lewis Capaldi – Forget Me<br>'''Tiziano Ferro – La vita splendida'''<br>Suede – She Still Leads Me |- | 38. || 23. 09. || Bordo – Nebo<br>'''Đoko – Blok 22'''<br>Avtomobili – Dovoli da || Blackpink – Shut Down<br>'''Miksu / Macloud & makko – Nachts wach'''<br>Rina Sawayama – Hold the Girl |- | 39. || 30. 09. || '''MRFY – Tobogan'''<br>Anika Horvat – Vse bo še dobro<br>freekind. – Happiness || Sam Smith ft. Kim Petras – Unholy<br>Joy Oladokun – Purple Haze<br>'''Red Hot Chili Peppers – Eddie''' |- | 40. || 07. 10. || BO! – Vseeno<br>'''Miha Koren ft. Hamo – Song za dobro jutro'''<br>Plateau – Nova koža || '''Bruce Springsteen – Do I Love You (Indeed I Do)'''<br>The Smashing Pumpkins – Beguiled<br>The 1975 – I'm in Love with You |- | 41. || 14. 10. || '''Batista Cadillac – Svet se podira vase'''<br>Kingreen – Spet<br>Not Exactly Lost – Mala okna || Christine and the Queens – rien dire<br>'''Arctic Monkeys – Body Paint'''<br>Vianney ft. Ed Sheeran – Call on Me |- | 42. || 21. 10. || Alo!Stari x Emkej − Nea guši<br>Samantha Maya − Yin & Yang<br>'''Ice on Fire − Zadnji ples'''|| blink-182 − Edging<br>Fedez ft. Salmo − Viola<br>'''Queen − Face It Alone''' |- | 43. || 28. 10. || Klon − Nazaj<br>'''Drill − Po dežju'''<br>Maja Založnik − Orion || Taylor Swift − Anti-Hero<br>'''Bruce Springsteen − Nightshift'''<br>Annalisa − Bellissima |- | 44. || 04. 11. || '''Masayah – Baby'''<br>Društvo mrtvih pesnikov in Corcoras – Mraz<br>Zmelkoow – Ko bom prišel spet nazaj || Rihanna – Lift Me Up<br>Kendrick Lamar ft. Blxst & Amanda Reifer – Die Hard<br>'''Adele – I Drink Wine''' |- | 45. || 11. 11. || Vazz – Gotan Project<br>Neisha – Manjkaš mi<br>'''Kokosy – Lana ne'''|| Harry Styles – Music for a Sushi Restaurant<br>Pink – Never Gonna Not Dance Again<br>'''Gorillaz – Baby Queen''' |- | 46. || 18. 11. || '''Emkej – Trezn'''<br>Evol Ai – Rutina<br>Silence – Dead Man || Steve Lacy – Bad Habit<br>'''Wet Leg – Chaise Longue'''<br>Phoenix – After Midnight |- | 47. || 25. 11. || Posebni Gostje in Čedahuči − Sam greva!<br>MEF & Narodnoosvobodilni Bend − Kot se zdi<br>'''Lumberjack − Nisem isti'''|| '''Paolo Nutini − Acid Eyes'''<br><small>Bruno Mars, Anderson .Paak, Silk Sonic w/ Thundercat & Bootsy − After Last Night</small><br>Kaiser Chiefs − How 2 Dance |- | 48. || 02. 12. || Balladero – Toplo<br>Lara Love & Sky – Nisva za skupi<br>'''Paul Grem – Hladen dan'''|| '''Metallica – Lux Æterna'''<br>Phoebe Bridgers – So Much Wine<br>Röyksopp ft. Susanne Sundfør – Stay Awhile |- | 49. || 09. 12. || Lusterdam − Suši<br>'''Hauptman − Če bi vedel'''<br>Big Foot Mama − November (v živo Stožice) || Lewis Capaldi − Pointless<br>Jovanotti − Se lo senti lo sai<br>'''Bruce Springsteen − Turn Back the Hands of Time''' |- | 50. || 16. 12. || AMAYA − Rdeče<br>'''Jure Lesar − Center'''<br>freekind. − Good Vibrations || SZA − Nobody Gets Me<br>Elodie − Ok. Respira<br>'''Dove Cameron − Girl Like Me''' |- | 51. || 23. 12. || Before Time – Omni<br>Fed Horses – Dež je za novo leto<br>'''Plateau – Levi govorijo'''|| '''Lana Del Rey – Did You Know That There's a Tunnel Under Ocean Blvd'''<br>Måneskin – La fine<br>The Weeknd – Nothing Is Lost (You Give Me Strength) |- | 52. || 30. 12. || Masayah – Ni panike<br>'''Posebni gostje in Čedahuči – Sam greva!'''<br>Vazz – Gotan Project || '''Harry Styles – As It Was'''<br>Taylor Swift – Anti-Hero<br>Paolo Nutini – Through the Echoes |} ===2023=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 06. 01. || Joker Out – Novi val<br>'''Funk Fact – Takes Time'''<br>Žigan Krajnčan – Žar ljubezni || Pale Waves – Clean<br>'''RAYE, 070 Shake – Escapism.'''<br>The 1975 – About You |- | 13. 01. || Maša ft. Klemen Kotar – Ona<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Pusti mi prižgano luč'''<br>Dora Tomori – new religion || Maggie Rogers – Shatter<br>'''U2 – Pride (In the Name of Love) <small>[Songs of Surrender]</small>'''<br>Sugababes – Today |- | 20. 01. || AKA Neomi – Bakhantka<br>Zmelkoow – Sonja se sanka<br>'''I.C.E. – Flow'''|| '''Miley Cyrus – Flowers'''<br>Taylor Swift – Lavender Haze<br>Elle King – Tulsa |- | 27. 01. || '''LPS – Osem korakov'''<br>Veronika Nikolovska – Easy<br>KRT – 2020 || '''Iggy Pop – Strung Out Johnny'''<br>Sans Soucis – All Over This Party<br>Ed Sheeran – F64 |- | 03. 02. || '''Martin Martian – Sonce'''<br>Tokac & Emanuela – Ne odhajaj<br>The Crossroads – My Love || Gorillaz ft. Adeleye Omotayo – Silent Running<br>'''Sam Smith – I'm Not Here to Make Friends'''<br>Black Honey – Heavy |- | 10. 02. || '''Hauptman ft. Iza – Bliže'''<br>Kiwi Flash – Care sam<br>Itch – Just Don't Let Me Down || '''Zaz – De couleurs vives'''<br>Arlo Parks – Weightless<br>Rosalía – LLYLM |- | 17. 02. || Anomalo – Jutro brez vonja<br>Mate Bro – Lo fi jutro<br>'''Taja – Za trenutek'''|| '''Depeche Mode – Ghosts Again'''<br>Marco Mengoni – Due vite<br>Metro Boomin, The Weeknd, 21 Savage – Creepin' |- | 24. 02. || Vazz – Hrbtenica<br>'''KOKOSY – Lukatova mami'''<br>Leopold I. – Čizi || '''Lizzo ft. SZA – Special'''<br>Lazza – Cenere<br>Beyoncé – Cuff It (Wetter Remix) |- | 03. 03. || Neisha ft. Matevž Šalehar - Hamo – Res je čudno<br>'''2B – Do 5. dimenzije'''<br>Vlado Kreslin – Skači Marko || The Weeknd & Ariana Grande – Die for You (Remix)<br>'''Linkin Park – Lost'''<br>Alfa – Le cose in comune |- | 10. 03. || Fed Horses – MLAD<br>'''Nipke – Tvoja revolucija'''<br>Zoran Predin – Moja prva molitev || '''P!NK – When I Get There'''<br>Arctic Monkeys – Sculptures of Anything Goes<br>Niall Horan – Heaven |- | 17. 03. || '''Smetnaki – Hotel mama'''<br>Mi2 – Le zaspi<br>Lumberjack – Usodna || '''RAYE – Ice Cream Man.'''<br>The National – New Order T-Shirt<br>CHVRCHES – Over |- | 24. 03. || Anja Pavlin & Robert Likar − Meni<br>'''Happy Ol' McWeasel − 100 Years'''<br>Drevored − Lovim mladost nazaj || Florence + The Machine − Just a Girl<br>Miley Cyrus − River<br>'''Larkin Poe − Bad Spell''' |- | 31. 03. || '''Batista Cadillac ft. Amaya − Pust me do besede'''<br>The Margins − Krasni nori svet<br>Dare Kaurič & Davor Gobac − Muzika za ples || '''Lana Del Rey − The Grants'''<br>Peter Fox − Vergessen wie<br>Christine and the Queens − To Be Honest |- | 07. 04. || '''<small>Thomas March & Vsemirje Collective – Povej, kaj misliš (tišina mi je prenaglas)</small>'''<br>Alo!Stari – Preživeli smo še eno noč<br>Domen Don Holc – Lucy & Molly || Rina Sawayama – Eye for an Eye<br>'''Madame – Quanto forte ti pensavo'''<br>Paolo Nutini – Shine a Light |- | 14. 04. || Hauptman − Lejla<br>Andraž Hribar − Daleč stran<br>'''Fat Butlers − Vsak trenutek'''|| boygenius – Not Strong Enough<br>'''Gorillaz ft. Stevie Nicks − Oil'''<br>Drake − Search & Rescue |- | 21. 04. || '''Folk idoli − Slepa ulica 2'''<br>freekind. − Bright Light<br>Tschimy − Perje || Daisy Jones & The Six − Let Me Down Easy<br>'''Greta Van Fleet − Meeting the Master'''<br>ROSALÍA & Rauw Alejandro − BESO |- | 28. 04. || '''larao − no rules'''<br>Mate Bro − Preblizu pleševa<br>Hoffman − Ptice sanj || Nothing But Thieves − Welcome to the DCC<br>Post Malone − Chemical<br>'''Tash Sultana − James Dean''' |- | 05. 05. || Masayah − Zavedno<br>Pavlov − V ustih bleda<br>'''AKA Neomi ft. Aleksandra Ilijevski − Vesolje'''|| The National ft. Taylor Swift − The Alcott<br>'''Foo Fighters − Rescued'''<br>Ed Sheeran − Boat |- | 12. 05. || '''Joker Out – Carpe Diem'''<br>Leila Aleksandra – Rajske ptice<br>Avtomobili – Zato ti želim || Harry Styles – Satellite<br>Grupo Frontera x Bad Bunny – un x100to<br>'''Rita Ora ft. Fatboy Slim – Praising You''' |- | 19. 05. || Nenad Kriljiv – Ne glej me<br>Tretji kanu – Naj me odnesejo<br>'''Revolucija volkov – Bodete kot trni'''|| '''Käärijä – Cha Cha Cha'''<br>Jorja Smith – Little Things<br>Chet Faker – Something Like This |- | 26. 05. || Ezra – Lik!<br>Dora Tomori – Mosquito Bite<br>'''Jet Black Diamonds – Strah me je'''|| Blur – The Narcissist<br>'''Lana Del Rey – Say Yes to Heaven'''<br>Depeche Mode – Wagging Tongue |- | 02. 06. || EET − Moja igra<br>'''Ana Soklič − Bohinian Girl, Bohemian Woman'''<br>Gušti − Kanarčki in orli || Hozier − Francesca<br>'''Marco Mengoni, Elodie − Pazza musica'''<br>Noel Gallagher's High Flying Birds − Council Skies |- | 09. 06. || '''Tabu − Vsak dan'''<br>Mistermarsh − Umetnost lahke gravitacije<br>Šank Rock − Se še spomniš || Taylor Swift ft. Ice Spice − Karma<br>'''Royal Blood − Mountains at Midnight'''<br>Dua Lipa − Dance the Night |- | 16. 06. || Zadnji na spisku – Spremembe<br>I.C.E. – A še verjamemo<br>'''Lumberjack – Sam'''|| Arlo Parks – Devotion<br>Miranda Lambert ft. Leon Bridges – If You Were Mine<br>'''Sam Smith, Madonna – VULGAR''' |- | 23. 06. || '''KOKOSY − Marija'''<br>Plateau − Najdem te še kdaj<br>Nick Thermal − Superstar || '''Miley Cyrus − Jaded'''<br>Greta Van Fleet − Farewell for Now<br>Bastille ft. Ella Eyre − No Angels |- | 30. 06. || Borghesia – Ni upanja, ni strahu (Trg svobode mix)<br>freekind. – Found Love<br>'''Lamai – Če bila bi ti'''|| LANY – Love at First Fight<br>Fedez, Annalisa, Articolo 31 – Disco paradise<br>'''Foo Fighters – Show Me How''' |- | 07. 07. || '''Stalker − Volare'''<br>Andraž Hribar − Prvi ples<br>RANR − french love connection || Olivia Rodrigo − vampire<br>Dolly Parton ft. Rob Halford − Bygones<br>'''Queens of the Stone Age − Emotion Sickness''' |- | 14. 07. || '''Blaž Mencinger – Teci, teci, teci'''<br>Koala Voice – The Bigger the City<br>Lean Kozlar Luigi – Nedelja zjutraj || Bully – All I Do<br>'''Gabriels – Glory'''<br>Luke Combs – Fast Car |- | 21. 07. || 2nite − Ni mi več žou<br>MRFY − Najlepše bitje<br>'''Taja − Po stranpoteh'''|| '''The 1975 − Looking for Somebody (To Love)'''<br>Crystal Fighters − Manifest<br>Post Malone − Overdrive |- | 28. 07. || Bad Lori – happysad<br>'''Ember – Cukr'''<br>Špela Cesar – Te mam || '''Chris Stapleton – White Horse'''<br>Elle Coves – Summer<br>Jacob Collier – WELLLL |- | 04. 08. || UM − Pot<br>GossipRadio − Won't Be Fine<br>'''PTČ − SNAPBACK'''|| Harry Styles − Daylight<br>'''Billie Eilish − What Was I Made For?'''<br>Blur − Barbaric |- | 11. 08. || '''Imset – Bel vohun'''<br>ZHA – Midva<br>Zadnji na spisku – Novi cajti || '''Taylor Swift – I Can See You (Taylor's Version)'''<br>Greta Van Fleet – The Falling Sky<br>Jorja Smith – GO GO GO |- | 18. 08. || '''Petsto metrov – Dobro jutro'''<br>Blu.sine – Spet<br>EZRA – LMK || '''Foo Fighters – Under You'''<br>Post Malone – Mourning<br>The Linda Lindas – Resolution/Revolution |- | 25. 08. || Đoko – Puli<br>'''Fat Butlers – Kot je nekoč bilo'''<br>Neon Jupiter – Zvezdni prah || '''Olivia Rodrigo – bad idea right?'''<br>Baba Yaga – Baterije<br>Hozier ft. Brandi Carlile – Damage Gets Done |- | 01. 09. || '''Tschimy – Dialog'''<br>Torul – We Don't Care<br>Boštjan Meh – Ogenj || The Killers – Your Side of Town<br>'''The Kolors – Italodisco'''<br>Guns N' Roses – Perhaps |- | 08. 09. || No Offence! − Male zmage<br>'''Jet Black Diamonds − Pridni fantje'''<br>Demm − Mislim pač, okej? || Miley Cyrus − Used to Be Young<br>'''The Rolling Stones − Angry'''<br>Holly Humberstone − Antichrist |- | 15. 09. || RANR − Dolgo ne<br>'''Jon Vitezič − Vesolje za dva'''<br>Sedem dni v maju − Jeans in Puloverka || Timbaland, Nelly Furtado, Justin Timberlake − Keep Going Up<br>'''Duran Duran − Danse Macabre'''<br>Kylie Minogue − Tension |- | 22. 09. || N3 − Sédè<br>Lara Love & Sky − Anima<br>'''Le Serpentine − Nov začetek'''|| '''Royal Blood − Shiner in the Dark'''<br>boygenius − $20<br>The Struts − Rockstar |- | 29. 09. || Siddharta – Prepovedana<br>'''Kiwi Flash ft. UM – 080'''<br>Grizl – Nauči se pasti || '''Depeche Mode – My Favourite Stranger'''<br>Negramaro, Fabri Fibra – Fino al giorno nuovo<br>Róisín Murphy – CooCool |- | 06. 10. || Vlado Kreslin – S tabo je izi (Americana)<br>'''LPS – Insomnia'''<br>Laibach ft. Donna Marina Martersson – The Engine of Survival || '''U2 – Atomic City'''<br>Troye Sivan – Got Me Started<br>Bruce Springsteen & Patti Scialfa – Addicted to Romance |- | 13. 10. || '''Regen – Rada znala bi plesati'''<br>Joker Out – Sunny Side of London<br>zalagasper – Morski psi || Doja Cat – Paint the Town Red<br>'''<small>The Rolling Stones ft. Lady Gaga, Stevie Wonder – Sweet Sound of Heaven</small>'''<br>Rick Astley – Never Gonna Stop |- | 20. 10. || '''Plateau – Dens!'''<br>King Foo – Once & Forever<br>GLAČ – Poizkus št. 2 || '''Blink-182 – One More Time'''<br>Baba Yaga – Alergija<br>Black Pumas – More Than a Love Song |- | 27. 10. || Tschimy – Polikarbonat<br>Koala Voice – Late for the Party<br>'''Jure Lesar – Poglej ven, poglej'''|| The Vaccines – Heartbreak Kid<br>Olivia Rodrigo – get him back!<br>'''The Libertines – Run Run Run''' |- | 03. 11. || '''Bort Ross – K tebi odpeljem svoje srce'''<br>AKA Neomi – Tenis<br>Krt – Komu je mar || Duran Duran ft. Victoria DeAngelis – Psycho Killer<br>'''Taylor Swift – "Slut!" (Taylor's Version)'''<br>Lenny Kravitz – TK421 |- | 10. 11. || '''Masharik – Brat moj'''<br>Leonart – Imam vse<br>Tretji kanu – Ali čutiš || UMI – why dont we go<br>'''The Beatles – Now and Then'''<br>Q – Changes |- | 17. 11. || '''Alo!Stari x Naja – Glavno, da midva sma skup'''<br>Bilbi – Dolge luči<br>Rok Predin – Vrtiljak || '''Green Day – Look Ma, No Brains!'''<br>Dua Lipa – Houdini<br>Zach Bryan ft. Kacey Musgraves – I Remember |- | 24. 11. || 2B – Vredno Hollywooda<br>Liamere – Settle Down<br>'''Zgrešeni primeri – Karkoli'''|| Chris Stapleton – South Dakota'''<br>Måneskin – VALENTINE'''<br>MGMT – Mother Nature |- | 01. 12. || Lumberjack − Bela laž<br>'''Romachild − Matador'''<br>Imset − Prepad || Gossip − Crazy Again<br>'''Suede − The Sadness in You, the Sadness in Me'''<br>Paloma Faith − Bad Woman |- | 08. 12. || MAYA – Vse kar maš<br>'''Fed Horses – 0.. s teboj'''<br>I.C.E. – Vikend || Jacob Collier – Witness Me<br>Fizz – Close One<br>'''Frank Carter & The Rattlesnakes – Brambles''' |- | 15. 12. || Domen Don Holc – Najeta pištola<br>Masaž – Kardio<br>'''Kokosy – Mislim nate'''|| '''Alicia Keys – Lifeline'''<br>Sidecars – Hasta que cierro los ojos<br>Charli XCX & Sam Smith – In the City |- | 22. 12. || Mate Bro – Tista<br>Happy Ol' McWeasel – Somewhere<br>'''Eni od sedmih milijard – Film za nedolžne'''|| Jorja Smith – Stay Another Day<br>'''Noah Kahan – Stick Season'''<br>Jimmy Fallon & Meghan Trainor – Wrap Me Up |- | 29. 12. || '''Hauptman − Lejla'''<br>Masayah − Zavedno<br>Tschimy − Polikarbonat || '''Gorillaz ft. Adeleye Omotayo − Silent Running'''<br>Marco Mengoni − Due vite<br>The National ft. Taylor Swift − The Alcott |} ===2024=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 05. 01. || EET – Med odmevi<br>Siddharta – 1Minuta<br>'''Demm – Spet sem si zaspal'''|| The Vaccines – Lunar Eclipse<br>'''Taylor Swift – Is It Over Now? (Taylor's Version)'''<br>CCOSMO – Tauchen |- | 12. 01. || '''Leopold I. – Tista zakartana ura'''<br>Jet Black Diamonds – Belo sonce<br>MRFY – RonRon || Sabrina Carpenter – Feather<br>'''The Killers – Spirit'''<br>Ilsey – No California |- | 19. 01. || ZHA – Sam zdej<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Ideje boga'''<br>Thomas March & Vincere Collective – Padam || '''Lewis Capaldi – Strangers'''<br>Liam Gallagher & John Squire – Just Another Rainbow<br>Troye Sivan – One of Your Girls |- | 26. 01. || Kavč – Usedi se z mano<br>Generator – Sentish<br>'''Ice on Fire – 2024'''|| Sheryl Crow – Evolution<br>'''The Black Keys – Beautiful People (Stay High)'''<br>Ariana Grande – yes, and? |- | 02. 02. || Jure Lesar – Zanimivo je<br>freekind. – Made It<br>'''Leonart – Sanjam te'''|| '''Norah Jones – Running'''<br>IDLES – Gift Horse<br>Kali Uchis, Peso Pluma – Igual que un ángel |- | 09. 02. || '''AKA Neomi – Vroča kopel'''<br>Masharik – Otroci cvetja<br>Čedahuči – Medved (Ne grem nazaj) || Justin Timberlake – Selfish<br>'''Billy Joel – Turn the Lights Back On'''<br>Nothing But Thieves – Oh No :: He Said What? |- | 16. 02. || '''LPS – Počakaj me'''<br>Eightbomb – Gone in 60 seconds<br>Stella – Zločinec || Geolier – I p' me, tu p' te<br>The Last Dinner Party – The Feminine Urge<br>'''Mahmood – Tuta Gold''' |- | 23. 02. || '''Plateau – Reka'''<br>Samo Sam – Super fant<br>Anika Horvat – Zvezda || Kacey Musgraves – Deeper Well<br>'''Dua Lipa – Training Season'''<br>Beyoncé – Texas Hold 'Em |- | 01. 03. || '''Skova in Skovani – Mestne luči'''<br>Joker Out – Everybody's Waiting<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih || Kings of Leon – Mustang<br>Kaiser Chiefs – Beautiful Girl<br>'''Pearl Jam – Dark Matter''' |- | 08. 03. || '''Harpier – Ne pusti'''<br>Vazz – Ljubljana podtalno<br>Bilbi – Starši || Djo – End of Beginning<br>SZA – Saturn<br>'''Twenty One Pilots – Overcompensate''' |- | 15. 03. || Lara Baruca – Ko hodiš nad oblaki<br>Kikcs – Okostnjaki<br>'''Stari pes – Moja'''|| Teddy Swims – Lose Control<br>'''Nick Cave & The Bad Seeds – Wild God'''<br>Ye, Ty Dolla $ign – Carnival |- | 22. 03. || '''Niet – Tema rjove skozi mesto'''<br>Alo!Stari – Spali bomo te ko bomo mrtvi<br>Zmelkoow – Še dobro || Justin Timberlake – No Angels<br>'''Mew – Posatenebre'''<br>Zayn – What I Am |- | 29. 03. || Koala Voice – Vest<br>Romachild – Vzem si ga<br>'''Fed Horses – Tudi to je življenje'''|| '''Olivia Rodrigo – Obsessed'''<br>Hozier – Too Sweet<br>Lizzy McAlpine – I Guess |- | 05. 04. || EMBER – Katarza<br>'''Maša in Klemen – Včasih'''<br>Big Foot Mama – Obseden z njo || '''Beyonce & Miley Cyrus – II Most Wanted'''<br>Geolier & Ultimo – L'ultima poesia<br>Moby & Lady Blackbird – Dark Days |- | 12. 04. || 2B – Pustolovsko srce<br>Žile – Rečem kar mislm<br>'''BOOOM! – Avantura'''|| Glass Animals – Creatures in Heaven<br>Future, Metro Boomin, Kendrick Lamar – Like That<br>'''Benson Boone – Cry''' |- | 19. 04. || Vesna – Čisto počasi<br>'''Jet Black Diamonds – Vlak'''<br>Regen – Suburbia || Kings of Leon – Split Screen<br>'''Dua Lipa – Illusion'''<br>The Black Keys – On the Game |- | 26. 04. || Plateau – Mali princ<br>KiNG FOO – Something to Remember<br>'''AKA Neomi ft. Štras – Težišče'''|| Vampire Weekend – Mary Boone<br>'''Taylor Swift ft. Post Malone – Fortnight'''<br>Teddy Swims – The Door |- | 03. 05. || '''Babooni ft. Jena – Enkrat bo v redu'''<br>Maja Keuc – Labirint<br>Jure Lesar in Krila ptice – Lep dan || Cigarettes After Sex – Dark Vacay<br>bnkr44, Pino D'Angiò – Ma che idea<br>'''Pearl Jam – Wreckage''' |- | 10. 05. || '''Lara Baruca – Nabiram zvezde'''<br>Kiwi Flash – Spušča se sonce<br>Tin Božič – Kruh in mortadela || The Last Dinner Party – Sinner<br>'''Dua Lipa – These Walls'''<br>Sabrina Carpenter – Espresso |- | 17. 05. || Yoko Nono – Se ti zdi?<br>Masharik – Skupaj<br>'''Harpier – Grem nazaj'''|| '''Kings of Leon – Nowhere to Run'''<br>Carbonne – Imagine<br>Post Malone ft. Morgan Wallen – I Had Some Help |- | 24. 05. || '''Hamo & Tribute 2 Love – Mali mož (Čao sonce)'''<br>Kokosy – Srce<br>Društvo mrtvih pesnikov – X sonca || '''Billie Eilish – Lunch'''<br>La Rappresentante di Lista – Paradiso<br>Noah Kahan, Post Malone – Dial Drunk |- | 31. 05. || Masayah – Cigaret<br>'''Cona40 – SmPlanet'''<br>Maja Keuc – Mavrične oči || Twenty One Pilots – The Craving<br>'''The Kolors – Karma'''<br>Rag'n'Bone Man – What Do You Believe In? |- | 07. 06. || Buržuazija – Hint<br>Boštjan Dermol – Sonce<br>'''Liquid Gasoline – Neznan'''|| Eminem – Houdini<br>'''Lenny Kravitz – Paralyzed'''<br>Foster the People – Lost in Space |- | 14. 06. || Ichisan – Vertigo<br>Gušti – Nehati ne nehati<br>'''Kontradikshn – Vesolje posodil kolegu'''|| '''Billie Eilish – Chihiro'''<br>Meduza, OneRepublic, Leony – Fire<br>Cigarettes After Sex – Baby Blue Movie |- | 21. 06. || '''Ember – Enosmerna'''<br>Gramatik ft. Eric Krasno & Nigel Hall – Queen<br>Eva Pavli ft. Majlo 27 – S tabo || Miley Cyrus – Psycho Killer<br>'''The Offspring – Make It All Right'''<br>Tananai, Annalisa – Storie brevi |- | 28. 06. || Vazz – 24<br>'''Koala Voice – Sonce pomaranča'''<br>2nite – Tebi bi pel || Sabrina Carpenter – Please Please Please<br>'''Laura Pausini – Il primo passo sulla lunat'''<br>Fontaines D.C. – Favourite |- | 05. 07. || '''Leopold I. – Skada'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Devil Got Me Shakin'<br>Romachild – Ujemi dan || Kings of Leon – Actual Daydream<br>'''Coldplay – feelslikeimfallinginlove'''<br>Travis – Bus |- | 12. 07. || '''Herkylees – Woki Toky'''<br>Martin Martian ft. Fed Horses – Ljubezen je<br>Siddharta – Satelita || '''Pet Shop Boys – A New Bohemia'''<br>Bnkr44 – Estate 80<br>Kasabian – Darkest Lullaby |- | 19. 07. || Hauptman – Jutro<br>Tinkara Kovač & Tokac – Love song 2024<br>'''Yoko Nono – Kim'''|| Childish Gambino – Lithonia<br>Baba Yaga – Piroman<br>'''Zach Bryan – 28''' |- | 26. 07. || Emkej ft. Žan Videc – Predober<br>'''Maja Keuc – Zmaji'''<br>Tretji kanu – Daj mi en poljub || Quavo & Lana Del Rey – Tough<br>'''Deep Purple – Lazy Sod'''<br>Angelina Mango ft. Marco Mengoni – Uguale a me |- | 02. 08. || The Margins – Mali planeti<br>Astrid & The Scandals – Release Me<br>'''Kavč – Komaj čakam da zaspiš'''|| Post Malone ft. Luke Combs – Guy for That<br>'''Billie Eilish – Birds of a Feather'''<br>James Bay ft. The Lumineers & Noah Kahan – Up All Night |- | 09. 08. || Žan Videc – Neznano<br>'''Jet Black Diamonds – Sladki problemi'''<br>Anika Horvat & Lara Baruca – Danes je vse || '''Teddy Swims – Apple Juice'''<br>Khalid – Heatstroke<br>Shaboozey – A Bar Song (Tipsy) |- | 16. 08. || '''LPS – Nekaj novega'''<br>Zgrešeni primeri – Vse bi dal<br>Blaž Mencinger – Kako naj ti povem? || Jack White – That's How I'm Feeling<br>Maggie Rogers – The Kill<br>'''The Killers – Bright Lights''' |- | 23. 08. || Smaal Tokk – Gdw je Ferdo?<br>'''Tina Marinšek – Umazane posode'''<br>KOMPARA – Gori nebo, ti plešeš z mano || '''Lady Gaga, Bruno Mars – Die with a Smile'''<br>Snow Patrol – All<br>Chappell Roan – Good Luck, Babe! |- | 30. 08. || '''Nipke – Igrišča ne damo'''<br>Regen – Hollywood Love<br>Natriletno kolobarjenje s praho – Eno na sto || Hozier – Nobody's Soldier<br>'''Taylor Swift – I Can Do It with a Broken Heart'''<br>Benson Boone – Pretty Slowly |- | 06. 09. || '''Žena – Vidm te'''<br>Bowrain – Hit the Bottom<br>MRFY – palipali || '''Blink-182 – All in My Head'''<br>Bruce Springsteen – She Don't Love Me Now<br>Zedd ft. John Mayer – Automatic Yes |- | 13. 09. || Vazz – Navaden dan<br>Jure Lesar in Krila ptice – Zmagovalec<br>'''Emkej – Sama'''|| Finneas – For Cryin' Out Loud!<br>Sabrina Carpenter – Taste<br>'''Linkin Park – The Emptiness Machine''' |- | 20. 09. || '''Buržuazija – Paris'''<br>Čedahuči – Ogenj zagori, ko dva sta si nasproti<br>Đoko – Prozori || '''Sting – I Wrote Your Name (Upon My Heart)'''<br>Jungle – Let's Go Back<br>Nick Cave & The Bad Seeds – Song of the Lake |- | 27. 09. || Romachild – Dvigni glas<br>'''Masharik – Na dnu morja'''<br>Kontradikshn – Sladkamala || '''The Weeknd – Dancing in the Flames'''<br>Diodato – Molto amore<br>Leon Bridges – Laredo |- | 04. 10. || '''Neisha – Visoko'''<br>Drevored – Gibam se<br>Tinkara Kovač – Predzadnja laž || '''The Cure – Alone'''<br>Larkin Poe – If God Is a Woman<br>Franz Ferdinand – Audacious |- | 11. 10. || Mef – Ne bom ti pisal pesmi<br>'''Siddharta – Mir'''<br>Haiku Garden – Kahuka || Kylie Minogue – Lights Camera Action<br>Pinguini Tattici Nucleari – Romantico ma muori<br>'''U2 – Country Mile''' |- | 18. 10. || Koala Voice – Kam gre sreča<br>Liquid Gasoline – Utrip<br>'''MRFY – Tonemo'''|| The Linda Lindas – All in My Head<br>Cesare Cremonini – Ora che non ho più te<br>'''Teddy Swims – Bad Dreams''' |- | 25. 10. || '''RANR – Nič ni za zmeraj'''<br>Vlado Kreslin ft. Leopold I. – Moja draga se rada slika<br>Demm – Ti pa misliš, da je smešno || Rosé & Bruno Mars – Apt.<br>'''The Offspring – Ok, But This Is the Last Time'''<br>Bon Iver – S P E Y S I D E |- | 01. 11. || '''Tina Marinšek – Preden bo prepozno'''<br>Blu.sine – Biti sonce<br>Blaž Mencinger – Ti si sreča || Billie Eilish – Wildflower<br>Tananai – Ragni<br>'''The Cure – A Fragile Thing''' |- | 08. 11. || Jet Black Diamonds – 4 od 10<br>'''Plateau – Žalostno dekle'''<br>2B – Slaba ideja || Gigi Perez – Sailor Song<br>Shawn Mendes – Heart of Gold<br>'''Gracie Abrams – That's So True''' |- | 15. 11. || Emkej – Marleybor<br>zalagasper – Med in mleko<br>'''Mi2 – Hin'''|| Sade Adu – Young Lion<br>'''Lenny Kravitz – Honey'''<br>Lady Blackbird – Like a Woman |- | 22. 11. || '''Zgrešeni primeri – Še en dan'''<br>Joker Out – Stephanie<br>Monolits – Naj bo lepo || Sam Fender – People Watching<br>'''Linkin Park – Two Faced'''<br>Inhaler – Your House |- | 29. 11. || Delta Riff – Duhovi<br>Jure Lesar in Krila ptice – Prej al slej<br>'''Ember – Razgaljena'''|| Lulu Gainsbourg – Turbulences<br>'''The Amazons – Pitch Black'''<br>LiK – Krevet |- | 06. 12. || '''Avtomobili – Potujemo'''<br>Hauptman – Če bi vedel (Izštekani)<br>Cona40 – Chilly || '''Sabrina Carpenter – Bed Chem'''<br>Stromae, Pomme – Ma meilleure ennemie<br>Maggie Rogers – In the Living Room |- | 13. 12. || '''Yoko Nono – Tvoj kreten'''<br>Čao Portorož – Slovenec<br>Društvo mrtvih pesnikov – Vojno se igrava || ROSÉ – Number One Girl<br>'''Zucchero – Amor che muovi il Sole'''<br>Kendrick Lamar – Not Like Us |- | 20. 12. || '''Romachild ft. Tomi M. – Otroka v dežju'''<br>Liamere – Prospects<br>King Foo – Nov nor čas || Leon Bridges – That's What I Love<br>Elodie, Tiziano Ferro – Feeling<br>'''The Wombats – Sorry I'm Late, I Didn't Want to Come''' |- | 27. 12. || Bordo – Dokler se svet ne zdani<br>'''Lara Baruca – Padava'''<br>Vlado Kreslin – Kdo bo šel || '''Michael Kiwanuka – The Rest of Me'''<br>RAYE – Oscar Winning Tears<br>James Bay – Hope |} ===2025=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 03. 01. || '''Vazz – Ljubljana podtalno'''<br>Koala Voice – Tebe imam rajši od drugih<br>Kokosy – Srce || '''Billie Eilish – Wildflower'''<br>Sam Fender – People Watching<br>ROSÉ & Bruno Mars – APT. |- | 10. 01. || Dacho – Bulevar<br>'''Niet & Vijolice – V bližini ljudi'''<br>2Brothers & The Others – Kaj pa če || Kendrick Lamar & SZA – Luther<br>'''Timothée Chalamet – Like a Rolling Stone'''<br>Franz Ferdinand – Night or Day |- | 17. 01. || Natriletno kolobarjenje s praho – Ne bom te več<br>'''Krshkopoljac – Hej, hej'''<br>Lim smrad in žila – Isti || Doechii – Denial Is a River<br>'''Lola Young – Messy'''<br>SZA – BMF |- | 24. 01. || '''Plateau – Ti bi še naprej'''<br>Dora Tomori – Far from Apathetic<br>Telegram – Tvoje barve || '''Mumford & Sons – Rushmere'''<br>Chappell Roan – Pink Pony Club<br>Damiano David – Born with a Broken Heart |- | 31. 01. || Mate Bro – Preblizu pleševa (Iturk Simbolika rmx)<br>Laibach – I Want to Know What Love Is<br>'''Jet Black Diamonds – Valovi (Live from Kino Šiška)'''|| Mac Miller – Funny Papers<br>Abraham Alexander & Adrian Quesada – Like a Bird<br>'''The Cure – All I Ever Am''' |- | 07. 02. || Cherry Flavoured – Obraz<br>Generator – Jasno je nebo<br>'''EET – Kar se ne pove'''|| Kacey Musgraves – The Architect<br>'''Jovanotti – Fuorionda'''<br>Sam Fender – Arm's Length |- | 14. 02. || Big Foot Mama – Adijo metulji<br>Astrid & The Scandals – Touché<br>'''Kontradikshn – Večna'''|| The Weeknd – Open Hearts<br>'''James Bay ft. Jon Batiste – Sunshine in the Room'''<br>Inhaler – A Question of You |- | 21. 02. || '''Jon Vitezič – Vse ti dam'''<br>3:rma ft. Merrick Winter – Serenades<br>Leopold I. – Srebrne niti || '''Lady Gaga – Abracadabra'''<br>The Black Keys – The Night Before<br>Lisa ft. Doja Cat & Raye – Born Again |- | 28. 02. || '''Harpier – Počakaj me'''<br>July Jones – New Religion<br>Mrfy – Helo || '''Vendredi sur Mer – Tout résonne'''<br>Zartmann – Tau mich auf<br>Marracash – Gli sbandati hanno perso |- | 07. 03. || Gušti – Ljubezen osvobaja<br>Borna Turner – Same besede<br>'''Elvis Jackson – Do It Again'''|| Karla Sofía Gascón & Zoe Saldaña – El Mal<br>'''<small>Selena Gomez, benny blanco, Gracie Abrams – Call Me When You Break Up</small>'''<br>Olly – Balorda nostalgia |- | 14. 03. || '''Ari – Ne vračaj se'''<br>Emkej ft. Oto Pestner – Hladn<br>Mi2 – Mokra radost || Doechii – Anxiety<br>'''The Weeknd, Justice – Wake Me Up'''<br>Lizzo – Love in Real Life |- | 21. 03. || '''Mrfy – Goff'''<br>Ranr – I Swear<br>Krshkopoljac – Berlin || '''Jennie & Dua Lipa – Handlebars'''<br>Bishop Briggs – Woman Is King<br>Haim – Relationships |- | 28. 03. || Tabu – O teh stvareh<br>'''Cona40 – Ona'''<br>Anika Horvat – Rožnata očala || Chappell Roan – The Giver<br>Coma_Cose – Posti vuoti<br>'''Bryan Adams – Make Up Your Mind''' |- | 04. 04. || Romachild – Vse gre v eno<br>'''Masharik – Tujec'''<br>Kühlschrank – Skozi čas || The Black Keys – Babygirl<br>'''Mumford & Sons – Caroline'''<br>Stereophonics – Seems Like You Don't Know Me |- | 11. 04. || Čao Portorož – Tu tu tu tu tu tu tu<br>'''Haiku Garden ft. Malidah – 300.000'''<br>Christine – Angel || '''Miley Cyrus – End of the World'''<br>Sam Fender – Something Heavy<br>Elton John & Brandi Carlile – Little Richard's Bible |- | 18. 04. || '''Yoko Nono – Ne kliči'''<br>Tina Marinšek ft. Dora Tomori – Ljubezen<br>Plateau – Love don't mean a thing || Ed Sheeran – Azizam<br>The Marías – Back to Me<br>'''Bruce Springsteen – Rain in the River''' |- | 25. 04. || '''Leopold I. – Škrt'''<br>Jure Lesar in Krila ptice – Na drugi strani<br>Telegram – V prepolni sobi || Lana Del Rey – Henry, Come On<br>'''Green Day – Smash It Like Belushi'''<br>Bon Iver – There's a Rhythmn |- | 02. 05. || '''Kokosy – Ljubezen oveni'''<br>Stalker – Sonce<br>Ezra – Nerabm besed || Pulp – Spike Island<br>'''Lorde – What Was That'''<br>Garbage – There's No Future in Optimism |- | 09. 05. || '''Zgrešeni primeri – Tisti dan'''<br>Ranr – Sončne oči<br>Cherry Flavoured – Tebe ni in mene ni || '''Benson Boone – Mystical Magical'''<br>Pinguini Tattici Nucleari ft. Max Pezzali – Bottiglie Vuote<br>Myles Smith – My First Heartbreak |- | 16. 05. || '''Tabu – Bonbon'''<br>Before Time – Zate<br>Dear Annie – Red Dress || Arcade Fire – Year of the Snake<br>'''Skunk Anansie – Animal'''<br>Ed Sheeran – Old Phone |- | 23. 05. || Rudi Bučar – Lačn bluz<br>Neisha – Nama besede so čist odveč<br>'''Joker Out – Muzika za decu'''|| '''Lola Young – One Thing'''<br>Laufey – Tough Luck<br>Cmat – Running/Planning |- | 30. 05. || Lusterdam ft. Rebeka Kopčič – Sva ležala<br>Superhuman Goats – Jadram<br>'''Klon – Nič ni tako, kakor se zdi!'''|| '''Pearl Jam – Future Days'''<br>Nina Chuba – Unsicher<br>Robbie Williams ft. Tony Iommi – Rocket |- | 06. 06. || '''Delta Riff – Razpad srca'''<br>Peter Lovšin – Marš za mir<br>Cosmo Daivat – Moher || Miley Cyrus – Easy Lover<br>'''Alfa ft. Manu Chao – A me mi piace'''<br>Lorde – Man of the Year |- | 13. 06. || '''Generator – Kej si'''<br>Christine – SSA<br><small>YDAVID ft. AKA Neomi – Nihil Semper Floret (Nihče za vedno ne cveti)</small>|| '''The Black Keys – No Rain, No Flowers'''<br>Levante – Maimai<br>Teddy Swims – God Went Crazy |- | 20. 06. || Rok Predin – Gremo po gobe<br>'''Maša in Klemen – Oprosti'''<br>Hamo & Tribute 2 Love – Ej ĐPT dej mi povej || Sabrina Carpenter – Manchild<br>'''Ed Sheeran – Sapphire'''<br>Little Simz – Young |- | 27. 06. || '''Emkej – Potrebn'''<br>Klemen – Is Anybody Out There?<br>Jure Lesar – Dokler ne pride noč || '''Mark Ronson, Raye – Suzanne'''<br>Lykke Li – Into My Arms<br>Leon Bridges – Hold On |- | 04. 07. || Vazz ft. Manca Trampuš & Laren Polič Zdravič – Mozaik<br>Drill – Gladiator<br>'''Harpier – 2000 let'''|| Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In<br>Blanco – Maledetta rabbia<br>'''Biffy Clyro – A Little Love''' |- | 11. 07. || Tinkara Kovač & Uroš Cingesar – Ni ga več časa<br>Zha – Če bila bi ti<br>'''Ranr – Ne reci'''|| Haim – All Over Me<br>Frah Quintale – Lampo<br>'''Benson Boone – Mr. Electric Blue''' |- | 18. 07. || '''Kokosy – Js & Irena'''<br>The Margins – Preludij<br>Babooni – A bo vedno vse lepo? || Muse – Unravelling<br>'''Jovanotti – Occhi a cuore'''<br>Twenty One Pilots – The Contract |- | 25. 07. || '''Slon in Sadež – Krk, Malinska'''<br>Hauptman ft. Alja – Close my eyes<br>Leonart – Ne sprašuj zakaj || YUNGBLUD – Ghosts<br>'''Lorde – Shapeshifter'''<br>Lewis Capaldi – Survive |- | 01. 08. || Regen – Jaz in ti<br>'''Jon Vitezič – Padava'''<br>Jet Black Diamonds – Kje ste vsi? || '''Olivia Dean – Nice to Each Other'''<br>Nine Inch Nails – As Alive as You Need Me to Be<br>sombr – Undressed |- | 08. 08. || '''Kompara – Romantik'''<br>Masayah – Comme ci comme ça<br>Mehanika – Komedija || '''Chappell Roan – The Subway'''<br>Renee Rapp – Mad<br>Hayley Williams – Glum |- | 15. 08. || '''LPS – Perry'''<br>Šesti – Zmeden<br>Liquid Gasoline – Strah || Wolf Alice – The Sofa<br>'''Robbie Williams – Spies'''<br>Bleu Soleil ft. Luiza – Soleil Blue |- | 22. 08. || Siddharta – Na nebu<br>Here and Everywhere – Seeker of the Source<br>'''Ember – 6. štuk'''|| Giveon – Rather Be<br>Dani Fernández – Me has invitado a bailar<br>'''Ed Sheeran – A Little More''' |- | 29. 08. || '''Romachild – Lepo za umret'''<br>Martina et al. – Impostor<br>Kavč – Prstan zlat || '''Kings of Leon ft. Zach Bryan – We're Onto Something'''<br>Cmat – Euro-Country<br>Royel Otis – Say Something |- | 05. 09. || '''EarlGrey – Ne konča'''<br>Rudi Bučar – Kamen, trn in brin<br>Enjoy Your Privacy – Ujetnik || Florence + The Machine – Everybody Scream<br>'''Eros Ramazzotti – Il mio giorno preferito'''<br>Deftones – Infinite Source |- | 12. 09. || '''Haiku Garden – Leta 8 2'''<br>Mi2 – Padajo<br>HeiAn – What Do You Have to Save? || '''Lola Young – D£aler'''<br>Annalisa ft. Marco Mengoni – Piazza San Marco<br>Balu Brigada – Politix |- | 19. 09. || '''Zadnji na spisku – Demokracija'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral<br>No Offence! – Eko (2025) || '''Lady Gaga – The Dead Dance'''<br>Tame Impala – Loser<br>Sabrina Carpenter – Tears |- | 26. 09. || Moikka – Na robu misli<br>Peter Lovšin – Ni mi dost<br>'''Kokosy – Ljudje'''|| Twenty One Pilots – City Walls<br>'''Olly, Juli – Questa domenica'''<br>Cardi B ft. Kehlani – Safe |- | 03. 10. || Zha – Sonce sije<br>'''Đoko – Vse ok'''<br>Bainfreeze Lemonade – Baby Blue || Tiziano Ferro – Cuore Rotto<br>'''Gorillaz ft. Sparks – The Happy Dictator'''<br>Lola Tuduri – Personaje secundario |- | 10. 10. || Glač – Kdaj pač ne rata<br>'''Mrfy – Venera'''<br>Demm – Glup in mlad || Taylor Swift - The Fate of Ophelia<br>'''Flavio – Ando despistado'''<br>Olivia Dean – Man I Need |- | 17. 10. || '''Ranr – Vedno'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Long Dumb Voices ft. Manca Trampuš – Smeti || '''Mariah Carey ft. Anderson Paak – Play This Song'''<br>Giorgia – Golpe<br>David Guetta, Teddy Swims, Tones and I – Gone Gone Gone |- | 24. 10. || 2nite – Kam si odšla?<br>Veronika Strnad – Maske<br>'''Magnifico – Hišica'''|| '''Sam Fender & Elton John – Talk to You'''<br>Chrissie Hynde & K.D. Lang – Me & Mrs Jones<br>Lewis Capaldi – Almost |- | 31. 10. || Pia Nina – Okamenim<br>'''Batista Cadillac – Vse imam'''<br>Prismojeni profesorji bluesa – Walk This Road Alone || '''Brandi Carlile – Human'''<br>Bon Iver, Haim – Tie You Down<br>Mumford & Sons, Hozier – Rubber Band Man |- | 07. 11. || '''Telegram – Čez sto let'''<br>Pavel Panon – Pleše v sanjah<br>Sanpark – Dokler diham || Rachel Chinouriri, Sombr – All I Ever Asked<br>Bresh – Dai che fai<br>'''Foo Fighters – Asking for a Friend''' |- | 14. 11. || '''Jure Lesar – Preden greš'''<br>Zmelkoow – Sempre Sergio<br>Kevin Koradin – Hrup || '''Florence + The Machine – Buckle'''<br>Zoë Më – Clair de Lune<br>Lily Allen – Sleepwalking |- | 21. 11. || '''Generator – Iluzija'''<br>Hauptman – Tree on the Hill<br>Joker Out – Supersonic || '''Depeche Mode – In the End'''<br>Hayley Williams – Showbiz<br>Gorillaz ft. Idles – The God of Lying |- | 28. 11. || '''Hamo & Tribute 2 Love – S tabo je lepo'''<br>Šesti – Dlan<br>Cherry Flavoured – Povej naglas || Charlie XCX – Chains of Love<br>Robyn – Dopamine<br>'''Raye – Where Is My Husband''' |- | 05. 12. || '''Harpier – Vprašam'''<br>Niowt – Pentimento<br>Alo!Stari – 18 || Levante – Niente da dire<br>'''Aerosmith, Yungblud – Wild Woman'''<br>Jazzu – Baltos pelėdos |- | 12. 12. || Liquid Gasoline – Ni prostora<br>Emkej – Tečn<br>'''Delta Riff – Jutro'''|| Sam Fender – I'm Always on Stage<br>Rosalía – La Perla<br>'''Guns N' Roses – Nothin'''' |- | 19. 12. || '''Maja Keuc – Mavrične oči (acoustic LIVE)'''<br>Dan D – Kje si ti?<br>Neisha – Ti nisi ti || Kylie Minogue – Office Party<br>Tommaso Paradiso – Forse<br>'''Bryan Adams & Friends – California Christmas''' |- | 26. 12. || '''Generator – Jasno je nebo'''<br>2B – Več tvojih slik<br>Tina Marinšek – Ljubezen || Chappell Roan – The Giver<br>'''Sam Fender ft. Olivia Dean – Rein Me In'''<br>Little Simz – Young |} ===2026=== {| class="wikitable" |- ! Datum !! Domača !! Tuja |- | 02. 01. || '''Leopold I. – Mej se rad'''<br>Taddei – Tisti moment<br>Patetico – Leze mi ljubezen v srce || Taylor Swift – Opalite<br>'''Hayley Williams – Good Ol' Days'''<br>Sabrina Carpenter – Such a Funny Way |- | 09. 01. || Helena Blagne ft. Mrfy – Dež<br>'''Before Time – Mali problemi'''<br>Žan Videc – Zbudijo se spomini || '''Fatboy Slim & The Rolling Stones – Satisfaction Skank'''<br>Jovanotti & Friends – So solo che la vita<br>Three Days Grace – Kill Me Fast |- | 16. 01. || '''EMBER – London'''<br>Dora Tomori – None of It<br>Okttober – Zadnje sonce || '''Olivia Dean – Baby Steps'''<br>Wet Leg – pokemon<br>Robyn – Talk to Me |- | 23. 01. || JahMoodOnJe Collective – Morje Adriansko<br>'''Masharik ft. Bojan Cvjetićanin – Tujec'''<br>Ezra – Svetloba || '''Bruno Mars – I Just Might'''<br>Lia Kali & Kany Garcia – Huir<br>Mumford & Sons – The Banjo Song |- | 30. 01. || '''Jure Lesar – Naj dela vsak kar hoče'''<br>Kokosy – Meteorit<br>Šank Rock – Nisi kriva ti || '''Harry Styles – Aperture'''<br>Arlo Parks – 2Sided<br>Stephen Sanchez – Sweet Love |- | 06. 02. || '''Le Serpentine – Tja v novi svet'''<br>Generator – Ni<br>Zha – Sanjala, skupaj sva || '''Arctic Monkeys – Opening Night'''<br>Bad Bunny – DtMF<br>Noah Kahan – The Great Divide |- | 13. 02. || '''Zmelkoow – Realni svet'''<br>Sanpark – Vem, da mam prav<br>Eva Hren – Ker si || Papa Roach – Wake Up Calling<br>'''Laura Pausini & Achille Lauro – 16 Marzo'''<br>Gorillaz <small>ft. Bizarrap, Kara Jackson, Anoushka Shankar</small> – Orange County |- | 20. 02. || '''Mi2 – Kaj bi ti govoril, Ivan'''<br>Cherry Flavoured – Iz ust do ust<br>Tschimy ft. KiKi – Ruševine || '''Lola Young – Post Sex Clarity'''<br>REMI – Kradljivci<br>sombr – Homewrecker |- | 27. 02. || '''Batista Cadillac – Georgia (K tebi domov)'''<br>Laibach ft. Wiyaala – Allgorhythm<br>No Offence! – Krasni novi skret || '''The Black Keys – You Got to Lose'''<br>Charlie XCX - Always Everywhere<br>Geolier & Pino Daniele – Tutto è possibile |- | 06. 03. || Koala Voice – Admiral<br>Zoran Predin Bend – Obe roki na volan<br>'''Klon – Kdo?'''|| '''U2 – Song of the Future'''<br>Ditonellapiaga – Che fastidio!<br>Bruno Mars – Risk It All |- | 13. 03. || MRFY – Usi tako<br>'''Before Time – Vse kar smo'''<br>Big Foot Mama – Dež bo spral (Klasika iz Cankarja) || Harry Styles – American Girls<br>RAYE – Nightingale Lane.<br>'''Robbie Williams – All My Life''' |- | 20. 03. || Zina – Večna uganka<br>Recycleman – Desno levo<br>'''Kavč & Caro Mio – Princ'''|| Kacey Musgraves – Dry Spell<br>'''Thirty Seconds to Mars – Over My Head'''<br>Beabadoobee ft. The Marías – All I Did Was Dream of You |- | 27. 03. || Liquid Gasoline – Kdo naredil ti bo dan?<br>Gušti – Saudade (Moje in tvoje)<br>'''Jet Black Diamonds – Ljubljena'''|| Michael Stipe & Andrew Watt – I Played the Fool<br>'''Eros Ramazzotti, Max Pezzali – Come nei film'''<br>Jack Harlow – Trade Places |- | 03. 04. || Martina et al. – Tebi<br>EET – Prazen<br>'''RANR – The Farther the Better''' || Alessia Cara, Norah Jones – I'm in Trouble<br>'''Bruce Springsteen – A Rainy Night in Soho'''<br>Taylor Swift – Elizabeth Taylor |- | 10. 04. || '''Plateau – Prava magija'''<br>Masayah – Design<br>Laibach ft. Wiyaala – Musick || Muse – Be with You<br>Raye – I Know You're Hurting<br>'''U2 – In a Life''' |- | 17. 04. || Neisha – Najdi me<br>'''Ðoko – Zauvijek'''<br>Cosmo Daivat – Zvezde padajo || '''Lady Gaga, Doechii – Runway'''<br>Tiziano Ferro, Georgia – Superstar<br>Teddy Swims – Mr. Know It All |- | 24. 04. || '''Alo!Stari – Piki aja'''<br>Thomas March & H2O Collective – Zvezda<br>Máire – Reci mi zaka(j) || '''The Strokes – Going Shopping'''<br>The Kolors – Rolling Stones<br>Ella Langley – Choosin' Texas |- | 01. 05. || Koala Voice – Nč ne rabm<br>'''Prismojeni profesorji bluesa – Hit the Town'''<br>Hamo & Tribute2Love – Muzika za ples || '''Massive Attack & Tom Waits – Boots on the Ground'''<br>Madonna – I Feel So Free<br>Prince – With This Tear |- | 08. 05. || Rok Gril – Zaj te vijim<br>'''larao – trouble'''<br>Romachild – Kjer se rojeva dan || Beck – Ride Lonesome<br>Bella Kay – Promise?<br>'''Foo Fighters – Window''' |- | 15. 05. || '''2B – Pesem tebi'''<br>Okttober – Obrni stran<br>No Offence! – Pandora || Olivia Rodrigo – Drop Dead<br>'''The Rolling Stones – In the Stars'''<br>Madame, Marracash – Volevo capire |- | 22. 05. || Alter Ace – Julija<br>Vlado Kreslin – Herman in moj oče<br>'''Yoko Nono – Ne povej'''|| '''Tame Impala, Jennie – Dracula'''<br>Harry Styles – Dance No More<br>Madonna & Sabrina Carpenter – Bring Your Love |- | 29. 05. || Máire – Ostajam<br>'''Maša in Klemen – Brejkap song'''<br>Ranr – Ti si sve || '''Cigarettes After Sex – Twizzler'''<br>Gracie Abrams – Hit the Wall<br>Giveon – Jezebel |- | 05. 06. || Ursula Luthar – Kjer naju ne najdejo<br>Joker Out – Odsevi sonca<br>'''Leyre – Strong Enough'''|| '''Paul McCartney – Come Inside'''<br>Shinedown – Young Again<br>Tom Morello ft. Serj Tankian & Roman Morello – Adjourn It |- | 12. 06. || Okustični – Včasih<br>Eva Hren – Diham<br>'''Bad Lori ft. Laibach – It Could Be Worse'''|| Lola Young – From Down Here<br>Role Model – High Hopes 3000<br>'''Lizzo – Happy 2 Be''' |- | 19. 06. || Demm – Btw, sploh nisem mel nobene rože<br>'''Batista Cadillac – Nehal sem iskat'''<br>Klon – Filozofi || '''Olivia Rodrigo – Stupid Song'''<br>Taylor Swift – I Knew It, I Knew You<br>Ariana Grande – Hate That I Made You Love Me |- | 26. 06. || '''Talia – Neki je med nama'''<br>Harpier – Mir<br>Eva Pavli ft. Ezra – Zakaj? || Noah Kahan – Doors<br>'''Jovanotti & Alfa – Buon vento'''<br>Jalen Ngonda – Burning Temptation |- | 03. 07. || Flora & Thomas March Collective – Vse o nama<br>'''Masharik – Vonj po tistem lepem'''<br>Niowt – Scarlet Letter || CMAT – When a Good Man Cries<br>'''Jack White – Dollar Bill'''<br>Chaka Khan & Snoop Dogg – Boogies in My Soul |- | 10. 07. || Fed Horses – Plus minus<br>'''Alo!Stari – Kreten'''<br>Mef in Marina Martensson – Drugačna je le noč || sombr – My Body Isn't Ready<br>'''Gracie Abrams – Look at My Life'''<br>Sam Smith – My Guy |- | 17. 07. || '''AKA Neomi – Kapitanka'''<br>Nina Strnad – Zaupanje<br>Boštjan Pertinač & Lara Baruca – Sito let || '''The Rolling Stones – Jealous Lover'''<br>Mew – Vaffa*amore<br>Martin Garrix & Ed Sheeran – Repeat It (Acoustic) |- | 24. 07. || '''Jet Black Diamonds – Zaenkrat smo v redu'''<br>Koala Voice – Public Transportation<br>Cosmo Daivat – Lepa laž || Tove Lo x Stromae – Des fleurs<br>Sienna Spiro – Great Expectation<br>'''Charli xcx – Wink Wink''' |- | 31. 07. || Ranr – Valovi<br>'''3:rma – Sophia'''<br>Telegram – Zidovi || '''U2 – Street of Dreams'''<br>Ultimo – Romantica<br>Phoebe Bridgers – Lost Boys |- | 07. 08. || '''Res Nullius – Đoni se vrača'''<br>Emkej – Petek<br>Katalena & Rudi Bučar – Kaj bi blo? || '''Alex Warren – Passenger'''<br>Stella Lefty – Boston<br>Queens of the Stone Age – Easy Street |- | 14. 08. || '''Siddharta – Khanta'''<br>Anabel – 20 let<br>Mehanika – Tokyo || Sam Smith – Oh Mother<br>Karol G. & Bruno Mars – Still<br>'''Jungle – Someday, Somewhere''' |- | 21. 08. || Šesti – Zakaj<br>Severa Gjurin – Heej<br>'''Kokosy – Kratki kralji'''|| '''Madonna & Kylie Minogue – Love Sensation'''<br>Emma & Fabri Fibra – Antidroga<br>James Blunt – Tastes Like Summer |- | 28. 08. || '''2nite – 16. avgust'''<br>Elvis Jackson – Whistle Song<br>Cherry Flavoured – Daj me poglej || Fontaines D.C. – Marianne<br>Nouvelle Vague & Mélanie Pain – Only When I Lose Myself<br>'''Royal Blood – Ten Over Ten''' |- | 04. 09. || Liquid Gasoline – Priznajva<br>'''Drill x Reta – Plan'''<br>Maire – BBY Come On || '''Martin Garrix & U2 – Fireflies'''<br>Ella Langley – Be Her<br>Zartmann – Weißt du überhaupt noch wer ich bin? |- | 11. 09. || Zha – Svet je lep<br>'''Hamo & Tribute 2 Love – Raje sanjajmo o Marsu'''<br>Generator – Air Gets Clear || MILEY – Bass Persuades<br>'''Raye, Amma, Absolutely – Joy'''<br>Beyoncé ft. Pharrell Williams – Can I Watch You |- | 18. 09. || Okustični – Če bi napisala pesem<br>'''Eva Pavli – Ledeni čaj'''<br>Demm – Grozni Gašper || '''Kings of Leon – My Whole World'''<br>Angèle – Une seule vie<br>The War on Drugs – Who's That |} ===Izvajalci z vsaj 10 popevkami tedna=== Domači izvajalci od septembra 2011. Nazadnje dosegli Kokosy (avgusta 2026). {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Št. !! Izvajalec !! Popevke tedna |- | style="text-align:center"|25 || {{Nowrap|[[Hamo & Tribute 2 Love]]}} || Rožice, Dejva bit čist bliz, Scotch, Pol, Greva še mal dlje, Tiho <small>(ft. Vlado Kreslin)</small>, Nazaj, Telo, Zabluzu, Vreme za lubezen, Ona gre, Dolgo nisva pila <small>(ft. Rudi Bučar)</small>, Lepe stvari, Pomlad, Kje gori, Prva vrsta, Srce ne more več, Vse lepo za vse, Zato ker je mraz, Sončen dan, Pusti mi prižgano luč, Ideje boga, Mali mož (Čao sonce), S tabo je lepo, Raje sanjajmo o Marsu |- | style="text-align:center"|15 || [[MRFY]] || Klic, Always (Če te najdem), Ti dam, Umru zate, Tebe, Omama, BBY, Zaljubila, Prjatučki, Angeli, San Francisco, Tobogan, Tonemo, Goff, Venera |- | style="text-align:center"|13 || [[Emkej]]|| Probej razumet, Rdeče oči, Lažete <small>(X Roots in Session)</small>, Veš, kaj bi ti mogo, Airplane Mode, Oblast, Fokus, Dadbody, Juno <small>(Eva Pavli ft.)</small>, Ljujezen, Trezn, Sama, Potrebn |- | rowspan=2 style="text-align:center"|12 || [[Mi2]] || Brez obžalovanj, Še en dan, Vstati in obstati, Stara duša, Čista jeba, Beli grad, Proklete vijolice, Adam in Eva, Midva, Joj, joj, joj, Hin, Kaj bi ti govoril, Ivan |- | | [[Siddharta]] || Samo edini, Immitation of Life, Bonsai (Tribal), Ledena, Piknik, Strele v maju <small>(ft. Urban)</small>, Dolga pot domov, Medrevesa, A.M.L.P., Blizu, Mir, Khanta |- | rowspan=2 style="text-align:center"|11 || [[Neisha]] || Vzemi me, Zvezdni prah, Vrhovi, Bežim, Božična, Prihaja maj, Neko drugo tisočletje, Pismo papežu, Le vkup <small>(ft. Zoran Čalić)</small>, Dvigam jadra, Visoko |- | [[Tabu (glasbena skupina)|Tabu]] || Hvala za ribe, Nekoč, nekje <small>(2×)</small>, Male vojne, Greva dol, Prvi zadnji, Hodi sam, Love sistem, Zmaji, Vsak dan, Bonbon |- | rowspan=3 style="text-align:center"|10 || Los Ventilos || Ne gledam nazaj <small>(ft. Tokac)</small>, Punca, Odpri ventile <small>(ft. Grega Skočir)</small>, Med vdihom in izdihom <small>(ft. Omar Naber)</small>, Pod črto, Svet na rami, Kako naj dokažem, Jeseni, Hvala za ovce, Kaj bo prinesel ta večer |- | [[Jet Black Diamonds]] || Retro anorak, Še zadnjič, Daj le daj, Strah me je, Pridni fantje, Vlak, Sladki problemi, Valovi (Live from Kino Šiška), Ljubljena, Zaenkrat smo v redu |- | Kokosy || Ranjena, Planeti se vrtijo, Lana ne, Lukatova mami, Marija, Mislim nate, Ljubezen oveni, Js & Irena, Ljudje, Kratki kralji |} ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * [http://val202.rtvslo.si/popevka/ Popevka tedna] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160229170420/http://val202.rtvslo.si/popevka/ |date=2016-02-29 }} * [https://val202.rtvslo.si/clanki/popevka-tedna Popevka tedna] na spletni strani Vala 202 [[Kategorija:Slovenska glasba]] [[Kategorija:Slovenske glasbene lestvice]] [[Kategorija:Oddaje na Valu 202]] kgmzs5pperzryhtveqw1ljgsi5c9lqk 0 414719 6752805 6719626 2026-09-19T11:48:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752805 wikitext text/x-wiki [[Slika:William Michael Harnett Still life Violin and Music.jpg|thumb|William Michael Harnett, ''Tihožitje z violino in partituro'', 1888]] {{italic title}} '''Trompe-l'œil''' ([[Francoščina|francosko]] 'preslepi oko', izgovarjava [tromplêj], franc. [tʁɔplœj]) je [[Slikarstvo|slikarska]] tehnika, ki z [[Optična iluzija|optično iluzijo]] prikaže upodobljene predmete v [[Trirazsežni prostor|treh dimenzijah]]; to vzbuja vtis, da gledamo prave predmete, ki segajo iz naslikanega polja. Primerljiva iluzija v arhitekturi je [[lažna perspektiva]]. V slovenskem strokovnem besednjaku se je uveljavila poslovenjena različica '''tromplej'''. == Zgodovina slikanja == [[Slika:Colyer, Edwaert - Still Life - Google Art Project.jpg|thumb||Trompe-l'œil slika Everta Collierja]] [[Slika:Escaping criticism-by pere borrel del caso.png|thumb|Pere Borrell del Caso: ''Sproščanje Kritika'' (1874)]] Čeprav fraza, ki jo je mogoče izgovarjati tudi brez vezaja in ligature ''trompe l'oeil'', izhaja iz časa [[barok]]a, ko se nanaša na perspektivični iluzionizem, trompe-l'œil sega še bolj v zgodovino. Bil je (in je) pogosto uporabljen v [[freska]]h. Znani so primeri iz grških in rimskih časov, na primer v [[Pompeji]]h. Tipičen trompe-l'œil so [[Stensko slikarstvo|stenske poslikave]], ki prikazujejo okna, vrata ali hodnik, ki so namenjeni povečanju prostora. Različica večkrat povedane grške zgodbe se nanaša na tekmovanje med dvema znanima slikarjema. [[Zevksis]] (rojen okoli 464 pr. n. št.) je naslikal tako prepričljivo ''Tihožitje'', da so ptice priletele kljuvati pobarvano grozdje. Njegov tekmec, Parazij, je prosil Zevksisa, da bi ocenil eno njegovih slik, ki je predstavljala par razcapanih zaves v njegovem studiu. Parazij je prosil Zevksisa naj zavese odgrne in Zevksis se je potrudil to storiti in ugotovil, da so vključene v Parazijevo sliko; tako je Parazij postal zmagovalec. == Perspektiva == Italijanski slikarji poznega [[Quattrocento|quattrocenta,]] kot sta [[Andrea Mantegna]] (1431-1506) in [[Melozzo da Forlì]] (1438-1494), so z velikim navdušenjem nad perspektivičnimi slikami pričeli slikati [[iluzionistično stropno slikarstvo|iluzionistične stropne poslikave]], na splošno v freski, ter uporabljati perspektivo in tehnike, kot je skrajševanje, da bi pri gledalcu ustvarili vtis večjega prostora. Ta vrsta trompe l'oeil iluzionizma, ki posebej velja za stropne poslikave, je znana kot ''di sotto in sù'', ki v italijanščini pomeni »od spodaj navzgor«. Elementi nad gledalcem predstavljeni na način, kot če bi gledali pravo bežiščno perspektivo. Znani primeri so [[Camera degli Sposi]] v [[Mantova|Mantovi]] in ''Marijino vnebovzetje'' [[Antonio Correggio|Antonia Correggia]] (1489-1534) v [[Parma|Parmi]]. Na podoben sta [[Vittorio Carpaccio]] (1460-1525) in [[Jacopo de' Barbari]] (pribl. 1440-1516) na svoje slike dodajala majhne značilnosti trompe-l'œil in igrivo raziskovala meje med podobo in realnostjo. Na primer, lahko je prikazana muha, ki bo sedla na slikarski okvir, zavesa, ki delno prikrije sliko, kos papirja, ki se pritrdi na mizo, ali oseba, za katero se morda zdi, da izhaja iz slike, vse v povezavi s tekmovanjem Zevksisa in Parazija. Na seminarju leta 1964 je psihoanalitik in teoretik [[Jacques Lacan]] (1901-1981) opazil, da mit o dveh slikarjih razkriva zanimiv vidik človeškega spoznavanja. Medtem ko so živali privlačili površni nastopi, so ljudje zavedeni z idejo o stvareh, ki so skrite. == Quadratura == Teorija perspektive v 17. stoletju je dovoljevala bolj celosten pristop k iluzionistični arhitekturi, ki, če jo slikarji uporabljajo za »odpiranje« prostora na steni ali stropu, je znana kot ''quadratura''. Primera tega sta [[Pietro da Cortona|Cortonejeva]] ''Prispodoba Božje previdnosti'' v [[Palača Barberini|palači Barberini]] in ''Apoteoza sv. Ignacija'' [[Andrea Pozzo]]a na stropu rimske cerkve Sant'Ignazio. [[File:Fresco with Trompe l'oeuil - Andrea Pozzo -Jesuit Church Vienna.jpg|thumb|Freska s ''trompe l'œil'' poslikano kupolo na nizkem oboku Jezuitske cerkve na Dunaju, Andrea Pozzo, 1703]] V [[Manierizem|manierističnem]] in [[Barok|baročnem]] slogu notranjosti jezuitskih cerkva v 16. in 17. stoletju pogosto najdemo trompe-l'œil stropne poslikave, ki optično »odpirajo« najvišjo dovoljeno mejo ali kupolo na nebu z upodobitvijo Jezusa, Marije ali svetnikov, ki gredo v nebesa. Primer odličnega arhitekturnega trompe-l'œil je iluzionistična kupola v jezuitski cerkvi na Dunaju, delo Andrea Pozze, ki je le rahlo ukrivljena, a daje vtis prave arhitekture. Trompe-l'œil slike so postale zelo priljubljene v flamskem in kasneje v nizozemskem slikarstvu v 17. stoletju, ki izhajajo iz razvoja slikarstva tihožitja. Flamski slikar [[Cornelis Norbertus Gysbrechtsa]] je ustvaril ''chantourné'' sliko, ki prikazuje stojalo s sliko. ''Chantourné'' dobesedno pomeni »izrez« in se nanaša na trompe l'oeil, zasnovan tako, da »odstopa« stran od stene.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.webexhibits.org/arrowintheeye/illusion3.html |title='Illusion, Delusion, Collusion, and Perceptual Paradox', in: Michael Kubovy and Christopher Tyler, Psychology of Perspective and Renaissance Art |accessdate=2016-02-12 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303230042/http://www.webexhibits.org/arrowintheeye/illusion3.html |url-status=dead }}</ref> Nizozemski slikar [[Samuel Dirksz van Hoogstraten]] je bil mojster trompe-l'œil in je teoretiziral o vlogi umetnosti kot vernega posnemanja narave v svoji knjigi (1678) ''Uvod v akademijo slikarstva ali vidnega sveta'' ([[Nizozemščina|nizozemsko]] ''Inleyding tot de Hooge schoole der schilderkonst: anders de zichtbaere werelt, Rotterdam, 1678'').<ref>Susan Merriam, 'Seventeenth-century Flemish Garland Paintings: Still Life, Vision, and the Devotional Image', Ashgate Publishing, Ltd., 2012</ref><ref>[https://books.google.com/books?id=8iL0uoNEJXUC&dq=%22illusionism+in+Dutch+and+Flemish+Art%22&source=gbs_navlinks_s Thijs Weststeijn, 'The Visible World: Samuel Van Hoogstraten's Art Theory and the Legitimation of Painting in the Dutch Golden Age'], Amsterdam University Press, 2008</ref> Domišljijska oblika arhitekturnega trompe-l'œil, ''quodlibet'', realistično prikazuje predmete, kot so pisemski noži, igralne karte, trakovi in škarje, ki pomotoma »ležijo« naokoli.<ref name="Curl">{{navedi knjigo |last=Curl |first=James Stevens |title=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture |url=https://archive.org/details/dictionaryofarch0000curl_a9p5 |year=2006 |type=Paperback |edition=2.|publisher=Oxford University Press |isbn=0-19-860678-8 |pages=[https://archive.org/details/dictionaryofarch0000curl_a9p5/page/880 880]}}</ref> Trompe-l'œil je mogoče najti tudi na mizah in drugih kosih pohištva, na katerih se na primer lahko pojavijo igralne karte, kot bi sedeli za mizo. Še posebej impresiven primer je mogoče videti v podeželskem dvorcu [[Chatsworth House]] v grofiji [[Derbyshire]], kjer so prikazana ena od notranjih vrat, na katerih visita violina in lok, v tehniki trompe l'oeil (naslikana okoli 1723, delo Jan van der Vaardta).<ref name=JvanderVaardtViolin>{{navedi splet |last=van der Vaardt |first=Jan |title=Violin and bow hanging from door |url=http://art.chatsworth.org/image/455206/jan-van-der-vaart-violin-and-bow-hanging-on-a-door |work=Devonshire Collection |publisher=Bridgeman Art Library |accessdate=15 April 2012 |location=Chatsworth House UK |format=Painting |archive-date=2014-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221062549/http://art.chatsworth.org/image/455206/jan-van-der-vaart-violin-and-bow-hanging-on-a-door |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140221062549/http://art.chatsworth.org/image/455206/jan-van-der-vaart-violin-and-bow-hanging-on-a-door |date=2014-02-21 }}</ref> V 19. stoletju se je s tovrstno tehniko ukvarjal ameriški slikar [[William Harnett]]. Od 60-ih let 20. stoletja so [[Richard Haas]] in mnogi drugi pobarvali velike trompe-l'œil freske na stenah mestnih stavb, od začetka 80-ih let, ko nemški umetnik [[Rainer Maria Latzke]] začel kombinirati klasično fresko s sodobno vsebino trompe-l'œil, je ta postala vse bolj priljubljena za notranje freske. Tudi španski slikar [[Salvador Dalí]] je uporabljal tehniko pri številnih slikah.<ref>LaFountain, MJ. (1997). [https://books.google.si/books?id=af-jY2dC5XYC&pg=PAPA74 ''Dali and Postmodernism: This Is Not an Essence'']. SUNY Press, str. 74. ISBN 9780791433256</ref> == V drugih umetniških oblikah == Trompe-l'œil, v obliki »prisilne perspektive«, se je že dolgo uporabljal v gledališki scenografiji, da so ustvarili iluzijo globljega prostora. Slavni zgodnji primer je [[Teatro Olimpico]] v [[Vicenza|Vicenzi]], s Scamozzijevemi sedmimi ulicami v prisilni perspektivi (1585), za katere se zdi, da se umikajo v daljavo. Trompe-l'œil je uporabil [[Donald O'Connor]] v znameniti sceni ''Make 'em Laugh'' v filmu ''Pojem v dežju'' (1954). Podobno tehniko je uporabil tudi Roy Andersson v svojih celovečernih filmih.<ref>{{navedi splet|url=http://fourthreefilm.com/2015/06/a-pigeon-sat-on-a-branch-reflecting-on-existence-an-interview-with-cinematographer-istvan-borbas/|title=A Pigeon Sat on a Branch Reflecting on Existence – An Interview with Cinematographer István Borbás|author=Bateman, Conor|publisher=4:3|date=11.6.2015|accessdate=22.7.2015|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701015622/http://fourthreefilm.com/2015/06/a-pigeon-sat-on-a-branch-reflecting-on-existence-an-interview-with-cinematographer-istvan-borbas/|url-status=dead}}</ref> Druga varianta trompe-l'œil je ''medla slika'', tehnika v filmski produkciji, kjer so deli zapletene scene naslikani na steklene plošče, ki so med fotografiranjem nameščene na sprednji strani fotoaparata. Ta tehnika je bila v uporabi pred prihodom računalniško ustvarjenih podob. Izmišljena trompe-l'œil se pojavlja v številnih animiranih filmih ''Looney Tunes'' [[Kojot in Cestni dirkač]], kot karikatura ''Cestnega dirkača'', kjer na primer kojot naslika predor na steno in Cestni dirkač nato dirka skozi ponarejen predor. Običajno mu kojot sledi in nespametno poskuša teči skozi predor po cesti ter si pri tem razbije obraz na skali. Taka vizualna šala je bila uporabljena v ''Who Framed Roger Rabbit''. Čikaški Near North Side, 16-nadstropni apartmajski hotel iz leta 1929, ki je bil prenovljen leta 1981, je Richard Haas uporabil za poslikavo s freskami v stilu trompe-l'œil kot poklon Čikaški šoli arhitekture. Ena od stranic stavbe prikazuje namišljeni odsev stolpnice ''Chicago Board of Trade Building''.<ref>{{navedi splet |author= |url=http://www.encyclopedia.chicagohistory.org/pages/288.html |publisher=Chicago Historical Society |title=The City as Artifact |date= |accessdate=2007-08-05 |archive-date=2007-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070824151509/https://encyclopedia.chicagohistory.org/pages/288.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |author= |url=http://www.encyclopedia.chicagohistory.org/pages/3766.html |publisher=Chicago Historical Society |title=Mural, ''Homage to the Chicago School,'' by Richard Haas, 1980 |date= |accessdate=5.8.2007}}</ref> Trompe l'oeil, v obliki »iluzionističnega slikarstva«, se uporablja tudi v sodobni notranji opremi, kjer so iluzionistične stenske poslikave doživljale renesanso v 80-ih letih. Pomembna umetnika na tem področju sta nemški slikar [[Rainer Maria Latzke]], ki je v 90-ih letih izumil novo metodo za izdelavo iluzionističnih slik – [[freskografija|freskografijo]], in angleški umetnik [[Graham Rust]]. == Umetniki == [[Slika:Tromp-l'oeil Still-Life 1664 Hoogstraeten.jpg|thumb|Samuel Dirksz van Hoogstraten: ''Mirno življenje'' (1664)]] [[Slika:Haberle A Bachelors Drawer.jpg|thumb|John Haberle: ''Univerzitetni predal'']] [[Slika:Henry G. Marquand House Conservatory Stained Glass Window.jpg|thumb|Vitraj iz 19. st., narejen za [[Henry Gurdon Marquand|Marquandovo]] graščino v New Yorku]] ;Stari mojstri: *[[Masaccio]] *[[Luca Giordano]] *[[Carlo Crivelli (slikar)|Carlo Crivelli]] *[[Cornelis Norbertus Gysbrechts]] *[[Franciscus Gijsbrechts]] *[[Charles Willson Peale]] *[[Andrea Pozzo]] *[[Vincenzo Scamozzi]] *[[Giovanni Battista Tiepolo]] *[[Samuel Dirksz van Hoogstraten]] ;19. stoletje in moderni mojstri: *[[Henry Alexander (slikar)|Henry Alexander]] *[[Aaron Bohrod]] *[[Salvador Dalí]] *[[Walter Goodman]] *[[John Haberle]] *[[William Harnett]] *[[Claude Raguet Hirst]] *[[René Magritte]] *[[John F. Peto]] ;Današnja doba: *[[Jonty Hurwitz]] *[[Ellen Altfest]] *[[Martin Battersby]] *[[Julian Beever]] *[[Daniela Benedini]] *[[Henri Bol]] *[[Henri Cadiou]] *[[Piero Fornasetti]] *[[Ronald Francis]] *[[Joanne Gair]] *[[Frederic Gracia]] *[[Richard Haas]] *[[Lorena Kloosterboer]] *[[Rainer Maria Latzke]] *[[István Orosz]] ([[Utisz]]) *[[Os Gêmeos]] *[[Jacques Poirier]] *[[Susan Powers]] *[[John Pugh (artist)|John Pugh]] *[[Pierre-Marie Rudelle]] *[[Graham Rust]] *Barbara Stadtlander *[[Anthony Waichulis]] *[[Kurt Wenner]] *[[Banksy]] == Uporaba v filmih == *''Pojem v dežju'' (1952) *''Willy Wonka & the Chocolate Factory'' (1971) *''Indiana Jones in zadnji križar'' (1989) *''Where the Heart Is'' (1990) *''Millennium Actress'' (2001) *''Večno sonce brezmadežnega uma'' (2004) *''Bewitched'' (2005) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Wiktionary|trompe l'oeil}} {{Commons}} *[http://www.museedutrompeloeil.com/ Trompe-l'Oeil museum in France] *[http://www.trompeloeilfestival.com International Trompe l'Oeil Festival of Lodi – Italy] *[http://www.nga.gov/exhibitions/2002/slideshow/slide-176-1.shtm Deceptions and Illusions] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041108051506/http://www.nga.gov/exhibitions/2002/slideshow/slide-176-1.shtm |date=2004-11-08 }} – National Gallery of Art *[http://www.italian-frescos.com/index.php/tutti-gli-articoli/tecnica-pittorica/un-paesaggio-trompe-l’oeil-e’-per-sempre.html?lang=en A trompe l'oeil scene is forever] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160512223658/http://www.italian-frescos.com/index.php/tutti-gli-articoli/tecnica-pittorica/un-paesaggio-trompe-l%E2%80%99oeil-e%E2%80%99-per-sempre.html?lang=en |date=2016-05-12 }} *[http://www.uh.edu/~englmi/BorgesBaroqueIllusionism/ Trompe l'œil Tricks: Borges' Baroque Illusionism] – esej L. P. Zamore o primerjavi trompe-l'œil in [[Jorge Luis Borges|Borgesove]] literature *[http://murals.trompe-l-oeil.info murals.trompe-l-oeil.info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111212005022/http://murals.trompe-l-oeil.info/ |date=2011-12-12 }} – zbirka več kot 10.000 slik in 1.200 zunanji stenskih poslikav v Evropi *[http://sma.nebo.edu/swap/pkt/foolingtheeye/history.html Fooling The Eye: A history of trompe l'oeil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071109141131/http://sma.nebo.edu/swap/pkt/foolingtheeye/history.html |date=2007-11-09 }} *[http://archeologue.over-blog.com/article-6969508.html Paris: Trompe-l'oeil, surréalisme urbain?] *[http://www.saintjohn.nbcc.nb.ca/heritage/PaintedLadies/index.htm Painted Ladies] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120207161236/http://www.saintjohn.nbcc.nb.ca/heritage/PaintedLadies/index.htm |date=2012-02-07 }} [[Kategorija:Slikarske tehnike]] [[Kategorija:Dekorativna umetnost]] [[Kategorija:Optične iluzije]] [[Kategorija:Francoske besede in besedne zveze]] {{normativna kontrola}} 13smmqr4tbr7e13xngwggur3cm5d010 0 418162 6752705 6363799 2026-09-19T06:41:42Z Guineapig-7 152324 osvežena stran, ki je bila prej škrbina, vključil dodatne informacije 6752705 wikitext text/x-wiki ```wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni programski paket za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]], [[analiza podatkov|analizo podatkov]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvijajo ga v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so nalaganje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne; uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste, spektroskopijo in analizo enoceličnih podatkov. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, enocelično bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] ``` 75ldv8w7to8ryp2qec3muiieb1531xn 6752706 6752705 2026-09-19T06:42:12Z Guineapig-7 152324 6752706 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni programski paket za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]], [[analiza podatkov|analizo podatkov]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvijajo ga v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so nalaganje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne; uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste, spektroskopijo in analizo enoceličnih podatkov. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, enocelično bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] ``` 2jn6ahmo1el08na4iqioydnz4wuoter 6752707 6752706 2026-09-19T06:42:44Z Guineapig-7 152324 6752707 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni programski paket za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]], [[analiza podatkov|analizo podatkov]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvijajo ga v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so nalaganje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne; uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste, spektroskopijo in analizo enoceličnih podatkov. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, enocelično bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] e16p8iotbzxfhqy6cjzj714t31oyesj 6752708 6752707 2026-09-19T06:45:05Z Guineapig-7 152324 /* Uporaba in izobraževanje */ 6752708 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni programski paket za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]], [[analiza podatkov|analizo podatkov]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvijajo ga v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so nalaganje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne; uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste, spektroskopijo in analizo enoceličnih podatkov. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, enocelično bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah; leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] e4htro3wz81plrch2f2hmdew98xv2lg 6752709 6752708 2026-09-19T06:47:15Z Guineapig-7 152324 /* Razvoj */ 6752709 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni programski paket za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]], [[analiza podatkov|analizo podatkov]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvijajo ga v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so nalaganje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne; uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste, spektroskopijo in analizo enoceličnih podatkov. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, enocelično bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah; leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] f0rsz4t0t6d3lm30ll3pj80qmnogsb8 6752711 6752709 2026-09-19T06:57:00Z Guineapig-7 152324 6752711 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining,''' krajše '''Orange,''' je odprtokodni program za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvijajo ga v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]]. Za gradnjo analitičnih tokokrogov Orange uporablja [[vizualno programiranje]], pri katerem uporabnik sestavlja analitično shemo s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so branje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja in podatkovne analitike.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne. Uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste in spektroskopijo. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah. Leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] hnvcg97oeg84fmz9ezjzxym7auz62kf 6752716 6752711 2026-09-19T07:09:02Z Guineapig-7 152324 6752716 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni program za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvija ga skupina raziskovalcev in razvijalcev v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]], pri razvoju pa skozi leta sodeluje širša skupina raziskovalcev, pedagogov in inženirjev.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so branje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja in podatkovne analitike.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne. Uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste in spektroskopijo. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah. Leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Puhova nagrada == [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] cqigstxjy9oh9sq4pltp0n4diyuh2dq 6752717 6752716 2026-09-19T07:09:34Z Guineapig-7 152324 /* Puhova nagrada */ 6752717 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni program za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvija ga skupina raziskovalcev in razvijalcev v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]], pri razvoju pa skozi leta sodeluje širša skupina raziskovalcev, pedagogov in inženirjev.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so branje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja in podatkovne analitike.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne. Uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste in spektroskopijo. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah. Leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Priznanja == Razvoj Oranga je rezultat dela širše skupine raziskovalcev in razvijalcev Laboratorija za bioinformatiko UL FRI. Leta 2020 je skupina sodelavcev laboratorija za razvoj pristopov k demokratizaciji podatkovne analitike, ki temeljijo na okolju Orange, prejela priznanje Univerze v Ljubljani za najodličnejši raziskovalni dosežek.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] 7vugdvm2psye9i451ve6ktt4dntj7ku 6752718 6752717 2026-09-19T07:12:18Z Guineapig-7 152324 /* Priznanja */ 6752718 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni program za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvija ga skupina raziskovalcev in razvijalcev v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]], pri razvoju pa skozi leta sodeluje širša skupina raziskovalcev, pedagogov in inženirjev.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so branje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja in podatkovne analitike.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne. Uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste in spektroskopijo. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah. Leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Priznanja == Razvoj Oranga je rezultat dela širše skupine raziskovalcev in razvijalcev Laboratorija za bioinformatiko UL FRI. Leta 2020 je skupina sodelavcev laboratorija za razvoj pristopov k demokratizaciji podatkovne analitike, ki temeljijo na okolju Orange, prejela priznanje Univerze v Ljubljani za najodličnejši raziskovalni dosežek.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> Leta 2026 je projekt '''PUMICE – Pouk s ščepcem umetne inteligence''', katerega učne lekcije uporabljajo Orange za praktično poučevanje strojnega učenja, prejel priznanje '''Inženirska iskra'''.<ref>{{navedi splet |title=Inženirska iskra mladim inovatorjem, projektu umetne inteligence in mentorju, ki navdušuje mlade |url=https://www.gov.si/novice/2026-05-27-inzenirska-iskra-mladim-inovatorjem-projektu-umetne-inteligence-in-mentorju-ki-navdusuje-mlade/ |publisher=Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije |date=2026-05-27 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] 2tammwpfhgjm47r7atqlz35i5bgzf3u 6752719 6752718 2026-09-19T07:12:50Z Guineapig-7 152324 /* Priznanja */ 6752719 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni program za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvija ga skupina raziskovalcev in razvijalcev v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]], pri razvoju pa skozi leta sodeluje širša skupina raziskovalcev, pedagogov in inženirjev.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so branje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja in podatkovne analitike.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne. Uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste in spektroskopijo. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah. Leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Priznanja == Razvoj Oranga je rezultat dela širše skupine raziskovalcev in razvijalcev Laboratorija za bioinformatiko UL FRI. Leta 2020 je skupina sodelavcev laboratorija za razvoj pristopov k demokratizaciji podatkovne analitike, ki temeljijo na okolju Orange, prejela priznanje Univerze v Ljubljani za najodličnejši raziskovalni dosežek.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> Leta 2026 je projekt PUMICE – Pouk s ščepcem umetne inteligence, katerega učne lekcije uporabljajo Orange za praktično poučevanje strojnega učenja, prejel priznanje Inženirska iskra.<ref>{{navedi splet |title=Inženirska iskra mladim inovatorjem, projektu umetne inteligence in mentorju, ki navdušuje mlade |url=https://www.gov.si/novice/2026-05-27-inzenirska-iskra-mladim-inovatorjem-projektu-umetne-inteligence-in-mentorju-ki-navdusuje-mlade/ |publisher=Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije |date=2026-05-27 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] ctygnlu3d2e73lqqcv2e7vx5xfc64se 6752722 6752719 2026-09-19T07:19:57Z Guineapig-7 152324 Guineapig-7 je prestavil_a stran [[Orange Canvas]] na [[Orange (programska oprema)]]: Orange Canvas kot ime programa ne obstaja. Pravo ime programa je Orange Data Mining, krajše Orange 6752719 wikitext text/x-wiki '''Orange Data Mining''' oziroma krajše '''Orange''' je odprtokodni program za [[podatkovno rudarjenje]], [[strojno učenje]] in [[vizualizacija podatkov|vizualizacijo podatkov]]. Razvija ga skupina raziskovalcev in razvijalcev v Laboratoriju za bioinformatiko na [[Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani|Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani]], pri razvoju pa skozi leta sodeluje širša skupina raziskovalcev, pedagogov in inženirjev.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Orange temelji na [[vizualno programiranje|vizualnem programiranju]], pri katerem uporabnik analitične postopke sestavlja s povezovanjem grafičnih gradnikov. == Opis == Analitični postopki v Orangu so predstavljeni kot delotoki, sestavljeni iz povezanih gradnikov oziroma ''widgetov''. Posamezni gradniki izvajajo naloge, kot so branje in preoblikovanje podatkov, [[vizualizacija podatkov|vizualizacija]], gradnja napovednih modelov, [[razvrščanje v skupine]], vrednotenje modelov in drugi postopki strojnega učenja in podatkovne analitike.<ref name="Dobesova2024">{{navedi revijo |last=Dobesova |first=Zdena |title=Evaluation of Orange data mining software and examples for lecturing machine learning tasks in geoinformatics |journal=Computer Applications in Engineering Education |volume=32 |issue=4 |year=2024 |pages=e22735 |doi=10.1002/cae.22735 }}</ref> Gradniki si prek povezav izmenjujejo podatke in rezultate analiz. Vizualizacije so interaktivne. Uporabnik lahko na primer v vizualizaciji izbere skupino primerov in izbrani podnabor posreduje drugim gradnikom za nadaljnjo analizo. Poleg grafičnega uporabniškega vmesnika je mogoče Orange uporabljati tudi programsko kot knjižnico v jeziku [[Python]].<ref>{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Curk |first2=Tomaž |last3=Erjavec |first3=Aleš |last4=Gorup |first4=Črt |last5=Hočevar |first5=Tomaž |last6=Milutinovič |first6=Mitar |last7=Možina |first7=Martin |last8=Polajnar |first8=Matija |last9=Toplak |first9=Marko |last10=Starič |first10=Anže |last11=Štajdohar |first11=Miha |last12=Umek |first12=Lan |last13=Žagar |first13=Lan |last14=Žbontar |first14=Jure |last15=Žitnik |first15=Marinka |last16=Zupan |first16=Blaž |title=Orange: Data Mining Toolbox in Python |journal=Journal of Machine Learning Research |volume=14 |year=2013 |pages=2349–2353 |url=https://www.jmlr.org/papers/v14/demsar13a.html }}</ref> Orange je napisan predvsem v programskem jeziku [[Python]] ter uporablja knjižnice znanstvenega ekosistema Python, med njimi [[NumPy]], [[SciPy]] in [[scikit-learn]]. Na voljo je za operacijske sisteme [[Microsoft Windows|Windows]], [[macOS]] in [[Linux]]. Funkcionalnost osnovnega programa je mogoče razširiti z dodatki za specializirana področja, med drugim za rudarjenje besedil, analizo slik, bioinformatiko, analizo omrežij, časovne vrste in spektroskopijo. == Razvoj == Razvoj Oranga se je začel konec 1990. let na [[Univerza v Ljubljani|Univerzi v Ljubljani]]. Prve različice so temeljile predvsem na knjižnici algoritmov za strojno učenje, napisani v jeziku [[C++]], ki je bila povezana s Pythonom. Kasneje je postal osrednji del sistema grafični vmesnik za vizualno sestavljanje analitičnih postopkov.<ref name="DemsarZupan2013">{{navedi revijo |last1=Demšar |first1=Janez |last2=Zupan |first2=Blaž |title=Orange: Data Mining Fruitful and Fun – A Historical Perspective |journal=Informatica |volume=37 |issue=1 |year=2013 |pages=55–60 |url=https://www.informatica.si/index.php/informatica/article/view/434 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Orange: Visual Data Mining Toolkit with Janez Demšar and Blaž Zupan |url=https://www.pythonpodcast.com/episodepage/orange-with-janez-demsar-and-blaz-zupan-episode-142 |work=The Python Podcast.__init__ |date=2017-12-31 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Različica Orange 3 je pomenila večjo arhitekturno prenovo. Program je prešel na [[Python 3]] in se tesneje povezal s sodobnim ekosistemom znanstvenih knjižnic za Python, med drugim z NumPy in scikit-learn. Sčasoma so Orange razširili z dodatki in specializiranimi okolji za različna področja. Med njimi so orodja za analizo slik, spektroskopijo, rudarjenje besedil, bioinformatiko, analizo časovnih vrst in razlaganje modelov strojnega učenja. == Uporaba in izobraževanje == Orange se uporablja v raziskovanju, pri praktični analizi podatkov in pri poučevanju strojnega učenja ter podatkovnega rudarjenja. Zaradi grafičnega načina dela lahko uporabniki sestavljajo in preizkušajo postopke strojnega učenja brez pisanja programske kode. Razvijalci so Orange uporabljali tudi pri poučevanju osnov umetne inteligence in strojnega učenja v osnovnih in srednjih šolah. Leta 2023 sta Janez Demšar in Blaž Zupan njegovo izobraževalno uporabo predstavila v oddaji ''Podobe znanja'' na programu Ars Radia Slovenija.<ref>{{navedi splet |title=Program Orange, orodje za demokratizacijo umetne inteligence |url=https://365.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174939905 |publisher=RTV Slovenija |work=Podobe znanja |date=2023-03-03 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> Neodvisna študija iz leta 2024 je ovrednotila uporabo Oranga pri poučevanju strojnega učenja v geoinformatiki in njegovo vizualno programsko okolje uporabila pri praktičnih nalogah, med drugim pri razvrščanju podatkov v skupine in analizi prostorskih podatkov.<ref name="Dobesova2024"/> Orange se uporablja tudi kot osnova za specializirana analitična okolja. OASYS (ORange SYnchrotron Suite) uporablja njegovo ogrodje za vizualno programiranje pri simulacijah in analizi v sinhrotronski in rentgenski optiki,<ref>{{navedi knjigo |doi=10.1117/12.2274263 |chapter=OASYS (Or Ange SYnchrotron Suite): An open-source graphical environment for x-ray virtual experiments |title=Advances in Computational Methods for X-Ray Optics IV |year=2017 |last1=Sanchez del Rio |first1=Manuel |last2=Rebuffi |first2=Luca |page=28 |isbn=9781510612334 }}</ref> medtem ko je bil scOrange razvit za analizo in poučevanje postopkov za enocelične genskoizraževalne podatke.<ref>{{navedi revijo |last1=Stražar |first1=Martin |last2=Žagar |first2=Lan |last3=Kokošar |first3=Jaka |last4=Tanko |first4=Vesna |last5=Erjavec |first5=Aleš |last6=Poličar |first6=Pavlin G. |last7=Starič |first7=Anže |last8=Demšar |first8=Janez |last9=Shaulsky |first9=Gad |last10=Menon |first10=Vilas |last11=Lemire |first11=Andrew |last12=Parikh |first12=Anup |last13=Zupan |first13=Blaž |title=scOrange—a tool for hands-on training of concepts from single-cell data analytics |journal=Bioinformatics |volume=35 |issue=14 |year=2019 |pages=i4–i12 |doi=10.1093/bioinformatics/btz348 }}</ref> == Priznanja == Razvoj Oranga je rezultat dela širše skupine raziskovalcev in razvijalcev Laboratorija za bioinformatiko UL FRI. Leta 2020 je skupina sodelavcev laboratorija za razvoj pristopov k demokratizaciji podatkovne analitike, ki temeljijo na okolju Orange, prejela priznanje Univerze v Ljubljani za najodličnejši raziskovalni dosežek.<ref>{{navedi splet |title=Priznanje za demokratizacijo podatkovne analitike |url=https://fri.uni-lj.si/sl/novice/novica/priznanje-za-demokratizacijo-podatkovne-analitike |publisher=Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani |date=2020-12-02 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> [[Janez Demšar]] in [[Blaž Zupan]] sta leta 2022 za razvoj orodja Orange prejela [[Puhova nagrada|Puhovo nagrado]].<ref>{{navedi novice |title=Zoisova nagrada Komelu in Pavčniku, Puhova nagrada pa Staniču |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/zoisova-nagrada-komelu-in-pavcniku-puhova-nagrada-pa-stanicu/651605 |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=2022-12-19 |accessdate=2023-10-28 }}</ref> Leta 2026 je projekt PUMICE – Pouk s ščepcem umetne inteligence, katerega učne lekcije uporabljajo Orange za praktično poučevanje strojnega učenja, prejel priznanje Inženirska iskra.<ref>{{navedi splet |title=Inženirska iskra mladim inovatorjem, projektu umetne inteligence in mentorju, ki navdušuje mlade |url=https://www.gov.si/novice/2026-05-27-inzenirska-iskra-mladim-inovatorjem-projektu-umetne-inteligence-in-mentorju-ki-navdusuje-mlade/ |publisher=Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije |date=2026-05-27 |accessdate=2026-09-19 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{official|https://orangedatamining.com/}} [[Kategorija:Prosta programska oprema]] [[Kategorija:Strojno učenje]] [[Kategorija:Podatkovno rudarjenje]] [[Kategorija:Programska oprema v Pythonu]] [[Kategorija:Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani]] ctygnlu3d2e73lqqcv2e7vx5xfc64se 0 423570 6752730 6319107 2026-09-19T07:31:35Z Sporti 5955 /* Povezave */ {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} 6752730 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki | continent = Europe | gender = | year = 2015 | logo = | size = 150px | caption = | host = {{BUL}} in {{ITA}} | dates = 9. do 18. oktobra | teams = 16 | venues = 4 | cities = 4 | champions = FRA | title_number = 1 | mvp = {{flagicon|FRA}} [[Antonin Rouzier]] | website = [http://www.cev.lu/Competition-Area/Competition.aspx?ID=700 CEV] | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2013 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2017 }} '''29. Evropsko prvenstvo v odbojki''' je potekalo od 9. do 18. [[Oktober|oktobra]] [[2015]]. Sodelovalo je 16 reprezentanc. Tekmovanje je potekalo v [[Italija|Italiji]] in [[Bolgarija|Bolgariji]]. Evropski prvaki so postali [[Francozi]], srebro je osvojila [[Slovenija]], bron pa [[Italija]]. ==Sodelujoče reprezentance== '''Gostiteljici''' *{{vb|BUL}} *{{vb|ITA}} '''Že kvalificirane reprezentance''' *{{vb|RUS}} *{{vb|SRB}} *{{vb|FRA}} *{{vb|GER}} *{{vb|BEL}} '''Mesto priborile po dodatnih kvalifikacijah''' *{{vb|BLR}} *{{vb|CRO}} *{{vb|CZE}} *{{vb|EST}} *{{vb|FIN}} *{{vb|NED}} *{{vb|POL}} *{{vb|SVK}} *{{vb|SLO}} ==Prizorišča== {| class=wikitable style=text-align:center width=1050 |- !width=25%|Skupina A in finale !width=25%|Skupina B !width=25%|Skupina C !width=25%|Skupina D in izločilni boji |- |'''{{flagicon|BUL}} [[Sofia]], [[Bolgarija]]''' |'''{{flagicon|ITA}} [[Torino]], [[Italija]]''' |'''{{flagicon|BUL}} [[Varna, Bolgarija]]''' |'''{{flagicon|ITA}} [[Busto Arsizio]], [[Italija]]''' |- |[[Arena Armeec]] |[[Torino Palavela]] |[[Palace of Culture and Sports]] |[[PalaYamamay]] |- |Kapaciteta: '''12,500''' |Kapaciteta: '''8,300''' |Kapaciteta: '''5,500''' |Kapaciteta: '''5,000''' |- | |[[File:Palazzovelatorino2006.JPG|200px]] |[[File:Sport Palace Varna.JPG|200px]] |[[File:20080106PalaPiantanida2.jpg|200px]] |} == Zaključni boji == {{Round12-with play-offs and third <!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --> <!-- play offs --> |13. oktober – [[Sofia]]|{{vb|BEL}}|0|'''{{vb|GER}}|'''3 |13. oktober – [[Busto Arsizio]]|'''{{vb|SRB}}|'''3|{{vb|EST}}|2 |13. oktober – [[Sofia]]|{{vb|NED}}|0|'''{{vb|SLO}}|'''3 |13. oktober – [[Busto Arsizio]]|'''{{vb|ITA}}|'''3|{{vb|FIN}}|0 <!-- quarter finals --> |14. oktober– [[Sofia]]|'''{{vb|BUL}}|'''3|{{vb|GER}}|0 |14. oktober – [[Busto Arsizio]]|'''{{vb|FRA}}|'''3|{{vb|SRB}}|1 |14. oktober – [[Sofia]]|{{vb|POL}}|2|'''{{vb|SLO}}|'''3 |14. oktober – [[Busto Arsizio]]|{{vb|RUS}}|0|'''{{vb|ITA}}|'''3 <!-- semi finals --> |17. oktober – [[Sofia]]|{{vb|BUL}}|2|'''{{vb|FRA}}|'''3 |17. oktober – [[Sofia]]|'''{{vb|SLO}}|'''3|{{vb|ITA}}|1 <!-- final --> |18. oktober – [[Sofia]]|'''{{vb|FRA}}|'''3|{{vb|SLO}}|0 <!-- third place --> |18. oktober – [[Sofia]]|{{vb|BUL}}|1|'''{{vb|ITA}}|'''3 }} ==Končni rezultati== {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="text-align: center;" !width=40|Uvrstitev !width=180|Država |- |{{Gold1}} |align=left|{{vb|FRA}} |- |{{Silver2}} |align=left|{{vb|SLO}} |- |{{Bronze3}} |align=left|{{vb|ITA}} |- |4 |align=left|{{vb|BUL}} |- |5 |align=left|{{vb|POL}} |- |6 |align=left|{{vb|RUS}} |- |7 |align=left|{{vb|SRB}} |- |8 |align=left|{{vb|GER}} |- |9 |align=left|{{vb|NED}} |- |10 |align=left|{{vb|BEL}} |- |11 |align=left|{{vb|EST}} |- |12 |align=left|{{vb|FIN}} |- |13 |align=left|{{vb|CZE}} |- |14 |align=left|{{vb|SVK}} |- |15 |align=left|{{vb|CRO}} |- |16 |align=left|{{vb|BLR}} |} {{col-2}} '''Svetovni prvaki:''' {{vb|FRA}} {| style="text-align: center; margin-top: 2em; margin-left: auto; margin-right: auto" |- |'''Odbojkarji''' |- |[[Jonas Aguenier]], [[Jenia Grebennikov]], [[Antonin Rouzier]], [[Benjamin Toniutti]] [[Image:Captain sports.svg|10px]], [[Kévin Tillie]], [[Earvin N'Gapeth]], [[Kévin Le Roux]], [[Julien Lyneel]], [[Pierre Pujol]], [[Nicolas Le Goff]], [[Nicolas Maréchal]], [[Franck Lafitte]], [[Nicolas Rossard]], [[Mory Sidibé]] |- |'''Trener''' |- |[[Laurent Tillie]] |} {{col-end}} == Postava prvenstva == *{{flagicon|FRA}} [[Antonin Rouzier]] (najboljši igralec) *{{flagicon|ITA}} Simone Giannelli (tehničar) *{{flagicon|ITA}} Ivan Zajcev (korektor) *{{flagicon|FRA}} Earvin Ngapeth (napadalec med podajalci) *{{flagicon|SLO}} [[Tine Urnaut]] (napadalec med podajalci) *{{flagicon|FRA}} Jenia Grebennikov (libero) *{{flagicon|BUL}} Viktor Josifov (bloker) *{{flagicon|BUL}} Teodor Todorov (bloker) *{{flagicon|BUL}} Vladimir Nikolov (fair play) ==Povezave== *[http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=700 Uradna spletna stran] {{Webarchive|url=https://archive.today/20160905072327/http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=700 |date=2016-09-05 }} {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:2015 v športu]] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2015]] [[Kategorija:Šport v Italiji‎]] [[Kategorija:Šport v Bolgariji‎]] gp5otmrv32m9ukwve2kzw9h6zpvcbv9 0 425300 6752731 5800211 2026-09-19T07:31:45Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} 6752731 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki | continent = Evropa | gender = | year = 2017 | logo = Volleyball Men's European Championship 2017 in Szczecin.jpg | size = 250px | caption = | host = {{POL}} | dates = 24. avgust 2017 | teams = 16 | venues = 4 | cities = 4 | champions = | title_number = | mvp = | website = [http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=840&PID=-1 CEV] | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2015 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2019 }} '''Evropsko prvenstvo v [[Odbojka|odbojki]] 2017''' je 30. evropsko prvenstvo, ki je potekalo na [[Poljska|Poljskem]], na katerem je sodelovalo 16 reprezentanc. Prvenstvo je osvojila reprezentanca Ruske federacije. ==Kvalifikacije== ===Kvalificirane ekipe=== {| class="wikitable" width=40% |- ! colspan=2|Turnir ! Kvalificirane <br> reprezentance |- | colspan=2 |Gostiteljica | {{vb|POL}} |- |rowspan=6 colspan=2 |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015]] | {{vb|FRA}} |- | {{vb|SLO}} |- | {{vb|ITA}} |- | {{vb|BUL}} |- | {{vb|RUS}} |- | {{vb|SRB}} |- | rowspan=6 | Kvalifikacije <br> <small>Zmagovalci drugega kroga</small> ||<small>Skupina A</small> ||{{vb|GER}} |- | <small>Skupina B</small> || {{vb|FIN}} |- | <small>Skupina C</small> || {{vb|BEL}} |- | <small>Skupina D</small> || {{vb|SVK}} |- | <small>Skupina E</small> || {{vb|NED}} |- | <small>Skupina F</small> || {{vb|CZE}} |- | rowspan=3 colspan=2 |Kvalifikacije <br> <small>Zmagovalci tretjega kroga</small> | {{vb|TUR}} |- | {{vb|ESP}} |- | {{vb|EST}} |} ==Žreb skupin== Žreb skupin je bil opravljen 15. novembra 2016, ob 20:30 v ''Teatr im. Juliusza Słowackiego'' v Krakovu. 16 kvalificiranih reprezentanc je bilo izžrebanih v štiri skupine po štiri ekipe. Gostiteljica Poljska je bila neposredno postavljena na položaj A1, najboljše tri uvrščene ekipe na lestvici, Italija, Rusija in Francija pa so bile neposredno uvrščene v B1, C1 in D1. Preostale ekipe so bile razvrščene v tri jakostne skupine po štiri ekipe. {| |-valign=top | {| class="wikitable" |- |+1. boben |- !width=150|Ekipa |- |{{vb|SRB}} |- |{{vb|GER}} |- |{{vb|BUL}} |- |{{vb|BEL}} |} | {| class="wikitable" |- |+2. boben |- !width=150|Ekipa |- |{{vb|FIN}} |- |{{vb|SVK}} |- |{{vb|SLO}} |- |{{vb|NED}} |} | {| class="wikitable" |- |+3. boben |- !width=150|Ekipa |- |{{vb|EST}} |- |{{vb|CZE}} |- |{{vb|ESP}} |- |{{vb|TUR}} |} |} Rezultati žreba skupin: {| |- valign=top | {| class="wikitable" |- |+ [[#Skupina A|Skupina A]] |- !style="cursor: help;" title="Pozicija"|Poz. !!width=120|Ekipa |- | align=center| A1 || {{vb|POL}} |- | align=center| A2 || {{vb|SRB}} |- | align=center| A3 || {{vb|FIN}} |- | align=center| A4 || {{vb|EST}} |} | {| class="wikitable" |- |+ [[#Skupina B|Skupina B]] |- !style="cursor: help;" title="Pozicija"|Poz. !!width=120|Ekipa |- | align=center| B1 || {{vb|ITA}} |- | align=center| B2 || {{vb|GER}} |- | align=center| B3 || {{vb|SVK}} |- | align=center| B4 || {{vb|CZE}} |} | {| class="wikitable" |- |+ [[#Skupina C|Skupina C]] |- !style="cursor: help;" title="Pozicija"|Poz. !!width=120|Ekipa |- | align=center| C1 || {{vb|RUS}} |- | align=center| C2 || {{vb|BUL}} |- | align=center| C3 || {{vb|SLO}} |- | align=center| C4 || {{vb|ESP}} |} | {| class="wikitable" |- |+ [[#Skupina D|Skupina D]] |- !style="cursor: help;" title="Pozicija"|Poz. !!width=120|Ekipa |- | align=center| D1 || {{vb|FRA}} |- | align=center| D2 || {{vb|BEL}} |- | align=center| D3 || {{vb|NED}} |- | align=center| D4 || {{vb|TUR}} |} |} ==Prizorišča== {| class=wikitable style=text-align:center width=1050 |- !width=25%|Skupina A !width=25%|Skupina B !width=25%|Skupina D !width=25%|Skupina C, Finalni del |- |'''{{flagicon|POL}} [[Gdansk]] / [[Sopot]], [[Poljska]]''' |'''{{flagicon|POL}} [[Szczecin]], [[Poljska]]''' |'''{{flagicon|POL}} [[Katovice]], [[Poljska]]''' |'''{{flagicon|POL}} [[Krakov]], [[Poljska]]''' |- |[[Ergo Arena]] |[[Azoty Arena]] |[[Spodek]] |[[Tauron Arena Kraków|Tauron Arena]] |- |Capacity: '''11,409''' |Capacity: '''5,403''' |Capacity: '''11,500''' |Capacity: '''15,328''' |- |[[File:GdanskSopot ErgoArena 20110603.jpg|200px]] |[[File:1506 Arena Szczecin ZS.jpg|200px]] |[[File:Katowice Spodek- nowa iluminacja.jpg|200px]] |[[File:Kraków Arena z lotu ptaa.JPG|200px]] |} ==Predtekmovanje== {| class="wikitable" | colspan="6" align="center" bgcolor="#CADCFB" | '''Skupina A''' v [[Danzig]] |- ! # !! width="220" | Ekipa !! Zmage !! Točke !! Seti |- align="center" style="vertical-align:top; background:#F7F6A8;" | 1. || align="left" | {{SRB|Serbische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 3 || 8 || 9:2 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 2. || align="left" | {{POL|Polnische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 2 || 6 || 6:3 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 3. || align="left" | {{FIN|Finnische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 1 || 2 || 3:8 |- align="center" | 4. || align="left" | {{EST|Estnische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 0 || 2 || 4:9 |} {| class="wikitable" | colspan="6" align="center" bgcolor="#CADCFB" |'''Skupina B''' v [[Stettin]] |- ! # !! width="220" | Ekipa !! Zmage !! Točke !! Seti |- align="center" style="vertical-align:top; background:#F7F6A8;" | 1. || align="left" |{{DEU|Deutsche Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 3 || 8 || 9:2 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 2. || align="left" |{{ITA|Italienische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 2 || 7 || 8:3 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 3. || align="left" |{{CZE|Tschechische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 1 || 3 || 3:7 |- align="center" | 4. || align="left" |{{SVK|Slowakische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 0 || 0 || 1:9 |} {| class="wikitable" | colspan="6" align="center" bgcolor="#CADCFB" | '''Skupina C''' v [[Krakau]] |- ! # !! width="220" | Ekipa !! Zmage !! Točke !! Seti |- align="center" style="vertical-align:top; background:#F7F6A8;" | 1. || align="left" | {{RUS|Russische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 3 || 9 || 9:0 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 2. || align="left" | {{BGR|Bulgarische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 2 || 6 || 6:3 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 3. || align="left" | {{SVN|Slowenische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 1 || 3 || 3:6 |- align="center" | 4. || align="left" | {{ESP|Spanische Volleyballnationalmannschaft der Männer}} || 0 || 0 || 0:9 |} {| class="wikitable" | colspan="6" align="center" bgcolor="#CADCFB" |'''Skupina D''' v [[Katowice]] |- ! # !! width="220" | Ekipa !! Zmage !! Točke !! Seti |- align="center" style="vertical-align:top; background:#F7F6A8;" | 1. || align="left" |{{BEL|Belgische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 3 || 7 || 9:4 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 2. || align="left" |{{FRA|Französische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 2 || 6 || 8:5 |- align="center" style="vertical-align:top; background:#B9FFC5;" | 3. || align="left" |{{TUR|Türkische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 1 || 4 || 5:7 |- align="center" | 4. || align="left" |{{NLD|Niederländische Volleyballnationalmannschaft der Männer}}|| 0 || 1 || 3:9 |} ==Zaključni boji== {{Round12-with play-offs and third <!-- Date-Place|Team 1|Score 1|Team 2|Score 2 --> |30. avgust – [[Kraków]]|{{vb|BUL}}|3|{{vb|FIN}}|1 |30. avgust – [[Katowice]]|{{vb|FRA}}|1|{{vb|CZE}}|3 |30. avgust – [[Kraków]]|{{vb|POL}}|0|{{vb|SLO}}|3 |30. avgust – [[Katowice]]|{{vb|ITA}}|3|{{vb|TUR}}|0 <!--quarterfinals--> |31. avgust – [[Kraków]]|{{vb|SRB}}|3|{{vb|BUL}}|0 |31. avgust – [[Katowice]]|{{vb|GER}}|3|{{vb|CZE}}|1 |31. avgust – [[Kraków]]|{{vb|RUS}}|3|{{vb|SLO}}|0 |31. avgust – [[Katowice]]|{{vb|BEL}}|3|{{vb|ITA}}| 0 <!--semifinals--> |2. september – [[Kraków]]|{{vb|SRB}}|2|{{vb|GER}}|3 |2. september – [[Kraków]]|{{vb|RUS}}|3|{{vb|BEL}}|0 <!--final--> |3. september – [[Kraków]]|{{vb|GER}}|2|{{vb|RUS}}|3 <!--third place--> |3. september – [[Kraków]]|{{vb|SRB}}|3|{{vb|BEL}}|2 }} ==Končni rezultati== {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="text-align: left;" |- |width=10px bgcolor=#ccffcc| ||Kvalificirani na naslednje evropsko prvenstvo |- |width=10px bgcolor=skyblue| ||Gostitelji naslednjega evropskega prvenstva |} {| class="wikitable" style="text-align: center;" !width=40|Uvr. !width=180|Država |-bgcolor=#ccffcc |{{Gold1}} |align=left|{{vb|RUS}} |-bgcolor=#ccffcc |{{Silver2}} |align=left|{{vb|GER}} |-bgcolor=#ccffcc |{{Bronze3}} |align=left|{{vb|SRB}} |-bgcolor=skyblue |4 |align=left|{{vb|BEL}} |-bgcolor=#ccffcc |5 |align=left|{{vb|ITA}} |-bgcolor=#ccffcc |6 |align=left|{{vb|BUL}} |-bgcolor=#ccffcc |7 |align=left|{{vb|CZE}} |-bgcolor=skyblue |8 |align=left|{{vb|SLO}} |-bgcolor=skyblue |9 |align=left|{{vb|FRA}} |-bgcolor=#ccffcc |10 |align=left|{{vb|POL}} |-bgcolor=#ccffcc |11 |align=left|{{vb|TUR}} |- |12 |align=left|{{vb|FIN}} |- |13 |align=left|{{vb|EST}} |-bgcolor=skyblue |14 |align=left|{{vb|NED}} |- |15 |align=left|{{vb|SVK}} |- |16 |align=left|{{vb|ESP}} |} {{col-2}} {| style="text-align: center; margin-top: 2em; margin-left: auto; margin-right: auto" |'''Evropski prvaki: {{vb|RUS}}''' |- |'''Ekipa''' |- |[[Ilia Vlasov]], [[Artem Volvich]], [[Sergey Grankin]], [[Dmitry Volkov (volleyball)|Dmitry Volkov]], [[Yury Berezhko]], [[Andrey Ashchev]], [[Aleksandr Butko]], [[Egor Feoktistov]], [[Maksim Zhigalov]], [[Maxim Mikhaylov]], [[Egor Kliuka]], [[Ilyas Kurkaev]], [[Valentin Golubev]], [[Roman Martynyuk]] |- |'''Selektor''' |- |[[Sergey Shlyapnikov]] |} {{col-end}} ==Nagrade== {{col-begin}} {{col-2}} *'''Najboljši igralec''' : {{flagicon|RUS}} [[Maxim Mikhaylov]] *'''Napadalec med podajalci''' : {{flagicon|RUS}} [[Sergey Grankin]] *'''Bloker''' : {{flagicon|GER}} [[Denys Kaliberda]] : {{flagicon|RUS}} [[Dmitry Volkov (volleyball)|Dmitry Volkov]] {{col-2}} *'''Tehničar''' : {{flagicon|SRB}} [[Srećko Lisinac]] : {{flagicon|GER}} [[Marcus Böhme]] *'''Korektor''' : {{flagicon|GER}} [[György Grozer]] *'''Libero''' : {{flagicon|BEL}} [[Lowie Steuer]] {{col-end}} ==Viri== ==Zunanje povezave== *[http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=840&PID=-1 Official website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170617193927/http://www.cev.lu/Competition-Area/Competition.aspx?ID=840&PID=-1 |date=2017-06-17 }} {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:2017 v športu]] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2017]] [[Kategorija:Športne prireditve na Poljskem]] [[Kategorija:Šport v Gdansku]] [[Kategorija:Šport v Katovicah]] [[Kategorija:Šport v Krakovu]] [[Kategorija:Šport v Szczecinu]] g9qqrpd8sduy0w6v2ob6mary7kn3wl1 0 425644 6752729 6426159 2026-09-19T07:31:18Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} 6752729 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga |name = Evropsko prvenstvo v odbojki |sport = volleyball |founded = 1948 |teams = 24 (turnir) |continent = [[Evropa]] (CEV) |champion = {{vb|Poljska}} (2. naslov) |most_champs = {{vb|Rusija}} (14 naslovov) }} '''[[Evropsko prvenstvo]] v [[Odbojka|odbojki]]''' (uradno {{jezik-en|'''European Volleyball Championship'''}}) je glavno tekmovanje evropskih moških odbojkarskih reprezentanc, ki ga organizira Evropska odbojkarska konfederacija (CEV). Od leta [[1975]] prvenstvo poteka na vsake dve leti. Trenutni prvak je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]. Prvenstvo traja približno dva tedna, sodeluje pa 24 ekip. V 32-ih izvedbah evropskega prvenstva je turnir osvojilo devet različnih reprezentanc. [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|Rusija]] je turnir osvojila 14 krat (12 krat kot Sovjetska zveza); Italija ima 7 naslovov; [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] (kot Češkoslovaška) s 3 naslovi; [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] s 3 naslovi (1 kot ZRJ) [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] dva naslova; Francija, [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]], [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] in [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]] pa imajo vsaka po 1 naslov. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size:90%; width: 100%; text-align: center;" |- bgcolor=#c1d8ff !rowspan=2 width=5%|Prvenstvo !rowspan=2 width=10%|Gostitelj ! rowspan="36" width="1%" bgcolor="ffffff" | !colspan=3|Finale !width=1% rowspan=35 bgcolor=ffffff| !colspan=3|Tekma za 3. in 4. mesto ! rowspan="36" width="1%" bgcolor="#ffffff" | !rowspan=2 width=5%|Št. ekip |- bgcolor=#efefef !width=14%|Prvak !width=9%|Rezultat !width=14%|Drugo mesto !width=14%|Tretje mesto !width=9%|Rezultat !width=14%|Četrto mesto |- |1948 |{{flagicon|ITA}}<br>[[Italija]] |'''{{vb|TCH}}''' | |{{vb|FRA}} |{{vb|ITA}} | |{{vb|POR}} |6 |- bgcolor=#E8E8F0 |1950 |{{flagicon|BUL|1946}}<br>[[Bolgarija]] |'''{{vb|URS|1923}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|HUN|1949}} | |{{vb|BUL|1946}} |6 |- |1951 |{{flagicon|FRA}}<br>[[Francija]] |'''{{vb|URS|1923}}''' | |{{vb|BUL|1946}} |{{vb|FRA}} | |{{vb|ROU|1948}} |10 |- bgcolor=#E8E8F0 |1955 |{{flagicon|ROU|1952}}<br>[[Romunija]] |'''{{vb|TCH}}''' | |{{vb|ROU|1952}} |{{vb|BUL|1946}} | |{{vb|URS|1955}} |14 |- |1958 |{{flagicon|TCH}}<br>[[Češkoslovaška]] |'''{{vb|TCH}}''' | |{{vb|ROU|1952}} |{{vb|URS|1955}} | |{{vb|BUL|1946}} |20 |- bgcolor=#E8E8F0 |1963 |{{flagicon|ROU|1952}}<br>[[Romunija]] |'''{{vb|ROU|1952}}''' | |{{vb|HUN}} |{{vb|URS|1955}} | |{{vb|BUL|1946}} |17 |- |1967 |{{flagicon|TUR}}<br>[[Turčija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|POL}} | |{{vb|GDR}} |20 |- bgcolor=#E8E8F0 |1971 |{{flagicon|ITA}}<br>[[Italija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|ROU|1965}} | |{{vb|GDR}} |22 |- |1975 |{{flagicon|YUG}}<br>[[Jugoslavija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|YUG}} | |{{vb|ROU|1965}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1977 |{{flagicon|FIN}}<br>[[Finska]] |'''{{vb|URS|1955}}''' |'''3–1''' |{{vb|POL}} |{{vb|ROU|1965}} |'''3–0''' |{{vb|HUN}} |12 |- |1979 |{{flagicon|FRA}}<br>[[Francija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|YUG}} | |{{vb|FRA}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1981 |{{flagicon|BUL|1971}}<br>[[Bolgarija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|BUL|1971}} | |{{vb|TCH}} |12 |- |1983 |{{flagicon|GDR}}<br>[[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]] |'''{{vb|URS}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|BUL|1971}} | |{{vb|ITA}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1985 |{{flagicon|NED}}<br>[[Nizozemska]] |'''{{vb|URS}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|FRA}} | |{{vb|POL}} |12 |- |1987 |{{flagicon|BEL}}<br>[[Belgija]] |'''{{vb|URS}}''' |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |{{vb|GRE}} |'''3–2''' |{{vb|SWE}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1989 |{{flagicon|SWE}}<br>[[Švedska]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–1''' |{{vb|SWE}} |{{vb|NED}} |'''3–0''' |{{vb|URS}} |12 |- |1991 |{{flagicon|GER}}<br>[[Nemčija]] |'''{{vb|URS}}''' |'''3–0''' |{{vb|ITA}} |{{vb|NED}} |'''3–0''' |{{vb|GER}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1993 |{{flagicon|FIN}}<br>[[Finska]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|NED}} |{{vb|RUS|1991}} |'''3–1''' |{{vb|GER}} |12 |- |1995 |{{flagicon|GRE}}<br>[[Grčija]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|NED}} |{{vb|FR Jugoslavija}} |'''3–0''' |{{vb|BUL}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1997 |{{flagicon|NED}}<br>[[Nizozemska]] |'''{{vb|NED}}''' |'''3–1''' |{{vb|FR Jugoslavija}} |{{vb|ITA}} |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |12 |- |1999 |{{flagicon|AUT}}<br>[[Avstrija]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–1''' |{{vb|RUS}} |{{vb|FR Jugoslavija}} |'''3–0''' |{{vb|CZE}} |8 |- bgcolor=#E8E8F0 |2001 |{{flagicon|CZE}}<br>[[Češka]] |'''{{vb|FR Jugoslavija}}''' |'''3–0''' |{{vb|ITA}} |{{vb|RUS}} |'''3–2''' |{{vb|CZE}} |12 |- |2003 |{{flagicon|GER}}<br>[[Nemčija]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|FRA}} |{{vb|RUS}} |'''3–1''' |{{vb|SCG}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |2005 |{{flagicon|ITA}} {{flagicon|SCG}}<br>[[Italija]] / [[Srbija in Črna gora]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|RUS}} |{{vb|SCG}} |'''3–0''' |{{vb|ESP}} |12 |- |2007 |{{flagicon|RUS}}<br>[[Rusija]] |'''{{vb|ESP}}''' |'''3–2''' |{{vb|RUS}} |{{vb|SRB}} |'''3–1''' |{{vb|FIN}} |16 |- bgcolor=#E8E8F0 |2009 |{{flagicon|TUR}}<br>[[Turčija]] |'''{{vb|POL}}''' |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |{{vb|BUL}} |'''3–0''' |{{vb|RUS}} |16 |- |2011 |{{flagicon|AUT}} {{flagicon|CZE}}<br>[[Avstrija]] / [[Češka]] |'''{{vb|SRB}}''' |'''3–1''' |{{vb|ITA}} |{{vb|POL}} |'''3–1''' |{{vb|RUS}} |16 |- bgcolor=#E8E8F0 |2013 |{{flagicon|DEN}} {{flagicon|POL}}<br>[[Danska]] / [[Poljska]] |'''{{vb|RUS}}''' |'''3–1''' |{{vb|ITA}} |{{vb|SRB}} |'''3–0''' |{{vb|BUL}} |16 |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]] |{{flagicon|BUL}} {{flagicon|ITA}}<br>[[Bolgarija]] / [[Italija]] |'''{{vb|FRA}}''' |'''3–0''' |{{vb|SLO}} |{{vb|ITA}} |'''3–1''' |{{vb|BUL}} |16 |- bgcolor=#E8E8F0 |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|2017]] |{{flagicon|POL}}<br>[[Poljska]] |'''{{vb|RUS}}''' |'''3–2''' |{{vb|GER}} |{{vb|SRB}} |'''3–2''' |{{vb|BEL}} |16 |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] |{{flagicon|BEL}} {{flagicon|FRA}} {{flagicon|NED}} {{flagicon|SLO}}<br>[[Belgija]] / [[Francija]] / [[Nizozemska]] / [[Slovenija]] |'''{{vb|SRB}}''' |'''3–1''' |{{vb|SLO}} |{{vb|POL}} |'''3–0''' |{{vb|FRA}} |24 |- |2021 |{{Flagicon|EST}}{{Flagicon|CZE}} {{Flagicon|FIN}}{{Flagicon|POL}} [[Estonija]] / [[Češka]] / [[Finska]] / [[Poljska]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|SLO}} |{{vb|POL}} |'''3–0''' |{{vb|SRB}} |24 |- |2023 |{{flagicon|ITA}} {{flagicon|BUL}} {{flagicon|MKD}} {{flagicon|ISR}}<br>[[Italija]] / [[Bolgarija]] / [[Severna Makedonija|S. Makedonija]] / [[Izrael]] |'''{{vb|POL}}''' |'''3–0''' |{{vb|ITA}} |{{vb|SLO}} |'''3–2''' |{{vb|FRA}} |24 |- |2026 |{{Flagicon|ROM}} [[Romunija]] | | | ! | | | |24 |} ==Države po številu medalj== {{Medals table | caption = | host = | flag_template = vb | event = | team = | gold_URS = 12 | silver_URS = 0 | bronze_URS = 2 | name_URS = ''{{vb|Soviet Union}}'' | gold_ITA = 7 | silver_ITA = 5 | bronze_ITA = 3 | gold_TCH = 3 | silver_TCH = 4 | bronze_TCH = 0 | name_TCH = ''{{vb|Czechoslovakia}}'' | gold_POL = 2 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_RUS = 2 | silver_RUS = 3 | bronze_RUS = 3 | gold_SRB = 2 | silver_SRB = 0 | bronze_SRB = 3 | gold_FRA = 1 | silver_FRA = 4 | bronze_FRA = 2 | gold_NED = 1 | silver_NED = 2 | bronze_NED = 2 | gold_ROU = 1 | silver_ROU = 2 | bronze_ROU = 2 | gold_FRY = 1 | silver_FRY = 1 | bronze_FRY = 3 | name_FRY = ''{{vb|FR Yugoslavia}}<br/> {{vb|Serbia and Montenegro}}'' | gold_ESP = 1 | silver_ESP = 0 | bronze_ESP = 0 | gold_SLO = 0 | silver_SLO = 3 | bronze_SLO = 1 | gold_BUL = 0 | silver_BUL = 1 | bronze_BUL = 4 | gold_HUN = 0 | silver_HUN = 1 | bronze_HUN = 1 | gold_GER = 0 | silver_GER = 1 | bronze_GER = 0 | gold_SWE = 0 | silver_SWE = 1 | bronze_SWE = 0 | gold_YUG = 0 | silver_YUG = 0 | bronze_YUG = 2 | name_YUG = ''{{vb|Yugoslavia}}'' | gold_GRE = 0 | silver_GRE = 0 | bronze_GRE = 1 }} ==Zunanje povezave== *{{official|http://www.cev.lu/}} {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2017]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1948]] [[Kategorija:Evropska prvenstva]] gwmi2pb95j9oco1cw2o3rrrbnsl87h5 10 428010 6752728 4839629 2026-09-19T07:30:54Z Sporti 5955 dp, pp 6752728 wikitext text/x-wiki {{Navbox |name = Evropsko prvenstvo v odbojki |title = Evropsko prvenstvo v odbojki |listclass = hlist | group1 = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Moški]] | list1 = * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1948|Italija 1948]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1950|Bolgarija 1950]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1951|Francija 1951]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1955|Romunija 1955]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1958|Češkoslovaška 1958]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1963|Romunija 1963]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1967|Turčija 1967]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1971|Italija 1971]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1975|Jugoslavija 1975]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1977|Finska 1977]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1979|Francija 1979]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1981|Bolgarija 1981]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1983|Vzhodna Nemčija 1983]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1985|Nizozemska 1985]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1987|Belgija 1987]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1989|Švedska 1989]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1991|Nemčija 1991]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1993|Finska 1993]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1995|Grčija 1995]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1997|Nizozemska 1997]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1999|Avstrija 1999]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|Češka 2001]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2003|Nemčija 2003]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2005|Italija&Srbija in Črna gora 2005]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|Rusija 2007]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|Turčija 2009]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|Avstrija/Češka 2011]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|Danska/Poljska 2013]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Bolgarija/Italija 2015]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|Poljska 2017]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Slovenija/Belgija/Nizozemska 2019]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2023|Italija/Bolgarija/Severna Makedonija/Izrael 2023]] * [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026|Bolgarija/Finska/Italija/Romunija 2026]] * ''[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2028|Črna gora 2028]]'' | group2 = [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki|Ženske]] | list2= * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1949|Češka 1949]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1950|Bolgarija 1950]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1951|Francija 1951]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1955|Romunija 1955]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1958|Češkoslovaška 1958]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1963|Romunija 1963]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1967|Turčija 1967]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1971|Italija 1971]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1975|Jugoslavija 1975]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1977|Finska 1977]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1979|Francija 1979]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1981|Bolgarija 1981]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1983|Vzhodna Nemčija 1983]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1985|Nizozemska 1985]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1987|Belgija 1987]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1989|Zahodna Nemčija 1989]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1991|Italija 1991]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1993|Češka 1993]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1995|Nizozemska 1995]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1997|Češka 1997]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 1999|Italija 1999]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2001|Bolgarija 2001]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2003|Turčija 2003]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2005|Hrvaška 2005]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2007|Belgija&Luksemburg 2007]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2009|Poljska 2009]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2011|Italija/Srbija 2011]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2013|Nemčija/Švica 2013]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2015|Nizozemska/Belgija 2015]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2017|Azerbajdžan/Gruzija 2017]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2019|Madžarska/Poljska/Slovaška/Turčija 2019]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2021|Srbija/Hrvaška/Bolgarija/Romunija 2021]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2023|Belgija/Italija/Nemčija/Estonija 2023]] * [[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2026|Azerbajdžan/Češka/Švedska/Turčija 2026]] * ''[[Evropsko žensko prvenstvo v odbojki 2028|Španija 2028]]'' }}<noinclude> [[Kategorija:Športne navigacijske predloge]] </noinclude> mmenur0u18pdrr4fz8t1lb6jssy8b79 0 428496 6752742 6396595 2026-09-19T08:06:32Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752742 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mateja »Teja« Glažar''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], * [[30. januar]] [[1942]], [[Varaždin]]. == Življenje == Teja Glažar se je rodila 30. januarja 1942 v Varaždinu na Hrvaškem. Obiskovala je osnovno šolo in nižjo gimnazijo v [[Maribor|Mariboru]], maturirala pa je na slikarskem oddelku šole za grafično oblikovanje v Zagrebu.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011090/|title=Glažar, Teja (1942−)|accessdate=5. 1. 2025|website=www.slovenska-biografija.si}}</ref> Leta 1962 se je vpisala na dramsko igro in umetniško besedo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]. Študij je zaključila leta 1966. Dve leti je nastopala v ljubljanski [[Drama, Ljubljana|Drami]] in [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], nato pa se je zaposlila v [[PDG Nova Gorica]] (danes [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]) in tam ostala zaposlena do upokojitve.<ref name=sklic1>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Teja_Gla%C5%BEar|title=Teja Glažar|accessdate=5. 1. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2025-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250120110054/https://sigledal.org/geslo/Teja_Gla%C5%BEar|url-status=dead}}</ref> Zaigrala je tudi v več filmih (med drugim v [[Poslednja postaja|''Poslednji postaji'']] režiserja [[Jože Babič (režiser)|Jožeta Babiča]], ''Doktorju'' [[Vojko Duletič|Vojka Duletiča]] ter ''[[Kajmak in marmelada|Kajmaku in marmeladi]]'' [[Branko Đurić|Branka Đurića]]) in na televiziji.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/teja-glazar-od-vlog-radozivih-naivk-do-severjeve-nagrade/287406|title=Teja Glažar: od vlog radoživih naivk do Severjeve nagrade|date=14. 7. 2012|accessdate=5. 1. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Zasebno == S pokojnim možem, režiserjem [[Jože Babič (režiser)|Jožetom Babičem]],<ref name=":0" /> sta se poznala v ljubljanskem Mestnem gledališču, ko je tam igrala še kot študentka v predstavi, ki jo je Babič režiral.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.metropolitan.si/scena/teja-glazar-ko-si-star-si-lahko-siten-in-zoprn-nihce-ti-ne-zameri-in-s-tabo-so-vsi-prijazni/|title=Teja Glažar: Ko si star, si lahko siten in zoprn, nihče ti ne zameri in s tabo so vsi prijazni|date=28. 6. 2016|accessdate=5. 1. 2025|website=www.metropolitan.si}}</ref> Njena pokojna hči Barbara Babič († 2025) je bila prav tako igralka.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/rada-ima-vloge-zoprnih-gospa|title=Rada ima vloge zoprnih gospa|date=9. 6. 2015|accessdate=5. 1. 2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/poslovila-se-je-igralka-barbara-babic/738094|title=Poslovila se je igralka Barbara Babič|date=1. 3. 2025|accessdate=1. 3. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Filmografija == [[Slika:Carlo Goldoni, Tast po sili, Goriško gledališče.jpg|thumb|right|250px|Teja Glažar v drami ''Tast po sili'' leta 1968, [[Goriško gledališče]]]] * [[Zgodba, ki je ni]] (1967) * [[Poslednja postaja]] (1971) * [[Krč (film)|Krč]] (1979) * [[Razseljena oseba]] (1982) * [[Dih (film)|Dih]] (1983) * [[Doktor (film)|Doktor]] (1985) * [[Ljubezni Blanke Kolak]] (1987) * [[Odpadnik (film)|Odpadnik]] (1988) * [[Decembrski dež]] (1990) * [[Radio.doc]] (1995) * [[Skriti spomin Angele Vode]] (2009) * [[Usodno vino]] (2017) == Nagrade<ref name=sklic1/> == * 2015 − tantadruj za življenjsko delo * 2010 − odličje Marija Vera, igralsko priznanje ZDUS za življenjsko delo * 2003 − [[nagrada Franceta Bevka]] Mesta Nova Gorica za umetniške dosežke v PDG * 1985 − bronasta vrtnica na 1. srečanju gledališče Alpe Jadran za ansambelsko igro (Ne krop, ne voda, PDG Nova Gorica) * 1980 − nagrada Sklada Staneta Severja za vlogo Nore (Nora ali Hiša lutk, PDG Nova Gorica) == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/986/mateja-teja-glazar/ Profil] na film-center.si {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Glažar, Teja}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 4eelbuer0didqgtnbbk47jx9ydfqwqj 0 430403 6752549 6541066 2026-09-18T15:35:14Z Planet.x.10 207392 6752549 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[ŽNK Pomurje|Pomurje]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu ŽNK Pomurje. == Klubska kariera == * ŽNK Pomurje, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |Makedonija |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |Wales |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] dxletpij2fvu2uu4fq17k8u5s7lla75 6752550 6752549 2026-09-18T15:41:22Z Planet.x.10 207392 6752550 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu ŽNK Pomurje. == Klubska kariera == * ŽNK Pomurje, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |Makedonija |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |Wales |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] dnt80oxyv9o6wye7m8cv3i8vlp6canb 6752551 6752550 2026-09-18T15:47:02Z Planet.x.10 207392 6752551 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |Makedonija |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |Wales |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] ecp0785r6ufybyghtf8tm5uyja8473e 6752552 6752551 2026-09-18T15:57:10Z Planet.x.10 207392 /* Zunanje povezave */ 6752552 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |Makedonija |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |Wales |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na spletišču Nogometna zveza Slovenije * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na spletišču UEFA (angleščina) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na spletišču Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na spletišču Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na spletišču Soccerway (angleščina) * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] i5u3j81oe9fn3p8u76d7y5yzgir9shl 6752554 6752552 2026-09-18T16:00:51Z Planet.x.10 207392 /* Zunanje povezave */ 6752554 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |Makedonija |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |Wales |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na spletišču [[Nogometna zveza Slovenije]] * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na spletišču [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (angleščina) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na spletišču Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na spletišču Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na spletišču Soccerway (angleščina) {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] k41ckegl4xdc2gxtp29wjpe94zuseq1 6752558 6752554 2026-09-18T16:15:56Z Planet.x.10 207392 /* Zunanje povezave */ 6752558 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |Makedonija |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava {{zastava|Wales}}|Wales |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (angleščina) * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (reprezentančni profil) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na Soccerway (angleščina) * [https://www.nzs.si/igralci/manja-rogan-149560?tekmovanje=SZNL Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (klubski profil) {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] 26h4kno7ndyft34jze3xgb8kz55oxi6 6752559 6752558 2026-09-18T16:17:52Z Planet.x.10 207392 6752559 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Pomurje |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |{{zastava|Severna Makedonija}} |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |{{zastava|Wales}} |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (angleščina) * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (reprezentančni profil) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na Soccerway (angleščina) * [https://www.nzs.si/igralci/manja-rogan-149560?tekmovanje=SZNL Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (klubski profil) {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] 7ro6kidympyxtsoa4le7nquuh7o6dm2 6752562 6752559 2026-09-18T16:22:18Z Planet.x.10 207392 6752562 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Mura |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |{{zastava|Severna Makedonija}} |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |{{zastava|Wales}} |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (angleščina) * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (reprezentančni profil) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na Soccerway (angleščina) * [https://www.nzs.si/igralci/manja-rogan-149560?tekmovanje=SZNL Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (klubski profil) {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] e68bfn31v8ddja8rv4g78ej8ytlzwlt 6752566 6752562 2026-09-18T16:32:16Z Planet.x.10 207392 6752566 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |Mura |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |Split |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |Olimpija Ljubljana |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |Panathinaikos |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 !/ !/ !28 !7 |- | rowspan="3" |Nantes |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 ! |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 ! |- ! colspan="2" |Skupno !10 ! !4 ! ! ! !14 ! |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |{{zastava|Severna Makedonija}} |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |{{zastava|Wales}} |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (angleščina) * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (reprezentančni profil) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na Soccerway (angleščina) * [https://www.nzs.si/igralci/manja-rogan-149560?tekmovanje=SZNL Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (klubski profil) {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] 5pxfjqh431kjfhpisnzr0quc2y7py07 6752568 6752566 2026-09-18T16:35:02Z Planet.x.10 207392 6752568 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Manja Rogan | fullname = Manja Rogan | currentclub = [[FC Nantes]] | clubnumber = 30 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezistka]] | years1 = 2009–2017 | clubs1 = [[NKMura|Mura]] | caps1 = 126 | goals1 = 84 | nationalteam1 = Slovenija DU17 | nationalyears1 = 2007–2011 | nationalcaps1 =9 | nationalgoals1 =1 | nationalteam2 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca do 19 let|Slovenija DU19]] | nationalyears2 = 2011–2014 | nationalcaps2 =9 | nationalgoals2 =0 | nationalteam3 = [[Slovenska ženska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalyears3 = 2013– | nationalcaps3 =45 | nationalgoals3 =2 | nationalteam-update = | pcupdate= januar 2025 |clubs2=[[ŽNK Split|Split]]|years2=2017–2018|caps2=9|goals2=6|club-update=[[FC Panathinaikos|Panathinaikos]]|image=Manja Rogan (2).jpg|caption=Rogan, 2022|clubs3=[[ŽNK Olimpija Ljubljana|Olimpija]]|clubs4=[[Panathinaikos women's football|Panathinaikos]]|years3=2018–2023|years4=2023–2024|caps3=96|caps4=26|goals3=94|goals4=7|birth_date=22. 10. 1995|birth_place=Murska Sobota|clubs5=[[FC Nantes]]|years5=2025–|caps5=14}} '''Manja Rogan''', [[slovenci|slovenska]] [[nogometaš|nogometašica]], * [[22. oktober]] [[1995]]. Igra na položaju vezistke za francoski ženski nogometni klub Nantes in slovensko žensko nogometno reprezentanco. Člansko kariero je začela leta 2009 v klubu NK Mura. == Klubska kariera == * NK Mura, 2009–2017 * ŽNK Split, 2017–2018 * ŽNK Olimpija Ljubljana, 2018–2023 * FC Panathinaikos, 2023–2024 * FC Nantes, 2025– == Statistika kariere == === Klub === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Klub ! rowspan="2" |Sezona ! colspan="3" |Prvenstvo ! colspan="2" |'''Pokalno tekmovanje''' ! colspan="2" |'''Evropska tekmovanja''' ! colspan="2" |Skupno |- !Liga !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' !'''Nastopi''' !'''Zadetki''' |- | rowspan="8" |'''Mura''' |2010–11 | rowspan="7" |1. SŽNL |13 |4 |3 |0 | colspan="2" |— |16 |4 |- |2011–12 |19 |8 |4 |1 | colspan="2" |— |23 |9 |- |2012–13 |19 |15 |4 |1 |3 |3 |26 |19 |- |2013–14 |18 |16 |3 |0 |3 |0 |24 |16 |- |2014–15 |17 |12 |2 |1 |5 |2 |24 |15 |- |2015–16 |20 |17 |3 |1 |3 |0 |26 |18 |- |2016–17 |20 |12 |3 |0 |3 |2 |26 |14 |- ! colspan="2" |Skupno !126 !84 !22 !4 !17 !7 !165 !95 |- | rowspan="2" |'''Split''' |2017–18 |1. HNŽL |9 |6 | colspan="2" |— | colspan="2" |— |9 |6 |- ! colspan="2" |Skupno !9 !6 ! colspan="2" | ! colspan="2" |— !9 !6 |- | rowspan="7" |'''Olimpija Ljubljana''' |2017–18 | rowspan="6" |1. SŽNL |8 |7 |1 |1 | colspan="2" |— |9 |8 |- |2018–19 |20 |29 |2 |1 |3 |0 |25 |30 |- |2019–20 |12 |12 |1 |1 | colspan="2" |— |13 |13 |- |2020–21 |17 |12 |2 |1 | colspan="2" |— |19 |13 |- |2021–22 |20 |18 |3 |2 | colspan="2" |— |23 |20 |- |2022–23 |19 |16 |2 |1 | colspan="2" |— |21 |17 |- ! colspan="2" |Skupno !96 !94 !11 !7 !3 !0 !110 !101 |- | rowspan="2" |'''Panathinaikos''' |2023–24 |Greek A Division |26 |7 |2 |0 | colspan="2" |— |28 |7 |- ! colspan="2" |Skupno !26 !7 !2 !0 ! colspan="2" |— !28 !7 |- | rowspan="3" |'''Nantes''' |2024–25 | rowspan="2" |Première Ligue |6 |— | colspan="2" |— | colspan="2" |— !6 !— |- |2025–26 |4 |— |4 |— | colspan="2" |— !8 !— |- ! colspan="2" |Skupno !10 !— !4 !— !— !— !14 !— |- ! colspan="3" |Kariera skupno !267 !191 !39 !11 !20 !7 !326 !209 |} === Reprezentanca === {| class="wikitable" !Reprezentanca !Leto !Nastopi !Zadetki |- | rowspan="12" |Slovenija |2013 |1 | |- |2014 |3 | |- |2015 |3 | |- |2016 |6 |1 |- |2017 |6 | |- |2018 |3 | |- |2019 |0 | |- |2020 |1 | |- |2021 |9 |1 |- |2022 |6 | |- |2023 |7 | |- |2024 |1 | |- ! colspan="2" |Skupno !46 !2 |} {| class="wikitable sortable" !Številka !Datum !Prizorišče !Nasprotnik !Gol za !Izid !Tekmovanje |- |{{center|1}} |12. april 2016 |Športni park Lendava |{{zastava|Severna Makedonija}} |{{center|8–1}} |{{center|8–1}} |UEFA Kvalifikacije za Euro 2017 |- |{{center|2}} |22. oktober 2021 |Športni park Lendava |{{zastava|Wales}} |{{center|1–0}} |{{center|1–1}} |FIFA Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2023 |} == Zunanje povezave == * [https://www.uefa.com/womenseuro/teams/players/250024073--manja-rogan/matches/ Manja Rogan] na [[Združenje evropskih nogometnih zvez|UEFA]] (angleščina) * [https://www.nzs.si/reprezentance/zenski/a-reprezentanca-z/mostvo/manja-rogan-149560?page=0%2C0 Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (reprezentančni profil) * [https://www.soccerdonna.de/en/manja-rogan/leistungsdaten/spieler_16609.html Manja Rogan] na Soccer Donna (angleščina) * [https://www.sofascore.com/sl/football/player/manja-rogan/138225 Manja Rogan] na Sofascore (angleščina) * [https://www.soccerway.com/player/rogan-manja/IoTGWPEi/ Manja Rogan] na Soccerway (angleščina) * [https://www.nzs.si/igralci/manja-rogan-149560?tekmovanje=SZNL Manja Rogan] na [[Nogometna zveza Slovenije]] (klubski profil) {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Rogan, Manja}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenske nogometne reprezentantke]] [[Kategorija:Prekmurski športniki]] huzqkxea758ibgt1vlgd42w51sjiyek 0 431640 6752546 6731472 2026-09-18T15:25:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752546 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | image = Salome diva.jpg | nationality = [[Hrvati|hrvaška]] }} '''Salomé''' (uradno '''Christa Žentiily,''' rojena kot '''Nenad Ćuća Žentil'''), [[Hrvati|hrvaško]]-[[Slovenci|slovenska]] [[Pevka|pevka]], [[Igralec (umetnik)|igralka]], [[Transspolnost|transspolna ženska]] in udeleženka [[Resničnostna oddaja|resničnostnih oddaj]], * [[23. november]] [[1968]], [[Rab, Rab|Rab]], [[Hrvaška]] Avgusta 2008 se je začasno preimenovala v Salome Ćuća Žentil.{{Navedi vir}} Navdih za potrditev spola je dobila od Anđele, srbske transspolne osebe, ki jo je srečala na transkonferenci v Berlinu.<ref name=":2">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/780892183|title=Novo rojstvo : iskrena izpoved o trpljenju, ljubezni in preobrazbi transseksualke Salomé Ćuća Žentil|last=Mihelič|first=Tomaž|last2=|first2=|last3=|first3=|last4=|first4=|date=2009|publisher=Učila International|isbn=9789610007982|location=Tržič|page=|cobiss=|oclc=780892183}}</ref> Leta 2009 je izšla njena biografska knjiga z naslovom ''[[Novo rojstvo]]'', ki jo je napisal Tomaž Mihelič.<ref name=":2" /> === Zgodnja leta === Rodila se je Milici (kuharici in snažilki) in Vladimirju (peku). Ima starejšega brata in starejšo sestro. Zdravnik je staršema rekel, da ne bo nikoli shodila, ker naj njene noge ne bi imele dovolj razvitih mišic, vendar je naposled le naredila svoje prve korake.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Grmade, parade in molk|last=Mozetič|first=Brane|publisher=Založba Škuc|year=2014|isbn=978-961-6751-95-7|location=Ljubljana|page=303–305|cobiss=278047744}}</ref> Vzgajana je bila v tradicionalnem katoliškem duhu, čeprav se danes, kot pravi, predvsem zaradi nemoralnih dejanj [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]] ne počuti več kot njena pripadnica. Opravljene ima vse zakramente. S starši ni imela dobrega odnosa. Kot otrok je bila z njihove strani večkrat zaničevana in tepena, tudi kadar se je na skrivaj oblačila v mamina oblačila ali pa kuhala, saj to po mnenju njene matere ni bilo »moško« opravilo.<ref name=":2" /> Odnosi z materjo so se umirili šele v poznejših letih, ko jo je sprejela takšno, kakršna je. Kot otrok si je želela postati poklicna plesalka, vendar te želje ni uresničila.<ref>{{Navedi novice|url=https://govori.se/traci/domaci-traci/salome-hotela-sem-narediti-samomor/|title=Salome: “Hotela sem narediti samomor!”|date=2009-10-17|work=Govori.se|accessdate=2017-03-28|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi novice|url=https://www.cosmopolitan.si/aktualno/masterchef-slovenija-2017-spoznaj-tekmovalce/|title=MasterChef Slovenija 2017: Spoznaj 16 novih (slavnih) tekmovalcev!|work=Cosmopolitan.si|accessdate=2017-03-28|language=en|date=25. januar 2017}}</ref> Pri štirinajstih letih je Salome sodelovala na polzasebnih transvestitskih nastopih, ki so jih prirejali turisti na rabski plaži, neformalno namenjeni [[Skupnost LGBT|skupnosti LGBT]].{{Navedi vir}} Kmalu zatem je odšla na služenje vojaškega roka v tedanjo [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] v [[Pulj]]u.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/vojak-inja-salome.html|title=Vojak(inja) Salome|work=24ur.com|accessdate=2017-03-28|language=sl|date=12. marec 2008}}</ref> Ob izbruhu vojne na Hrvaškem je bila Salome vpoklicana v vojsko, vendar ker se je že tri leta prej izselila in je delala na bencinski črpalki v [[Milano|Milanu]], ji v vojsko ni bilo treba.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/prelomnica-za-salome-s-kuhanjem-v-novo-zivljenje|title=Prelomnica za Salome: s kuhanjem v novo življenje|work=Slovenske novice |accessdate=2017-03-28|language=sl|date=20. januar 2017}}</ref> === Začetki javnih nastopov === Na transvestitskem večeru v [[Klub K4|klubu K4]] jo je na enem izmed t. i. roza večerov, namenjenih LGBT skupnosti, [[Brane Mozetič]] povabil k rednemu sodelovanju pri tamkajšnjih nastopih. V 90-ih letih je nastopila tudi v različnih TV-serijah, v dokumentarnem filmu in v celovečercu.<ref name=":0" /> === Potrditev spola === Prsi ji je naredil kirurg Siniša Glumičić.<ref name=":0" /> Psihiatrični test za potrditev transspolnosti je opravila pri [[Slavko Ziherl|Slavku Ziherlu]].<ref name=":2" /> Ker sama ni imela dovolj finančnih sredstev za kritje vseh stroškov operacije, je v ljubljanskem klubu Inbox organizirala dobrodelno zabavo Salome's Diva Carneval, na kateri so povabljenci lahko darovali v namene njenega posega. Nastopile so Anđa Marič, [[Nina Osenar]], Tomaž Mihelič (kot Marlenna), Petra Slapar, [[Sanja Grohar]] in [[Vesna Zornik]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/salome-bo-do-koncno-res-postala-zenska/197874|title=Salome bo (do)končno res postala ženska|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-03-28|date=19. februar 2009}}</ref><ref name=":2" /> 24. marca 2009 je pri estetskem kirurgu Miroslavu Djordjeviću v [[Beograd|Beogradu]] uspešno prestala operativni poseg potrditve spola.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zadovoljna.si/clanek/domaci-traci/salome-o-spremembi-spola-in-svoji-muci-ekskluzivno-za-hrvaske-medije.html|title=Salome o spremembi spola in svoji 'muci'|work=Zadovoljna.si|accessdate=2017-03-28|language=sl|date=27. januar 2014|archive-date=2017-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329232356/http://www.zadovoljna.si/clanek/domaci-traci/salome-o-spremembi-spola-in-svoji-muci-ekskluzivno-za-hrvaske-medije.html|url-status=dead}}</ref> === Gledališko udejstvovanje === Leta 2018 je Salomé nastopila v muzikalu ''Menopavza'' v produkciji [[Špas teater|Špas teatra]]. Ob njej so nastopile [[Helena Blagne]], [[Zvezdana Mlakar]] in [[Urška Vučak Markež]].<ref>{{Navedi splet|title=Menopavza|url=http://spasteater.si/predstave/menopavza|website=Špas teater|accessdate=2020-12-14}}</ref> Leto zatem je nastopila še v hrvaški različici predstave, ''Menopauza''.<ref>{{Navedi splet|title=Menopauza|url=http://www.spasteater.si/predstave/menopauza|website=Špas teater|accessdate=2020-12-14}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Jeseni 2023 je v [[Festivalna dvorana Ljubljana|Festivalni dvorani]] Pionirskega doma premierno uprizorila avtorski stand up kabaret ''Iznenada Salomé''. S predstavo je obiskala več krajev po Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Salome med premiero avtorskega stand up kabareta padla z odra {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/salome-med-premiero-avtorskega-stand-up-nastopa-padla-z-odra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Nastopi v resničnostnih oddajah == === ''Big Brother Hrvaška'' === Leta 2008 se v hrvaški različici resničnostnega šova [[Big Brother|''Big Brother'']] ni uvrstila v finale.{{Navedi vir}} === ''Kmetija Slavnih'' === Leta 2009 se je udeležila slovenskega resničnostnega šova ''Kmetija slavnih'', kjer je kot šesta izpadla v dvoboju s sotekmovalko Majo Prašnikar v preizkusu znanja.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.24ur.com/ekskluziv/domaca-scena/razkrivamo-zvezde-kmetije-slavnih.html|title=Razkrivamo zvezde Kmetije slavnih!|work=24ur.com|accessdate=2017-03-28|language=sl|date=5. avgust 2009}}</ref> === ''MasterChef Slovenija 2017'' === [[Slika:Salome mihachef.jpg|sličica|256x256px|Salome v bistroju MihaChef]] V 3. sezoni oddaje ''[[MasterChef Slovenija]]'' je zasedla tretje mesto.<ref name=":1" />{{Navedi vir}} 19. maja 2017 je kuhala na otvoritvi ljubljanskega bistroja MihaChef nekdanjega tekmovalca MasterChefa Mihe Hauptmana.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.zurnal24.si/salome-dobila-sanjsko-sluzbo-clanek-290288|title=Salome dobila sanjsko službo!|last=zurnal24.si|work=zurnal24|accessdate=2017-05-09|language=sl-SI|date=9. maj 2017}}</ref> == Gledališki nastopi == * ''Menopavza'' (Špas teater, 2018) * ''Menopauza'' (Špas teater, v hrvaščini, 2019) * ''Iznenada Salomé'' (2023) == Diskografija == * ''Laži me'' (Nika Records, 2007) {{COBISS|ID=239245312}} == Viri == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175204064 Salome: Ugotovila sem, da je ženska eno veliko srce]. Nedeljski gost (8. marec 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Transspolni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski Hrvati]] [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] 7lzr2fphw8s20d5b5hcy6xoqf2ni5pz 0 440325 6752762 6540704 2026-09-19T08:48:59Z Marko3 1829 6752762 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Presnovna maščobna jetrna bolezen | Image = Non-alcoholic_fatty_liver_disease1.jpg | Caption = Mikroskopski posnetek vzorca jeter z nealkoholno maščobno boleznijo, ki se kaže s [[steatoza|steatozo]] (maščobno tkivo je obarvano belo). | Field = [[gastroenterologija]] | DiseasesDB = 29786 | ICD10 = {{ICD10|K|76|0|k|70}} | ICD9 = {{ICD9|571.8}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 775 }} '''S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen''' ('''MASLD''', angl. '''''m'''etabolic dysfunction '''a'''ssociated '''s'''teatotic '''l'''iver '''d'''isease'')<ref>Hegarty R. s sod. NAFLD to MAFLD in adults but the saga continues in children: an opportunity to advocate change. Journal of Hepatology 2021 vol. 74: 966–1001.</ref> oziroma '''presnovna maščobna jetrna bolezen''',<ref name=nowmasld1>{{cite journal | vauthors = Rinella ME, Lazarus JV, Ratziu V, Francque SM, Sanyal AJ, Kanwal F, Romero D, Abdelmalek MF, Anstee QM, Arab JP, Arrese M, Bataller R, Beuers U, Boursier J, Bugianesi E, Byrne C, Castro Narro GE, Chowdhury A, Cortez-Pinto H, Cryer D, Cusi K, El-Kassas M, Klein S, Eskridge W, Fan J, Gawrieh S, Guy CD, Harrison SA, Kim SU, Koot B, Korenjak M, Kowdley K, Lacaille F, Loomba R, Mitchell-Thain R, Morgan TR, Powell E, Roden M, Romero-Gómez M, Silva M, Singh SP, Sookoian SC, Spearman CW, Tiniakos D, Valenti L, Vos MB, Wong VW, Xanthakos S, Yilmaz Y, Younossi Z, Hobbs A, Villota-Rivas M, Newsome PN | title = A multi-society Delphi consensus statement on new fatty liver disease nomenclature | journal = Hepatology (Baltimore, Md.) | volume = | issue = | pages = | date = junij 2023 | pmid = 37363821 | doi = 10.1097/HEP.0000000000000520 | s2cid = 259260747 | url = | doi-access = free }}</ref><ref name=nowmasld2>{{navedi splet | last=Smith | first=Jennie | title=A Liver Disease Gets a New Name, Diagnostic Criteria | website=Medscape | date=13. 7. 2023 | url=http://www.medscape.com/viewarticle/994318}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Advances in MASLD/NAFLD - call for manuscript submissions| website=Nature - communications medicine| url=https://www.nature.com/collections/ggfhiijjac |date=2023}}</ref> pred letom 2023 imenovana '''nealkoholna maščobna jetrna bolezen''' ali '''nealkoholna zamaščenost jeter'''<ref>Osredkar J., Nikolić M. Pomen izračuna fibroznega indeksa pri različnih jetrnih obolenjih. GASTROENTEROLOG. Letnik 16, št. 1, oktober 2012: 22–33.</ref> ('''NAFLD''', angl. '''''n'''on-'''a'''lcoholic '''f'''atty '''l'''iver '''d'''isease''), je vrsta maščobne bolezni jeter, ki se pojavi ob nalaganju [[maščevje|maščevja]] v [[jetra|jetrih]] zaradi vzrokov, ki niso povezani s prekomernim uživanjem alkohola. Skrajna oblika presnovne maščobne bolezni jeter je '''presnovni steatohepatitis''' oz. '''MASH''' (angl. '' '''m '''etabolic dysfunction-'''a'''ssociated '''s'''teato'''h'''epatitis'')<ref>Do A, Zahrawi F, Mehal WZ. Therapeutic landscape of metabolic dysfunction-associated steatohepatitis (MASH). Nat Rev Drug Discov. 2025 Mar;24(3):171-189. doi: 10.1038/s41573-024-01084-2.</ref> (prej imenovan '''nealkoholni steatohepatitis''' (NASH)).<ref name=Clark/> MASLD je najpogostejša jetrna bolezen razvitega sveta.<ref>{{cite journal | author1 = Shaker M |display-authors=etal | year = 2014 | title = Liver transplantation for nonalcoholic fatty liver disease: New challenges and new opportunities | url = | journal = World journal of gastroenterology: WJG | volume = 20 | issue = 18| page = 5320 | doi=10.3748/wjg.v20.i18.5320}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Rinella ME|title=Nonalcoholic fatty liver disease: a systematic review|journal=JAMA|volume=313|issue=22|pages=2263–2273|date=junij 2015|pmid= 26057287|doi=10.1001/jama.2015.5370|url = http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?doi=10.1001/jama.2015.5370|type=Systematic review}}</ref> MASLD je povezan z nastankom [[neodzivnost na inzulin|neodzivnosti na inzulin]] in [[presnovni sindrom|presnovnega sindroma]]. Odzove se lahko na ukrepe, ki se sicer uporabljajo pri drugih stanjih neodzivnosti na inzulin, npr. [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorni bolezni tipa 2]], kot sta zmanjšanje telesne mase ter zdravljenje z [[metformin]]om in [[tiazolidinedion]]i.<ref name=Adams>{{cite journal|vauthors=Adams LA, Angulo P |title=Treatment of non‐alcoholic fatty liver disease|journal=Postgrad Med J|year=2006|volume=82|pages=315–22|pmid=16679470|doi=10.1136/pgmj.2005.042200|url=http://pmj.bmj.com/cgi/content/full/82/967/315|issue=967|pmc=2563793}}</ref> Bolezen ima do 80 % ljudi z [[debelost]]jo.<ref>{{Cite journal|url = |title = AGA Technical Review on Nonalcoholic Fatty Liver Disease.|last = Sanyal|first = A J|date = 2002|journal = Bethesda, MD: American Gastroenterological Association|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> MASH velja za poglavitni vzrok nepojasnjene [[jetrna ciroza|jetrne ciroze]].<ref name=Clark>{{cite journal|vauthors=Clark JM, Diehl AM |title=Nonalcoholic fatty liver disease: an underrecognized cause of cryptogenic cirrhosis|url=https://archive.org/details/sim_jama_2003-06-11_289_22/page/3000 |journal=JAMA|year=2003|volume=289|pages=3000–3004|pmid=12799409|doi=10.1001/jama.289.22.3000|issue=22}}</ref> Pri večini bolnikov, pri katerih je bolezen prepoznana zelo zgodaj in uspešno nadzorovana, so izidi dobri.<ref>{{navedi splet|url = http://www.medscape.com/viewarticle/757336_2|title = Nonalcoholic Fatty Liver Disease|date = |accessdate = |website = |publisher = }}</ref> <!-- Epidemiologija--> [[Razširjenost]] presnovne maščobne jetrne bolezni v svetu narašča; po ocenah jo ima okoli 38 % odraslega prebivalstva in 7–14 % otrok in mladostnikov. <ref> M. Younossi Z. M., Kalligeros M., Henry L. Epidemiology of metabolic dysfunction-associated steatotic liver disease. Clin Mol Hepatol. 2025;31 (Suppl): S32-S50.</ref> MASH razvije 2 do 5 % oseb z MASLD-jem.<ref name=NASH2014>{{navedi splet|title=Fatty Liver Disease (Nonalcoholic Steatohepatitis)|url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/liver-disease/nonalcoholic-steatohepatitis/pages/facts.aspx|website=NIDDK|accessdate=10. 11. 2016|date=maj 2014|archive-date=2016-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161111061658/https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/liver-disease/nonalcoholic-steatohepatitis/pages/facts.aspx|url-status=dead}}</ref> == Znaki in simptomi == Večina ljudi ima le blage [[simptom]]e ali pa so povsem brez njih. Bolnik lahko toži zaradi utrujenosti in neprijetnega občutka v zgornjem desnem kvadrantu trebuha. [[Zlatenica]] je redka, lahko pa se pojavi v blagi obliki. Večino primerov bolezni diagnosticirajo po rutinskih krvnih pregledih, ki pokažejo nenormalne teste jetrne funkcije. Kadar posameznik dnevno zaužije več kot 20 gramov alkohola (okoli 25 ml čistega alkohola), po definiciji ne moremo govoriti o nealkoholni jetrni bolezni.<ref name=Adams/> MASLD je povezan z nastankom [[neodzivnost na inzulin|neodzivnosti na inzulin]] in [[presnovni sindrom|presnovnega sindroma]] ([[debelost]], kombinirana [[hiperlipidemija]], [[sladkorna bolezen tipa 2]] in [[povišan krvni tlak]]).<ref name=Adams/><ref name=Clark/> == Vzroki == Strokovnjaki ne vedo natančno, zakaj pri nekaterih posameznikih pride do kopičenja maščob v jetrih in pri drugih ne. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj določeni bolniki z zamaščenostjo jeter razvijejo vnetje, ki lahko vodi v [[ciroza jeter|cirozo]]. Nastanek nealkoholne maščobne jetrne bolezni in posledično nealkoholnega steatohepatitisa je povezan s prekomerno telesno maso, odpornostjo na inzulin (pri čemer celice ne morejo privzeti ustreznih količin krvnega sladkorja kljub prisotnosti inzulina), [[hiperglikemija|hiperglikemijo]] (ki kaže na [[motena toleranca za glukozo|moteno toleranco za glukozo]] ali že razvito sladkorno bolezen tipa 2) in povišane vrednosti maščob, zlasti [[triglicerid]]ov, v krvi.<ref>http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/nonalcoholic-fatty-liver-disease/symptoms-causes/syc-20354567, vpogled: 10. 10. 2017.</ref> Dejavnika tveganja sta tudi starost in [[kajenje]]. Se pa lahko bolezen pojavi tudi pri posameznikih brez znanih dejavnikov tveganja, vključno z otroki.<ref name=nhs>http://www.nhs.uk/conditions/fatty-liver-disease/Pages/Introduction.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010180233/http://www.nhs.uk/conditions/fatty-liver-disease/Pages/Introduction.aspx |date=2017-10-10 }}, vpogled: 10. 10. 2017.</ref> ===Sladkane brezalkoholne pijače=== Sladkane brezalkoholne pijače povezujejo z nastankom nealkoholne maščobne jetrne bolezni zaradi njihove visoke vsebnosti [[fruktoza|fruktoze]], bodisi v obliki [[koruzni sirup|koruznega sirupa]] z visokim deležem fruktoze ali njegovega presnovka glukoze. Visoke količine fruktoze lahko povečajo nalaganje maščob v notranjih organih.<ref name=renamed_from_20518077_on_20120506222623>{{Cite journal | last1 = Nseir | first1 = W. | last2 = Nassar | first2 = F. | last3 = Assy | first3 = N. | title = Soft drinks consumption and nonalcoholic fatty liver disease | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 21 | pages = 2579–2588 | year = 2010 | pmid = 20518077 | pmc = 2880768 | doi=10.3748/wjg.v16.i21.2579}}</ref><ref name=Allocca>{{navedi knjigo|first=M|last=Allocca|author2=Selmi C |year=2010|chapter=Emerging nutritional treatments for nonalcoholic fatty liver disease|title=Nutrition, diet therapy, and the liver|pages=[https://books.google.com/books?id=ahWoeI4–Y34C&pg=PA131#v=onepage&q&f=false 131–146]|isbn=1420085492|publisher=[[CRC Press]] |editor1=Preedy VR |editor2=Lakshman R |editor3=Rajaskanthan RS}}</ref> === Zdravila === MASLD lahko povzročijo tudi nekatera zdravila:<ref name=Adams/> * [[amjodaron]] * [[protivirusno zdravilo|protivirusna zdravila]] ([[nukleozidni analog]]i) * [[aspirin]] – redko, kot komponenta [[reyev sindrom|reyevega sindroma]] pri otrocih * [[kortikosteroid]]i * [[metotreksat]] * [[tamoksifen]] * [[tetraciklin]] == Zdravljenje bolezni == Do pred kratkim ni bilo na voljo specifičnih zdravil za zdravljenje presnovne maščobne jetrne bolezni.<ref>{{cite journal|last1=Ratziu|first1=V|last2=Goodman|first2=Z|last3=Sanyal|first3=A|title=Current efforts and trends in the treatment of NASH.|journal=Journal of Hepatology|date=April 2015|volume=62|issue=1 Suppl|pages=S65-75|pmid=25920092|doi=10.1016/j.jhep.2015.02.041}}</ref><ref name=nhs/> Nekatere raziskave so pokazale, da lahko potek bolezni ublažijo zdrava prehrana, telesna dejavnost in zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Na splošno se priporoča izogibati dejavnikom tveganja, ki so povezani s presnovnim sindromom, ter zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač.<ref name=Adams /><ref name="pmid25274101">{{cite journal |vauthors=Veena J, Muragundla A, Sidgiddi S, Subramaniam S |title=Non-alcoholic fatty liver disease: need for a balanced nutritional source |journal=Br. J. Nutr. |volume=112 |issue=11 |pages=1858–72 |year=2014 |pmid=25274101 |doi=10.1017/S0007114514002591 |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-nutrition_2014-12-14_112_11/page/1858}}</ref> Številna zdravila so izkazala izboljšanje bioloških označevalcev bolezni, kot je na primer raven [[alanin-transaminaza|alanin-transaminaze]], vendar večina med njimi ni zmanjšala histološke poškodbe jeter oziroma izboljšala kliničnih izidov bolezni.<ref name=Adams/> Od leta 2025 je v Evropski uniji odobreno zdravilo [[resmetirom]], ki je indicirano za zdravljenje presnovnega steatohepatitisa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra|title=Rezdiffra|accessdate=15. 11. 2025|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}</ref> V pomoč je lahko [[bariatrična kirurgija|bariatrični poseg]].<ref>{{Cite journal|last=McCULLOUGH|first=Arthur J|date=2011-10-01|title=Epidemiology of the metabolic syndrome in the USA|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1751-2980.2010.00469.x/abstract|journal=Journal of Digestive Diseases|language=en|volume=12|issue=5|pages=333–340|doi=10.1111/j.1751-2980.2010.00469.x|issn=1751-2980|pmid=21091931}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni jeter]] m3eztn6nelez3i4lzqwza2hr6h36qkm 6752763 6752762 2026-09-19T08:49:35Z Marko3 1829 6752763 wikitext text/x-wiki {{Infopolje bolezen | Name = Presnovna maščobna jetrna bolezen | Image = Non-alcoholic_fatty_liver_disease1.jpg | Caption = Mikroskopski posnetek vzorca jeter z nealkoholno maščobno boleznijo, ki se kaže s [[steatoza|steatozo]] (maščobno tkivo je obarvano belo). | Field = [[gastroenterologija]] | DiseasesDB = 29786 | ICD10 = {{ICD10|K|76|0|k|70}} | ICD9 = {{ICD9|571.8}} | ICDO = | OMIM = | MedlinePlus = | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 775 }} '''S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen''' ('''MASLD''', angl. '''''m'''etabolic dysfunction '''a'''ssociated '''s'''teatotic '''l'''iver '''d'''isease'')<ref>Hegarty R. s sod. NAFLD to MAFLD in adults but the saga continues in children: an opportunity to advocate change. Journal of Hepatology 2021 vol. 74: 966–1001.</ref> oziroma '''presnovna maščobna jetrna bolezen''',<ref name=nowmasld1>{{cite journal | vauthors = Rinella ME, Lazarus JV, Ratziu V, Francque SM, Sanyal AJ, Kanwal F, Romero D, Abdelmalek MF, Anstee QM, Arab JP, Arrese M, Bataller R, Beuers U, Boursier J, Bugianesi E, Byrne C, Castro Narro GE, Chowdhury A, Cortez-Pinto H, Cryer D, Cusi K, El-Kassas M, Klein S, Eskridge W, Fan J, Gawrieh S, Guy CD, Harrison SA, Kim SU, Koot B, Korenjak M, Kowdley K, Lacaille F, Loomba R, Mitchell-Thain R, Morgan TR, Powell E, Roden M, Romero-Gómez M, Silva M, Singh SP, Sookoian SC, Spearman CW, Tiniakos D, Valenti L, Vos MB, Wong VW, Xanthakos S, Yilmaz Y, Younossi Z, Hobbs A, Villota-Rivas M, Newsome PN | title = A multi-society Delphi consensus statement on new fatty liver disease nomenclature | journal = Hepatology (Baltimore, Md.) | volume = | issue = | pages = | date = junij 2023 | pmid = 37363821 | doi = 10.1097/HEP.0000000000000520 | s2cid = 259260747 | url = | doi-access = free }}</ref><ref name=nowmasld2>{{navedi splet | last=Smith | first=Jennie | title=A Liver Disease Gets a New Name, Diagnostic Criteria | website=Medscape | date=13. 7. 2023 | url=http://www.medscape.com/viewarticle/994318}}</ref><ref>{{navedi splet | title=Advances in MASLD/NAFLD - call for manuscript submissions| website=Nature - communications medicine| url=https://www.nature.com/collections/ggfhiijjac |date=2023}}</ref> pred letom 2023 imenovana '''nealkoholna maščobna jetrna bolezen''' ali '''nealkoholna zamaščenost jeter'''<ref>Osredkar J., Nikolić M. Pomen izračuna fibroznega indeksa pri različnih jetrnih obolenjih. GASTROENTEROLOG. Letnik 16, št. 1, oktober 2012: 22–33.</ref> ('''NAFLD''', angl. '''''n'''on-'''a'''lcoholic '''f'''atty '''l'''iver '''d'''isease''), je vrsta maščobne bolezni jeter, ki se pojavi ob nalaganju [[maščevje|maščevja]] v [[jetra|jetrih]] zaradi vzrokov, ki niso povezani s prekomernim uživanjem alkohola. Skrajna oblika presnovne maščobne bolezni jeter je '''presnovni steatohepatitis''' oz. '''MASH''' (angl. '' '''m'''etabolic dysfunction-'''a'''ssociated '''s'''teato'''h'''epatitis'')<ref>Do A, Zahrawi F, Mehal WZ. Therapeutic landscape of metabolic dysfunction-associated steatohepatitis (MASH). Nat Rev Drug Discov. 2025 Mar;24(3):171-189. doi: 10.1038/s41573-024-01084-2.</ref> (prej imenovan '''nealkoholni steatohepatitis''' (NASH)).<ref name=Clark/> MASLD je najpogostejša jetrna bolezen razvitega sveta.<ref>{{cite journal | author1 = Shaker M |display-authors=etal | year = 2014 | title = Liver transplantation for nonalcoholic fatty liver disease: New challenges and new opportunities | url = | journal = World journal of gastroenterology: WJG | volume = 20 | issue = 18| page = 5320 | doi=10.3748/wjg.v20.i18.5320}}</ref><ref>{{Cite journal|author=Rinella ME|title=Nonalcoholic fatty liver disease: a systematic review|journal=JAMA|volume=313|issue=22|pages=2263–2273|date=junij 2015|pmid= 26057287|doi=10.1001/jama.2015.5370|url = http://jama.jamanetwork.com/article.aspx?doi=10.1001/jama.2015.5370|type=Systematic review}}</ref> MASLD je povezan z nastankom [[neodzivnost na inzulin|neodzivnosti na inzulin]] in [[presnovni sindrom|presnovnega sindroma]]. Odzove se lahko na ukrepe, ki se sicer uporabljajo pri drugih stanjih neodzivnosti na inzulin, npr. [[sladkorna bolezen tipa 2|sladkorni bolezni tipa 2]], kot sta zmanjšanje telesne mase ter zdravljenje z [[metformin]]om in [[tiazolidinedion]]i.<ref name=Adams>{{cite journal|vauthors=Adams LA, Angulo P |title=Treatment of non‐alcoholic fatty liver disease|journal=Postgrad Med J|year=2006|volume=82|pages=315–22|pmid=16679470|doi=10.1136/pgmj.2005.042200|url=http://pmj.bmj.com/cgi/content/full/82/967/315|issue=967|pmc=2563793}}</ref> Bolezen ima do 80 % ljudi z [[debelost]]jo.<ref>{{Cite journal|url = |title = AGA Technical Review on Nonalcoholic Fatty Liver Disease.|last = Sanyal|first = A J|date = 2002|journal = Bethesda, MD: American Gastroenterological Association|doi = |pmid = |access-date = }}</ref> MASH velja za poglavitni vzrok nepojasnjene [[jetrna ciroza|jetrne ciroze]].<ref name=Clark>{{cite journal|vauthors=Clark JM, Diehl AM |title=Nonalcoholic fatty liver disease: an underrecognized cause of cryptogenic cirrhosis|url=https://archive.org/details/sim_jama_2003-06-11_289_22/page/3000 |journal=JAMA|year=2003|volume=289|pages=3000–3004|pmid=12799409|doi=10.1001/jama.289.22.3000|issue=22}}</ref> Pri večini bolnikov, pri katerih je bolezen prepoznana zelo zgodaj in uspešno nadzorovana, so izidi dobri.<ref>{{navedi splet|url = http://www.medscape.com/viewarticle/757336_2|title = Nonalcoholic Fatty Liver Disease|date = |accessdate = |website = |publisher = }}</ref> <!-- Epidemiologija--> [[Razširjenost]] presnovne maščobne jetrne bolezni v svetu narašča; po ocenah jo ima okoli 38 % odraslega prebivalstva in 7–14 % otrok in mladostnikov. <ref> M. Younossi Z. M., Kalligeros M., Henry L. Epidemiology of metabolic dysfunction-associated steatotic liver disease. Clin Mol Hepatol. 2025;31 (Suppl): S32-S50.</ref> MASH razvije 2 do 5 % oseb z MASLD-jem.<ref name=NASH2014>{{navedi splet|title=Fatty Liver Disease (Nonalcoholic Steatohepatitis)|url=https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/liver-disease/nonalcoholic-steatohepatitis/pages/facts.aspx|website=NIDDK|accessdate=10. 11. 2016|date=maj 2014|archive-date=2016-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20161111061658/https://www.niddk.nih.gov/health-information/health-topics/liver-disease/nonalcoholic-steatohepatitis/pages/facts.aspx|url-status=dead}}</ref> == Znaki in simptomi == Večina ljudi ima le blage [[simptom]]e ali pa so povsem brez njih. Bolnik lahko toži zaradi utrujenosti in neprijetnega občutka v zgornjem desnem kvadrantu trebuha. [[Zlatenica]] je redka, lahko pa se pojavi v blagi obliki. Večino primerov bolezni diagnosticirajo po rutinskih krvnih pregledih, ki pokažejo nenormalne teste jetrne funkcije. Kadar posameznik dnevno zaužije več kot 20 gramov alkohola (okoli 25 ml čistega alkohola), po definiciji ne moremo govoriti o nealkoholni jetrni bolezni.<ref name=Adams/> MASLD je povezan z nastankom [[neodzivnost na inzulin|neodzivnosti na inzulin]] in [[presnovni sindrom|presnovnega sindroma]] ([[debelost]], kombinirana [[hiperlipidemija]], [[sladkorna bolezen tipa 2]] in [[povišan krvni tlak]]).<ref name=Adams/><ref name=Clark/> == Vzroki == Strokovnjaki ne vedo natančno, zakaj pri nekaterih posameznikih pride do kopičenja maščob v jetrih in pri drugih ne. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj določeni bolniki z zamaščenostjo jeter razvijejo vnetje, ki lahko vodi v [[ciroza jeter|cirozo]]. Nastanek nealkoholne maščobne jetrne bolezni in posledično nealkoholnega steatohepatitisa je povezan s prekomerno telesno maso, odpornostjo na inzulin (pri čemer celice ne morejo privzeti ustreznih količin krvnega sladkorja kljub prisotnosti inzulina), [[hiperglikemija|hiperglikemijo]] (ki kaže na [[motena toleranca za glukozo|moteno toleranco za glukozo]] ali že razvito sladkorno bolezen tipa 2) in povišane vrednosti maščob, zlasti [[triglicerid]]ov, v krvi.<ref>http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/nonalcoholic-fatty-liver-disease/symptoms-causes/syc-20354567, vpogled: 10. 10. 2017.</ref> Dejavnika tveganja sta tudi starost in [[kajenje]]. Se pa lahko bolezen pojavi tudi pri posameznikih brez znanih dejavnikov tveganja, vključno z otroki.<ref name=nhs>http://www.nhs.uk/conditions/fatty-liver-disease/Pages/Introduction.aspx {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171010180233/http://www.nhs.uk/conditions/fatty-liver-disease/Pages/Introduction.aspx |date=2017-10-10 }}, vpogled: 10. 10. 2017.</ref> ===Sladkane brezalkoholne pijače=== Sladkane brezalkoholne pijače povezujejo z nastankom nealkoholne maščobne jetrne bolezni zaradi njihove visoke vsebnosti [[fruktoza|fruktoze]], bodisi v obliki [[koruzni sirup|koruznega sirupa]] z visokim deležem fruktoze ali njegovega presnovka glukoze. Visoke količine fruktoze lahko povečajo nalaganje maščob v notranjih organih.<ref name=renamed_from_20518077_on_20120506222623>{{Cite journal | last1 = Nseir | first1 = W. | last2 = Nassar | first2 = F. | last3 = Assy | first3 = N. | title = Soft drinks consumption and nonalcoholic fatty liver disease | journal = World Journal of Gastroenterology | volume = 16 | issue = 21 | pages = 2579–2588 | year = 2010 | pmid = 20518077 | pmc = 2880768 | doi=10.3748/wjg.v16.i21.2579}}</ref><ref name=Allocca>{{navedi knjigo|first=M|last=Allocca|author2=Selmi C |year=2010|chapter=Emerging nutritional treatments for nonalcoholic fatty liver disease|title=Nutrition, diet therapy, and the liver|pages=[https://books.google.com/books?id=ahWoeI4–Y34C&pg=PA131#v=onepage&q&f=false 131–146]|isbn=1420085492|publisher=[[CRC Press]] |editor1=Preedy VR |editor2=Lakshman R |editor3=Rajaskanthan RS}}</ref> === Zdravila === MASLD lahko povzročijo tudi nekatera zdravila:<ref name=Adams/> * [[amjodaron]] * [[protivirusno zdravilo|protivirusna zdravila]] ([[nukleozidni analog]]i) * [[aspirin]] – redko, kot komponenta [[reyev sindrom|reyevega sindroma]] pri otrocih * [[kortikosteroid]]i * [[metotreksat]] * [[tamoksifen]] * [[tetraciklin]] == Zdravljenje bolezni == Do pred kratkim ni bilo na voljo specifičnih zdravil za zdravljenje presnovne maščobne jetrne bolezni.<ref>{{cite journal|last1=Ratziu|first1=V|last2=Goodman|first2=Z|last3=Sanyal|first3=A|title=Current efforts and trends in the treatment of NASH.|journal=Journal of Hepatology|date=April 2015|volume=62|issue=1 Suppl|pages=S65-75|pmid=25920092|doi=10.1016/j.jhep.2015.02.041}}</ref><ref name=nhs/> Nekatere raziskave so pokazale, da lahko potek bolezni ublažijo zdrava prehrana, telesna dejavnost in zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni. Na splošno se priporoča izogibati dejavnikom tveganja, ki so povezani s presnovnim sindromom, ter zmanjšanje uživanja alkoholnih pijač.<ref name=Adams /><ref name="pmid25274101">{{cite journal |vauthors=Veena J, Muragundla A, Sidgiddi S, Subramaniam S |title=Non-alcoholic fatty liver disease: need for a balanced nutritional source |journal=Br. J. Nutr. |volume=112 |issue=11 |pages=1858–72 |year=2014 |pmid=25274101 |doi=10.1017/S0007114514002591 |url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-nutrition_2014-12-14_112_11/page/1858}}</ref> Številna zdravila so izkazala izboljšanje bioloških označevalcev bolezni, kot je na primer raven [[alanin-transaminaza|alanin-transaminaze]], vendar večina med njimi ni zmanjšala histološke poškodbe jeter oziroma izboljšala kliničnih izidov bolezni.<ref name=Adams/> Od leta 2025 je v Evropski uniji odobreno zdravilo [[resmetirom]], ki je indicirano za zdravljenje presnovnega steatohepatitisa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra|title=Rezdiffra|accessdate=15. 11. 2025|website=www.ema.europa.eu|publisher=Evropska agencija za zdravila}}</ref> V pomoč je lahko [[bariatrična kirurgija|bariatrični poseg]].<ref>{{Cite journal|last=McCULLOUGH|first=Arthur J|date=2011-10-01|title=Epidemiology of the metabolic syndrome in the USA|url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1751-2980.2010.00469.x/abstract|journal=Journal of Digestive Diseases|language=en|volume=12|issue=5|pages=333–340|doi=10.1111/j.1751-2980.2010.00469.x|issn=1751-2980|pmid=21091931}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni jeter]] 9rcpt6i1yr7dipajdnhwefcufsvntza 0 448207 6752712 6365094 2026-09-19T06:57:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752712 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Tadej Pišek''', [[Slovenci|slovenski]] [[Igralec (umetnik)|igralec]], * [[26. oktober]] [[1988]], [[Ljubljana]] Na [[AGRFT]] je diplomiral iz igralstva. Bil je član [[SSG Trst]].<ref>{{Navedi splet|title=Tadej Pišek|url=https://sigledal.org/geslo/Tadej_Pi%C5%A1ek|website=Geslo|accessdate=2024-02-22|language=sl|archive-date=2024-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20240222175239/https://sigledal.org/geslo/Tadej_Pi%C5%A1ek|url-status=dead}}</ref> == Zasebno == S partnerko ima sina.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenski igralec delil prvo fotografijo s svojim sinom|url=https://www.bibaleze.si/novice/traci/slovenski-igralec-delil-fotografijo-s-svojim-sinom.html|website=www.bibaleze.si|accessdate=2024-02-22}}</ref> ==Film in televizija== *''Med staro šaro'' (Viki, lastnik starinarnice) (2023) *[[Reka ljubezni|''Reka ljubezni'']] (Rok Slak, mizar) (2017/2018) *[[Usodno vino|''Usodno vino'']] (Alex, prijatelj Erika Habijana) (2017) *[[Pozabljeni zaklad|''Pozabljeni zaklad'']] (Srček, vodja gange Žabarji) (2002) == Nagrade in priznanja == * 2021: [[Valvasorjeva nagrada]] za stalno razstavo Koncentracijsko taborišče Ljubelj/Mauthausen 1943–1945 v Tržiškem muzeju ([[Muzej novejše zgodovine Slovenije]], Tržiški muzej) - kot del ekipe. Pri projektu je sodeloval s svojim zavodom Godot.<ref name=":19">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/Zapisniki%20sej%20IO%20in%20OZ/2021/valvasor20printB.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2020]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref> == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.teaterssg.com/actor/tadej-pisek/ Profil] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180504090520/http://www.teaterssg.com/actor/tadej-pisek/ |date=2018-05-04 }} na teaterssg.com {{actor-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pišek, Tadej}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] ba8qisvra5e4vz65rjthfyobbobu4y9 0 449823 6752623 6744675 2026-09-18T18:31:14Z Erardo Galbi 166658 6752623 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Mada’in Saleh <br> {{lang|ar|مدائن صالح}} |alternate_name = Al-Hijr<br />Hegra |image = Madain Saleh (6730361263).jpg |alt = |caption = Madaʼin Saleh |map_type = Saudova Arabija |map_alt = |map_size = |coordinates = {{coord|26|47|30|N|37|57|10|E|display=inline,title}} |location = regija Al Madinah, Al-Hejaz, [[Saudova Arabija]] |region = |type = naselje |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = |cultures = |dependency_of = |occupants = |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> |notes = {{Infopolje Kraj svetovne dediščine|child=yes|noicon=false | WHS = Al-Hijr Archaeological Site (Madâin Sâlih) }} }} '''Mada'in Saleh''' (arabsko مدائن صالح, ''madā'in Ṣāliḥ'') imenovano tudi '''Al-Hijr''' ali '''Hegra''', je predislamsko arheološko najdišče v Al-`Ula, znotraj regije Al Madinah, v [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]]. Večina ostankov je iz obdobja [[Nabatejsko kraljestvo|Nabatejskega kraljestva]] (1. stoletje). Lokacija je najjužnejše in največje naselje kraljestva za [[Petra (Jordanija)|Petro]], prestolnic kraljestva.<ref>{{navedi novice | work = BBC | title = Saudi Arabia's silent desert city | author = Marjory Woodfield | date = 21 April 2017 | url = http://www.bbc.com/travel/story/20170418-saudi-arabias-silent-desert-city}}</ref> Prav tako lahko najdemo sledi lihijanitske in rimske okupacije pred in po vladanju Nabatejcev. [[Koran]] postavlja naselitev območja s [[Tamudi]] v času Saleha (prerok predislamske Arabije), med [[Noe]]tom in Hudom na eni strani in [[Abraham]]om in [[Mojzes]]om na drugi strani. Po islamskem besedilu je Tamude kaznoval [[Alah]] za njihove [[Idolatrija|idolatrije]], da jih je prizadel potres in bliskanje. Tako je mesto pridobilo ugled kot prekleti kraj - podobo, ki jo poskuša nacionalna vlada premagati, saj želi razviti Mada'a Saleh za potrebe turizma. Leta 2008 je UNESCO uvrstil Mada'in Saleh kot seznam svetovne dediščine in postal prva svetovna dediščina Saudove Arabije. Izbran je bil zaradi dobro ohranjenih ostankov Nabatejskega kraljestva iz pozne antike, zlasti 131 skalnatih monumentalnih grobnic z razkošno okrašenimi fasadami. == Ime == Njegova dolga zgodovina in številne kulture, ki so zasedale območje, so dale več imen. Najzgodnejše se zdi da je Hegra. Sedanji naziv pomeni 'mesto Saleha', ki se nanaša na koranskega preroka Saleha. Ime ''Al-Hijr'' (arabsko الحجر 'skalnato mesto'<ref name="Cite quran|15|80|e=84|s=ns">{{cite quran |15 |80 |e=84 |s=ns}}</ref>) je bilo uporabljeno tudi kor aluzijo na topografijo. == Lokacija == Arheološko najdišče Mada'in Saleh leži 20&nbsp;km severno od mesta Al-`Ula, 400&nbsp;km severozahodno od [[Medina|Medine]] in 500&nbsp;km jugovzhodno od Petre v Jordaniji. Najdišče je na planoti, ob vznožju bazaltnega platoja, ki tvori del gorovja Hijaz. Zahodni in severozahodni deli mesta so nasičeni z vodo, ki jo je mogoče doseči na globini 20 m. Lega je pomembna za puščavsko pokrajino, ki jo zaznamujejo izdanki peščenjaka različnih velikosti in višin.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/1293/documents/%23ABevaluation Unesco]</ref> == Zgodovina == === Obdobje Saliha in Tamudov === Po islamskem izročilu je bil do tretjega tisočletja pr. n. št. Al-Hijr že naseljen s plemenom Tamudi, ki je izklesalo strukture v skalo. Pleme je izvajalo idolatrijo, prevladovalo pa je zatiranje.<ref name=verses>{{navedi splet |title=HISTORY: Explanation of the Verses |work=Historical Madain Saleh |url=http://www.madainsaleh.net/Explanation_of__Verses.html |accessdate=2014-04-07 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408215038/http://www.madainsaleh.net/Explanation_of__Verses.html |url-status=dead }}</ref> Salih, kateremu se pogosto pripisuje ime mesta 'Mada'in Salih', se imenuje Thamudis. Thamudis ni upošteval opozorila in namesto tega ukazal Salehu, naj pozabi nosečo kameljo boginjo na gori. In tako jo je Alah poslal ljudem na pobočju gore, kot dokazilo o božanski Salehovi misiji,. Vendar je le manjšina upoštevala njegove besede. Neverniki so ubili sveto kamelo namesto skrbi za to, kot je bilo povedano in tele je teklo nazaj na goro, od koder je prišla in kričalo. Tamudi so določili tri dni, preden so kaznovali, ker niso verjeli in niso upoštevali opozorila. Saleh in njegovi monoteistični privrženci so zapustili mesto, druge pa je Alah kaznoval - njihove duše so zapustile njihova telesa sredi potresa in bliskanja. === Obdobje Lihijcev === Arheološke sledi [[Jamske poslikave|jamske umetnosti]] na peščenjaku in [[Epigrafika|epigraf]]ske napise, ki jih strokovnjaki štejejo za lihijsko pisavo, so našli na vrhu Atlebove gore blizu Mada'in Saleha in so datirani v 3. in 2. stoletje pr. n. št., kar kaže na zgodnjo človeško naselitev območja, saj so imeli dostopen vir sladke vode in plodna tla.<ref name=madain>{{navedi splet |title=HISTORY: Madain Saleh |work=Historical Madain Saleh |url=http://www.madainsaleh.net/HISTORY.html |accessdate=2013-02-20 |archive-date=2012-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120624021636/http://www.madainsaleh.net/HISTORY.html |url-status=dead }}</ref> Naselje Lihijcev je postalo trgovsko središče za blago z vzhoda, severa in juga. === Nabatejsko obdobje === [[File:Myrrh.JPG|thumb|right|250px|Mira je bila ena od luksuznih dobrin, ki je prečkala nabatejsko ozemlje na trgovskih poteh.]] Obsežno naselje nastalo v 1. stoletju n. št., ko je vladal nabatejski kralj Areta IV. Filopatris (Al-Harith IV) (9 pr. n. št. - 40. n. št.), ki je ustanovil Mada'in Saleh kot drugo prestolnico kraljestva, po Petri na severu. Prostor je doživel veliko urbanizacijsko gibanje in ga spremenilo v mesto. Značilna je bila nabatejska skalna arhitektura, saj je bila [[geologija]] Mada'in Saleha odlična podlaga za klesanje spomenikov in naselbin in z nabatejsko pisavo popisane njihove fasade. Nabatejci so razvili tudi oazno kmetijstvo s kopanjem vodnjakov in zbiralnikov za deževnico v skali in vklesanih mestih v peščenjakovih izdankih. Podobne strukture so se pojavljale tudi v drugih naselbinah Nabatejcev, od južne Sirije (regije) do severa, in na jug do Negeva in do neposrednega območja Hedžasa. Najvidnejša in največja med njimi je [[Petra (Jordanija)|Petra]]. Na križišču trgovanja je obstajalo Nabatejsko kraljestvo, ki je imelo monopol za trgovanje z [[kadilo]]m, [[Mira (kadilo)|miro]] in začimbami. Mada'in Saleh, ki se je med Nabatejci imenoval Hegra, se je povezal s pristaniščem Egram Kome ob Rdečem morju in dosegel vrhunec kot glavno počivališče na glavni trgovski poti sever-jug. === Rimsko obdobje === Leta 106 je bilo Nabatejsko kraljestvo priključeno v [[Rimsko cesarstvo]].<ref name=fall>{{navedi splet |title=HISTORY: Fall of Al-Hijr |work=Historical Madain Saleh |url=http://www.madainsaleh.net/Fall_of_Al-Hijr.html |accessdate=2014-04-07 |archive-date=2014-04-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225337/http://www.madainsaleh.net/Fall_of_Al-Hijr.html |url-status=dead }}</ref> Hedžas, ki je obsegal Hegro, je postal del [[Arabija (rimska provinca)|rimske province Arabije]] (''Arabia Petraea''). :''Regija Hidžaz je bila leta 106 vključena v rimsko pokrajino Arabijo. Nedavno je bil odkrit monumentalni rimski epigraf iz leta 175-177 v al-Hijrju (takrat imenovan "Hegra" in zdaj Mada'in Saleh)''. Trgovska pot se je od osi sever-jug po Arabskem polotoku preusmerila na pomorske poti po Rdečem morju. Tako je Hegra kot trgovsko središče začela nazadovati, kar je pripeljalo končno do opustitve. Zaradi pomanjkanja kasnejšega dogajanja in na podlagi arheoloških študij, so strokovnjaki domnevali, da je mesto v pozni antiki izgubilo vse svoje urbane funkcije (predvsem zaradi procesa dezertifikacije). Nedavno so odkrili dokaze, da so Trajanove rimske legije zasedle Mada'in Salih v severovzhodni Arabiji, kar je povečalo rimsko provinco Arabia Petraea.<ref>Kesting, Piney. "Saudi Aramco World (May/June 2001): Well of Good Fortune". Retrieved 2014-04-07</ref> Zgodovina Hegre, od upada rimskega imperija do nastanka islama v časih [[Mohamed]]a, še ni znana. Potniki in romarji so jo sporadično omenjali v naslednjih stoletjih ko so hodili v [[Meka|Meko]]. Hegra je služila kot postaja vzdolž romarske poti za ljudi, ki so izvajali [[hadž]], ker je zagotavljal zaloge in vodo. Med zapisi je opis popotnika [[Ibn Battuta|Ibn Battute]] iz 14. stoletja, ki je opazil rdeče kamnite grobnice Hegre, ki so jo takrat imenovali "al-Hijr". Vendar tam ni omenil človeških dejavnosti. === Osmansko obdobje === [[File:Mada'in Salih Ottoman fort.jpg|thumb|right|250px|Osmanska trdnjava Hajj pri Mada’in Salih, 1907.]] [[Osmansko cesarstvo]] je leta 1517 priključilo zahodno Arabijo iz [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluškega sultanata]].<ref>The New Encyclopædia Britannica: Macropædia Volume 13. USA: Encyclopædia Britannica, Inc. 1995. p. 820. ISBN 0-85229-605-3</ref> V zgodnjih osmanskih poročilih o cesti hadž med Damaskom in Meko, Mada'in Saleh ni omenjen do leta 1672, ko je turški popotnik [[Evlija Čelebi]] zapisal, da je karavana prešla skozi kraj imenovan »Abyar Saleh«, kjer so bili ostanki sedem mest.<ref name="Petersen146">Petersen 2012, p. 146.</ref> Popotnik Murtada ibn 'Alawan jo je spet omenil kot počivališče na poti, imenovani »al-Mada'in«. Med letoma 1744 in 1757 je bila na al-Hijrju zgrajena [[utrdba]] na ukaz turškega guvernerja Damaska, As'ad Pasha al-Azma. Prav tako je bil zgrajen zbiralnik, ki je dobila veliko vrtino v trdnjavi, saj je bila tukaj enodnevna postaja za romarje hadža, kjer so lahko kupovali blago, kot so datlji, limone in pomaranče. Bila je del serije utrdb, zgrajenih za zaščito romarske poti v Meko. ==== 19. stoletje ==== [[File:Hejaz railway.svg|thumb|right|250px|Karta Hedžaške železniške proge prečka Mada’in Saleh.]] Po tem, ko je leta 1812 švicarski raziskovalec [[Johann Ludwig Burckhardt]] odkril Petro, je Charles Montagu Doughty, angleški popotnik, slišal podobno o lokaciji blizu Mada'in Saleha, utrjenega osmanskega mesta na cesti hadž iz Damaska. Za dostop do lokacije se je Doughty pridružil karavani in leta 1876 prišel do mesta ruševin, ki ga je opisal v svojem dnevniku objavljenem kot ''Travels in Arabia Deserta''. Doughty je opisal osmansko trdnjavo, kjer je prebival dva meseca in opozoril, da so beduinska plemena imela stalen tabor zunaj stavbe. V 19. stoletju so obstajali zapisi, da so vodnjake in oazno kmetijstvo Al-Hijr občasno uporabljali naseljenci iz bližnje vasi Tayma. To se je nadaljevalo vse do 20. stoletja, ko je bila po nalogu osmanskega sultana Abdula Hamida II., zgrajena [[Hedžaška železnica]] (1901-08) med Damaskom in Jeruzalemom na severozahodu ter Medino in Meko in s tem olajšanje romarske poti do slednje in politično in gospodarsko utrditev osmanske uprave centrov islamske vere.<ref>Baker, Randall (1979). King Hussein And The Kingdom of Hejaz. p. 18. ISBN 0-900891-48-3.</ref> Za vzdrževanje lokomotiv ter pisarne in spalnice za železniško osebje je bila zgrajena postaja severno od Al-Hijrja. Železnica je zagotovila večjo dostopnost do lokacije. Vendar pa je bilo to uničeno v lokalnem uporu med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Kljub temu so se na mestu še naprej izvajale arheološke raziskave in to do ustanovitve kraljevine Saudove Arabije v 1930-ih do 1960-ih. Železniška postaja je bila prav tako obnovljena in ima zdaj 16 stavb in več kosov železniškega voznega parka. Do konca 1960-ih je vlada Saudove Arabije oblikovala program za uvedbo sedentarnega življenjskega sloga nomadskih plemen beduinov, ki živijo na tem območju. Predlagano je, da se naselijo na al-Hijr, ponovno uporabijo že obstoječe vodnjake in kmetijske značilnosti lokacije. Vendar je uradna identifikacija al-Hijrja kot arheološkega najdišča leta 1972 pripeljala do preselitve beduinov proti severu izven meje območja. To je vključevalo tudi razvoj novih kmetijskih zemljišč in sveže izkopanih vodnjakov, s čimer se je ohranilo stanje Al-Hijra. == Trenutni razvoj == Čeprav je bila lokacija Al-Hijr razglašena za arheološki zaklad v začetku 1970-ih, je bilo od takrat opravljenih le nekaj preiskav. Prepoved čaščenja predmetov / artefaktov je povzročila samo minimalne arheološke dejavnosti s slabo vsebino. Ti konzervativni ukrepi so bili olajšani v začetku leta 2000, ko je Savdova Arabija povabila ekspedicije za izvajanje arheoloških raziskav v okviru prizadevanj vlade za pospeševanje varstva kulturne dediščine in turizma. Arheološko najdišče je bilo leta 2008 razglašeno za območje svetovne dediščine Unesca.<ref>[http://whc.unesco.org/en/list/1293 Unesco ''Al-Hijr Archaeological Site (Madâin Sâlih) '']</ref> == Arhitekture == [[File:Petra Jordan BW 36.JPG|thumb|250px|right| Arheološki ostanki Mada'in Saleh se pogosto primerjajo s tistimi iz Petre (na sliki)]] [[File:Qasr al Farid.JPG|thumb|250px|right|Qasr al Farid, največja grobnica na najdišču Mada’in Saleh]] [[File:Mada'in Saleh Al-Hijr Hegra (مدائن صالح) (8136618664).jpg|thumb|right|Mada'in Saleh]] Nabatejsko mesto Hegra je bilo zgrajeno okoli stanovanjskega območja in njegove oaze v 1. stoletju. Izdanki peščenjaka so bili izklesani za potrebe nekropole. Skupaj so ohranjena štiri nekropolska območja, na katerih je bilo na fasadah razstavljenih 131 kamnitih grobnic, ki so razširjene na 13,4&nbsp;km.<ref>[http://nabataea.net/medain.html Nabataea]</ref> {| class="wikitable sortable" border="2" cellpadding="2" cellspacing="0" style="margin: 0 1em 0 0; background: #f9f9f9; border: 1px #aaa solid; border-collapse: collapse; font-size: 95%;" |- bgcolor="efefef" |- ! Nekropola ! Lega ! Obdobje izgradnje ! Pomembne lastnosti |- | ''Jabal al-Mahjar'' | sever | ''ni informacij'' | Grobnice so bile vklesane na vzhodni in zahodni strani štirih vzporednih izdankov kamnin. Okrasje na fasadi je majhno |- | ''Qasr al walad | ''ni informacij'' |align="center"| 0&ndash;58 n. št. | Vključuje 31 grobnic, okrašene z lepimi napisi, kot tudi umetniškimi elementi, kot so ptice, človeški obrazi in domišljijska bitja. Vsebuje najbolj monumentalne kamnite vklesane grobnice, vključno z največjo fasado, ki meri 16 m v višino. |- | Območje C | jugovzhod |align="center"| 16&ndash;61 n. št. | Sestavljen je iz enega izoliranega izdanka, ki vsebuje 19 vklesanih grobnic<ref name=tourist>{{navedi splet | title = HISTORY: Tourist sites in Madain Saleh | work = Historical Madain Saleh | url = http://www.madainsaleh.net/Tourist_Sites_in..html | accessdate = 2014-04-07 | archive-date = 2014-04-08 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140408223823/http://www.madainsaleh.net/Tourist_Sites_in..html | url-status = dead }}</ref> Na fasadah ni izrezljanih ornamentov. |- | ''Jabal al-Khuraymat'' | jugozahod |align="center"| 7&ndash;73 n. št. | Največji od štirih, ki je sestavljen iz številnih izdankov, ločenih s peščenimi območji; le osem izdankov je razkrilo grobnice, skupaj 48. Slaba kakovost peščenjaka in izpostavljenost prevladujočim vetrom sta povzročila slabo stanje večine fasad. |} Tudi nemonumentalne grobnice, ki jih je skupaj 2000, so del kraja. Nadaljnje opazovanje fasad kaže na družbeni položaj pokopane osebe - velikost in okrasitev strukture odražata bogastvo osebe. Nekatere fasade so imele plošče nad vhodom, ki so vsebovale informacije o lastnikih grobnic, verskem sistemu in zidarjih, ki so jih izklesali. Mnoge grobnice kažejo na vojaški čin, kar je vodilo arheologe, da bi lahko mesto nekoč bila vojaška baza Nabatejcev, namenjena zaščiti trgovinskih dejavnosti naselja. Nabatejsko kraljestvo ni bilo le na križišču trgovine, ampak tudi kulture. To se odraža v različnih motivih fasadnih dekoracij, izposojanju slogovnih elementov iz Asirije, Fenicije, Egipta in helenistične Aleksandrije, skupaj z domačim umetniškim slogom. Rimske dekoracije in latinske napise so prav tako našli na grobnicah, ko je ozemlje osvojilo Rimsko cesarstvo. V nasprotju z izdelanimi zunanjimi deli so notranjosti skalnatih struktur preproste. V severovzhodnem delu območja se nahaja religiozno območje, znano pod imenom ''Jabal Ithlib''. Domneva se, da je bilo prvotno posvečeno nabatejeskemu božanstvu Dušari. Ozki hodnik, dolg 40 metrov med visokimi skalami spominja na [[Sik]] v Petri in vodi v dvorano ''Divan'', muslimanske senatne zbornice ali sodišča. Majhna verska svetišča z napisi so bila vklesana v skale v bližini. Stanovanjski prostor se nahaja na sredini planote, daleč od izvirov. Primarni gradbeni material za hiše in obodne stene je bila opeka posušena na soncu. Nekaj ostankov stanovanjskega območja obstaja. Vodo zagotavlja 130 vodnjakov, ki so v zahodnem in severozahodnem delu mesta, kjer je bila podtalnica na globini le 20 m. V skalo so bili vrezani vodnjaki s premeri od 4 do 7 m, nekateri, izkopani v mehkejšem materialu so ojačani s tršim peščenjakom. == Pomen == [[File:Nabatean kingdom language scripts.jpg|thumb|250px|right|Napis v nabatejski pisavi nad grobnico.]] Arheološko najdišče Al-Hijr leži v sušnem okolju. Suha klima, odsotnost ponovne naselitve po tem ko je bil kraj opuščen in prevladujoča lokalna prepričanja o kraju, to vse je omogočilo izredno stanje ohranitve Al-Hijra, ki zagotavlja obsežno sliko načina življenja Nabatejcev. Menijo, da označuje južni obseg Nabatejskega kraljestva. Oazno kmetijstvo Al-Hijra in obstoječi vodnjaki kažejo nujne prilagoditve ljudi v danem okolju. Njegova izrazito ločena lokacija je drugo največje naselje, ki dopolnjuje bolj znane arheološke najdbe Petre v Jordaniji. Lokacija mesta na križišču trgovanja ter različni jeziki, scenariji in umetniški slogi, ki se odražajo v fasadah monumentalnih grobnic, ga ločijo od drugih arheoloških najdišč. Po pravici si zaslužil vzdevek »prestolnica spomenikov« med 4000 arheološkimi najdišči v Saudovi Arabiji. == Sklici == {{sklici|2}} == Drugo branje == *Abdul Rahman Ansary; Ḥusayn Abu Al-Ḥassān (2001). The civilization of two cities: Al-ʻUlā & Madāʼin Sāliḥ. Riad: Dar Al-Qawafil. ISBN 9960-9301-0-6. ISBN 978-9960-9301-0-7 *Mohammed Babelli (2003). Mada’in Saleh. Riad: Desert Publisher. ISBN 978-603-00-2777-4. (I./2003, II./2005, III./2006, IV./2009.) == Zunanje povezave == {{commons category|Meda'in Saleh}} * [http://whc.unesco.org/en/tentativelists/5084/ World Heritage listing submission] * [http://nabataea.net/medain.html Photo gallery at nabataea.net] * [http://www.hegra.fr Personal website on Hegra (Madain Saleh) (picture, text, map, video and sound) at hegra.fr] * [https://web.archive.org/web/20120211083605/http://www.zubeyr-kureemun.com/SaudiArabia/PhotoGalleryOfMadainSaleh.htm Photos] from [[Mauritius|Mauritian]] photographer [https://web.archive.org/web/20071225071814/http://www.zubeyr-kureemun.com/index.htm Zubeyr Kureemun] * [https://archive.today/20081011152514/http://www.splendidarabia.com/mada'in_salih.htm Historical Wonder] by Mohammad Nowfal * [http://observers.france24.com/en/content/20090907-saudi-arabia-hidden-city-cursed-islam-history-Meda-in-Saleh Saudi Arabia's Hidden City] from France24 * [https://web.archive.org/web/20110715133649/http://www.qatarvisitor.com/index.php?cID=448&pID=1764 Madain Salah: Saudi Arabia's Cursed City] === Video === * [https://www.youtube.com/watch?v=B2n-P7Ed264 The Road to Madain Salah] * Round in Madain Salah : [https://www.youtube.com/watch?v=X6uVK9JJ_JQ Part1] - [https://www.youtube.com/watch?v=FK6x56oiEDc Part2] - [https://www.youtube.com/watch?v=y8mzIKHQbEQ Part3] - [https://www.youtube.com/watch?v=VMrWuiijVJs Part4] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nabateja]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Saudovi Arabiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Saudovi Arabiji]] 37erux0y31s6s2jhobgn248lblw6old 0 453832 6752627 6679375 2026-09-18T18:37:51Z Erardo Galbi 166658 6752627 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Belbaşı |native_name = |alternate_name = |image = |alt = |caption = |map_type = Turčija |map_alt = |map_size = 285 | latd = 36 | latm = 34 | lats = 39 | latNS = N | longd = 29 | longm = 58 | longs = 14 | longEW = E | coordinates_display = inline, title |location = jugozahodno od [[Antalya|Antalye]] |region = [[Turčija]] |type = jama |part_of = |length = |width = |area = |height = |builder = |material = |built = |abandoned = |epochs = <!-- actually displays as "Periods" --> |cultures = |dependency_of = |occupants = [[paleolitik]], [[mezolitik]], [[neolitik]] |event = |excavations = 1960-ih |archaeologists = |condition = |ownership = |management = |public_access = |website = <!-- {{URL|example.com}} --> }} '''Belbaşı''' je jama in pozno paleolitsko / mezolitsko mesto v južni [[Turčija|Turčiji]], ki leži jugozahodno od [[Antalya|Antalye]]. == Splošno == Kultura Belbaşı je izraz, ki se včasih uporablja za opis prazgodovinske kulture, o kateri so bile v šestdesetih letih raziskane jasno prepoznavne sledi na kraju samem, včasih pa se je uporabljala tudi za naslednje mezolitske / proto-neolitske kulture jame Beldibi v bližini, le nekaj kilometrov oddaljeno proti severu ali v širšem pomenu, zajema celotno zaporedje, ki ga sestavlja pol ducata jam zahodno od Antalye, v tem smislu pa zajema tudi neolitska območja jam Çarkin, Öküzlü in jame Karain. Drugi viri začnejo zaporedje v Beldibiju, tako da se nanašajo na kulturo Beldibi ali pa vsako jamo obravnavajo posamezno. Takšna zaporedja od poznega paleolitika do neolitika na tako tesno lociranih mestih ni znana drugje.<ref>{{navedi splet |url=http://dergiler.ankara.edu.tr/dergiler/14/714/9058.pdf |title=ANATOLIAN EPI-PALEOLITHIC PERIOD ASSEMBLAGES |publisher=Dergiler.ankara.edu.tr |date= |author= |accessdate=March 7, 2017 |archive-date=2018-07-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180718230130/http://dergiler.ankara.edu.tr/dergiler/14/714/9058.pdf |url-status=dead }}</ref> Predmeti kulture Belbaşı vključuje različne puščice, trikotne konice in poševno prirezane lopatice. Kultura Beldibi ponuja še barvne kamninske gravure na stenah jame, doslej edina znana [[Jamske poslikave |jamska umetnost]] v zahodni Aziji, pa tudi oprema, okrašena z naravnimi oblikami in geometrijskim okrasjem. Našli so uvožene predmete iz [[obsidian]]a, verjetno iz vzhodnega [[Taurus]]a ali severno od reke Gediz in zgodnje oblike lončarstva. Pojavljajo se kosti jelena, kozoroga in goveda, verjetno pa so se ukvarjali z obalnim ribolovom v bližnjem Sredozemskem morju in z zbiranjem divjega zrnja. Ni še nobenega dokaza o pridelavi hrane ali reji živali.<ref>{{navedi splet |url=https://books.google.com.kh/books?id=UYrTfx-vc2QC&pg=PA12&lpg=PA12&dq=Belba%C5%9F%C4%B1+cave&source=bl&ots=aRW1sDv2qB&sig=oDTykQ_OJlcWiNZmrjF1D1NVrqM&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjQuOLVxcTSAhVEMo8KHTo-C3EQ6AEIRzAI#v=onepage&q=Belba%C5%9F%C4%B1%20cave&f=false |title=Turkey (English) |publisher=Google Books |date= |author= |accessdate= March 7, 2017}}</ref> Do proto-neolitske kulture Beldibi, ki se je razvila iz mezolitske Belbaşı, je le možno, čeprav zelo, da se viri razlikujejo v izbiri pogojev za zadevne kulture. Zbirka obeh kultur temelji na mikrolitih. == Povezava z drugimi prazgodovinskimi kulturami == Kultura Belbaşı kaže znake zgodnje povezave s kulturo Kebaran v Palestini. Njihova naselja so bila v tem pogledu stalna, značilna Natufianska kultura mest v tem pogledu in mnoga kasneje so se razvila v kmetijske vasi, podobno kot [[Jeriho]]v predhodnik [[Tell es-Sultan]], naseljen okoli 7800 let pr. n. št.. Njihov najdaljši učinek se ni čutil na Bližnjem vzhodu, kjer se zdi, da po 5.000 letih niso pustili trajnega vtisa v kulturnem razvoju Anatolije, temveč v Evropi, saj je bila na tej novi celini uvedena neolitska kultura Anatolije s prvimi začetki kmetijstva in živinoreje. == Sklici == {{sklici|2}} ==Druga literatura== * {{navedi knjigo| title = Earliest civilizations of the Near East | url = https://archive.org/details/earliestciviliza00mell |isbn=978-0-07-041461-7|author=James Mellaart|publisher=McGraw-Hill|year=1965}} * {{navedi knjigo| title = Encyclopedic Dictionary of Archaeology | url = https://archive.org/details/encyclopedicdict0000kipf |isbn=978-0-306-46158-3 |page=[https://archive.org/details/encyclopedicdict0000kipf/page/62 63]|author=Barbara Ann Kipfer|publisher=Axel Springer AG |year=2000}} [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] 9n9hekl9gr4uk0dyouwz4uxvblrdqrq 0 454373 6752444 6726383 2026-09-18T12:00:16Z Magnefl 108227 foto 6752444 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | image = Aphidecta obliterata02.jpg | image_width = 250px | image_caption =''Aphidecta obliterata''. Dorsal view | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Arthropoda]] (členonožci) | classis = [[Insecta]] (žuželke) | ordo = [[Coleoptera]] (hrošči) | familia = [[Coccinellidae]] (polonice) | subfamilia = [[Coccinellinae]] | genus = ''[[Aphidecta]]'' | species = '''''A. obliterata''''' | binomial = ''Aphidecta obliterata'' | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]]) <ref>Linnaeus, C. 1758. ''Systema Naturae per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis'', Tomus I. Editio decima, reformata. Holmiæ: impensis direct. Laurentii Salvii. i–ii, 1–824 pp</ref> |synonyms=<ref name=FE/> * ''Coccinella obliterata'' Linnaeus, 1758 * ''Coccinella formosa'' Gravenhorst, 1807 * ''Coccinella livida'' DeGeer, 1775 * ''Coccinella m-nigrum'' Fabricius, 1792 * ''Coccinella obsoleta'' Schneider, D. H., 1792 * ''Coccinella pallida'' Thunberg, 1784 * ''Coccinella sexnotata'' Thunberg, 1784 }} '''Macesnova polonica''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Aphidecta obliterata''''') je vrsta [[polonice|polonic]], ki je razširjena po [[Evropa]], evropskem delu [[Rusija|Rusije]], [[Kavkaz]]u, [[Transkavkaz]]u, [[Mala Azija|Mali Aziji]] ter po delih [[Severna Amerika|Severne Amerike]].<ref name=XX>N. B. Nikitsky and А. S. Ukrainsky, 2016 [https://www.zin.ru/animalia/coleoptera/pdf/nikitsky_ukrainsky_2016_coccinellidae_of_moscow_province.pdf The Ladybird Beetles (Coleoptera, Coccinellidae) of Moscow Province] ISSN 0013–8738, ''Entomological Review'', 2016, Vol. 96, No. 6, pp. 710–735 ISSN 0013–8738</ref><ref name=FE>[https://fauna-eu.org/cdm_dataportal/taxon/86dc0f67-fac6-414b-9214-aa08983dfa6a Fauna europaea]</ref><ref>[http://www.catalogueoflife.org/annual-checklist/2011/details/species/id/6924088 Catalogue of life]</ref> ==Opis in biologija== Odrasli hrošči merijo v dolžino med 3,5 in 5 mm<ref name=AA>{{navedi splet|url=http://www.naturespot.org.uk/species/larch-ladybird |publisher=Nature Spot |title=Larch Ladybird - Aphidecta obliterate |accessdate=18. marca 2016 |archiveurl=https://www.webcitation.org/6g6M2eS7H?url=http://www.naturespot.org.uk/species/larch-ladybird |archivedate=18. marca 2016 |url-status=live |df= }}</ref> in so aktivni spomladi in poleti. Živijo na iglavcih, še posebej na [[Macesen|macesnih]], kjer se hranijo z raznimi listnimi ušmi, predvsem iz [[poddružina|poddružine]] ''[[Lachninae]]'' in z [[uši šiškarice|ušmi šiškaricami]] ([[Adelgidae]]). ==Variacije== Med variacije sodijo:<ref>{{Navedi splet |url=https://www.biolib.cz/en/formsearch/?action=execute&searcharea=1&string=aphidecta |title=Biolib |access-date=2018-11-28 |archive-date=2018-11-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181128210708/https://www.biolib.cz/en/formsearch/?action=execute&searcharea=1&string=aphidecta |url-status=dead }}</ref> * ''Aphidecta obliterata var. fenestrata'' Weise * ''Aphidecta obliterata var. illigeri'' Weise * ''Aphidecta obliterata var. livida'' Dejean * ''Aphidecta obliterata var. pallida'' Thunberg * ''Aphidecta obliterata var. sexnotata'' Thunberg [[File:Aphidecta obliterata-s.jpg|left|thumb|upright|Nekatere živali imajo 2–6 bledih pik]] ==Reference== {{refsez}} ==Zunanje povezave== * [http://www.golddistel.de/kaefer/coccinellidae/aphidecta-obliterata-i.htm Fotografije na Golddistel.de] {{Taxonbar|from=Q763836}} {{insect-stub}} [[Kategorija:Polonice]] [[Kategorija:Hrošči Azije]] [[Kategorija:Hrošči Evrope]] [[Kategorija:Hrošči Slovenije]] [[Kategorija:Hrošči Severne Amerike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 6vzcfwe7sjknmit2gq8armi4yfyng6f 0 465193 6752732 6573495 2026-09-19T07:32:00Z Sporti 5955 /* Reference */ {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} 6752732 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki | continent = Evropa | gender = | year = 2019 | logo = Volleyball Men's European Championship 2017 in Szczecin.jpg | size = 250px | caption = | host = {{BEL}}<br />{{FRA}}<br />{{NED}}<br />{{SLO}} | dates = 13. do 29. september 2019 | teams = 24 | venues = 10 | cities = 10 | champions = Srbija | title_number = 3 | mvp = | website = [http://www.cev.lu/Competition-Area/competition.aspx?ID=840&PID=-1 CEV] | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2017 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2021 }} '''Evropsko prvenstvo v [[Odbojka|odbojki]] 2019''' je bilo 31. evropsko prvenstvo, ki je potekalo v štirih državah - Belgiji, Franciji, Nizozemski in Sloveniji. Polfinalna boja sta potekala v Sloveniji in Franciji, finale pa v Parizu, Francija. Naslov evropskega prvaka je osvojila [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|reprezentanca Srbije]], ki je v finalu premagala [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|slovensko reprezentanco]]. ==Prizorišča== {| class=wikitable style=text-align:center width=40% |- !width=25%|Skupina A !width=25%|Skupina B !width=25%|Skupina B !width=25%|Skupina C<br />osmina finala<br />četrtfinale<br />polfinale !width=25%|Skupina D |- |'''{{Flag|FRA}} [[Montpellier]]''' |'''{{Flag|BEL}} [[Bruselj]]''' |'''{{Flag|BEL}} [[Antwerpia]]''' |'''{{Flag|SLO}} [[Ljubljana]]''' |'''{{Flag|NLD}} [[Rotterdam]]''' |- |[[Park&Suites Arena]] |[[Palais 12]] |[[Lotto Arena]] |[[Arena Stožice]] |[[Ahoy Rotterdam]] |- | '''10.700''' |'''15.000''' | '''5.218''' | '''12.480''' | '''15.818''' |- |[[Slika:Arena de Montpellier (FRA).jpg|130px]] |[[Slika:BW empty seats.jpg|130px]] |[[Slika:2013 3-cushion World Championship-Outdoor-01.jpg|130px]] |[[Slika:2011 boxing event in Stožice Arena-Dvorana stozice.jpg|130px]] |[[Slika:Rotterdam Ahoy 2012.jpg|130px]] |- !width=25%|Skupina D !width=25%|osmina finala<br />četrtfinale !width=25%|osmina finala<br />četrtfinale !width=25%|osmina finala<br />četrtfinale !width=25%|polfinale<br />3. mesto<br />finale |- |'''{{Flag|NLD}} [[Amsterdam]]''' |'''{{Flag|FRA}} [[Nantes]]''' |'''{{Flag|BEL}} [[Antwerpia]]''' |'''{{Flag|NLD}} [[Apeldoorn]]''' |'''{{Flag|FRA}} [[Pariz]]''' |- |[[Sporthallen Zuid]] |[[Hall XXL]] |[[Sportpaleis Antwerp]] |[[Omnisport Apeldoorn]] |[[AccorHotels Arena]] |- | '''6.000''' | '''10.200''' | '''23.359''' | '''5.000''' | '''20.300''' |- |[[Slika:Sporthallen Zuid.jpg|130px]] | |[[Slika:Sportpaleis.jpg|130px]] |[[Slika:Omnisport Apeldoorn.jpg|130px]] |[[Slika:AccorHotels Arena (Bercy Arena).jpg|130px]] |} == Skupine prvenstva == Žreb skupin je potekal 16. januarja 2019 v [[Bruselj|Bruslju]], [[Belgija]].<ref>https://www.cev.eu/News.aspx?NewsID=28319&ID=5</ref> {| class="wikitable" width=700 |- !width=25%|Skupina A !width=25%|Skupina B !width=25%|Skupina C !width=25%|Skupina D |- |{{vb|FRA}} |{{vb|BEL}} |{{vb|SLO}} |{{vb|NED}} |- |{{vb|ITA}} |{{vb|SRB}} |{{vb|RUS}} |{{vb|POL}} |- |{{vb|BUL}} |{{vb|GER}} |{{vb|FIN}} |{{vb|CZE}} |- |{{vb|POR}} |{{vb|SVK}} |{{vb|TUR}} |{{vb|EST}} |- |{{vb|GRE}} |{{vb|ESP}} |{{vb|MKD}} |{{vb|UKR}} |- |{{vb|ROU}} |{{vb|AUT}} |{{vb|BLR}} |{{vb|MNE}} |} ==Sklici== {{sklici}} {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} {{Šport v Sloveniji}} [[Kategorija:2019 v športu]] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2019]] [[Kategorija:Športne prireditve v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne prireditve v Belgiji]] [[Kategorija:Športne prireditve v Franciji]] [[Kategorija:Športne prireditve na Nizozemskem]] 9o9gr7blkil6d20unwqo9iopomww5ax 0 471001 6752594 6257317 2026-09-18T17:42:53Z Erardo Galbi 166658 6752594 wikitext text/x-wiki {{Italictitle}} {{Infopolje Muzej | name = Kraljeva orožarna | native_name = Livrustkammaren | native_name_lang = | image = Livrustkammaren 2011a.jpg | imagesize = 250 | caption = Vhod v muzej | alt = | map_type = | map_caption = | map_alt = | coordinates = {{coord|59|19|36|N|18|04|18|E|region:SE_type:landmark|display=inline}} | established = 1628<ref name=history>{{navedi splet |url=http://livrustkammaren.se/sv/om-museet/ett-museum-blir-till |title=Ett museum blir till |language=sv |publisher=Livrustkammaren |accessdate=16. marca 2012 |archive-date=2018-06-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141407/http://livrustkammaren.se/sv/om-museet/ett-museum-blir-till |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite encyclopedia |title=Livrustkammaren |encyclopedia=Nationalencyklopedin |language=sv |url=http://www.ne.se/livrustkammaren |accessdate=16. marca 2012}}</ref> | dissolved = | location = Slottsbacken, [[Stockholm]], [[Švedska]] | type = | collection = | visitors = | director = | president = | curator = | owner = | publictransit = | car_park = | network = | website = [http://livrustkammaren.se/en livrustkammaren.se] }} '''Kraljeva orožarna''' ({{Jezik-sv|Livrustkammaren}}) je [[muzej]] v kraljevi palači v [[Stockholm]]u, [[Švedska]]. Muzej hrani veliko predmetov švedskih kraljev in iz švedske vojne zgodovine. Je najstarejši muzej na Švedskem. Leta 1628 ga je ustanovil kralj [[Gustav II. Adolf]], ko se je odločil, da se morajo njegova oblačila s pohoda na [[Poljska|Poljsko]] ohraniti za naslednje rodove.<ref name=history/> V muzeju je tudi lovski rog, izdelan iz roga zadnjega [[Zober|zobra]], ki ga je švedska vojska med invazijo na Poljsko kot plen odpeljaja iz Jaktorówa.<ref>Emanuelsson, Urban; Petersson, Maria (2009). ''Europeiska kulturlandskap: hur människan format Europas natur''. T. Formas, 1650-9846; 2009:1 (švedščins). Stockholm: Formas. str. 161. ISBN 9789154059775. Pridobljeno 4. decembra 2014.</ref> <gallery> Slika:Hunting horn of Sigismund III of Poland.jpg|Okrašeni lovski rog kralja Sigismunda III. Poljskega, izdelan iz roga zadnjega zobra Slika:Kröningsmantel av purpurfärgad sammet - Livrustkammaren - 91426.tif|Obleka, ki jo je na kronanju nosila kraljica Kristina Slika:Sofia Magdalenas brudklänning, robe de cour, 1766.jpg|Poročna obleka kraljice Zofije Magdalene Danske (1766) Slika:Rum A - Livrustkammaren - 87956.tif|Pustna oprava kralja Gsstava III. Slika:Gustav Vasas hjälm från 1540 cirka - Livrustkammaren - 94005.tif|Čelada Gustava Vasa (1540) </gallery> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 1628]] [[Kategorija:Muzeji na Švedskem]] [[Kategorija:Zgodovinski muzeji]] o9q1q5wymqsruo7woe7w5ankbiwxd5h 0 476242 6752651 6641194 2026-09-18T20:53:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 20 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752651 wikitext text/x-wiki __BREZKAZALAVSEBINE__ '''[[Seznam]]''' '''prejemnikov''' nagrade Sklada Staneta Severja, t.i. [[Severjeva nagrada|'''Severjeve nagrade''']]. == Seznam po letih == ==== 1971 ==== * [[Vladimir Skrbinšek]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Foma Fomič Opiskin''', ''Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fomič'', po [[Selo Stepančikovo in njegovi prebivalci|romanu]] [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F. M. Dostojevskega]] priredil [[Dušan Pirjevec|D. Pirjevec]] * [[Aleksander Krošl|Aleksander (Sandi) Krošl]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Thomas Becket''', ''[[Umor v katedrali]]'', [[Thomas Stearns Eliot|T. S. Eliot]] * [[Marijana Klanšek]] (Jaklič), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Julija''', ''[[Gospodična Julija]]'', [[August Strindberg|A. Strindberg]] * [[Angelca Močnik]], Delavsko prosvetno društvo Prežihov Voranc [[Ravne na Koroškem|Ravne]]; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_98_L.pdf ''Prvi nagrajenci Sklada Staneta Severja''], Govekar, J.(22. december 1971), str. 8, ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 24</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dušan Pirjevec, Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fomič|url=https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:55c61b3c9237e|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011932/https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:55c61b3c9237e|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Aleksander Krošl|url=https://sigledal.org/geslo/Aleksander_Kro%C5%A1l|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-02-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200221142122/http://sigledal.org/geslo/Aleksander_Kro%C5%A1l|url-status=dead}}</ref> ==== 1972 ==== * [[Mira Sardoč]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Blanche Dubois''', ''[[Tramvaj Poželenje]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]] * [[Rudi Kosmač]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Odisej''', ''Smrt kraljevega javnega tožilca'', Y. Sevastikoglou; '''Starec''', ''Vdova iz Ankone'', [[Angelo Beolco (Ruzante)|A. Beolco Ruzante]] * [[Nevenka Vrančič]]; [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Vera Videčnik, Amatersko gledališče Slava Klavora [[Maribor]]; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1972_98_L.pdf ''Severjeve nagrade''], sl (20. december 1971), ''Gorenjski glas'', št. 98, letn. 25</ref> ==== 1973 ==== * [[Dare Ulaga]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Ferlež''', ''[[Raztrganci (Bor)|Raztrganci]]'', [[Matej Bor|M. Bor]] * [[Barbara Jakopič]] (Kraljevič), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ženska''', ''Podstrešje'', [[Janez Žmavc (dramatik)|J. Žmavc]] * [[Jože Kovačič (igralec)|Jože Kovačič]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za 30 let delovanja v tem gledališču (še pred ukinitvijo poklicnega): '''Urh Kante''', ''[[Razvalina življenja]]'', [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]] (prir.); '''učitelj Can''', ''Andora'', [[Max Frisch|M. Frisch]]; '''dr. Pavel Gruden''', ''[[Za narodov blagor]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Jura Krefl''', ''[[Kreflova kmetija]]'', [[Ivan Potrč|I. Potrč]]; '''Učitelj Jerman''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1973_98_L.pdf Pomemben kulturni dogodek v Šk. Loki]'', Bogataj, L. (22. december 1973), ''Gorenjski glas'', št. 98, letn. 26</ref> ==== 1974 ==== * [[Mina Jeraj|Minca (Mina) Jeraj]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Winnie''', ''Srečni dnevi'', [[Samuel Beckett|S. Beckett]] * [[Danilo Benedičič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Don Kihot''', ''Maškarada'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]] (v Mali drami) * [[Stane Raztresen]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]] in [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; nagrada za življenjsko delo: '''Jernej''', ''Hlapec Jernej'', po [[Hlapec Jernej in njegova pravica|povesti]] [[Ivan Cankar|I. Cankarja]]; '''Čedermac''', ''Kaplan Martin Čedermac'', po [[Kaplan Martin Čedermac|romanu]] [[France Bevk|F. Bevka]] * [[Srečo Špik|Sreko (Srečko) Špik]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gospod kolega''', ''Čarobna noč'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]] * Marjana (Marjanca) Čebulj; [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneja Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo: '''Marija Stuart''', ''[[Marija Stuart]]'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]]; '''Kata''', ''[[Tripče de Utolče]]'', [[Marin Držić|M. Držić]] Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1974_98_L.pdf ''Severjeve nagrade podeljene''], I. G. (24. december 1974), ''Gorenjski glas'', št. 98, letn. 27</ref><ref>{{Navedi splet|title=RAZTRESEN Stane|url=http://www.primorci.si/?id=675|website=www.primorci.si|accessdate=2020-03-26|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011928/http://www.primorci.si/?id=675|url-status=dead}}</ref> ==== 1975 ==== * [[Milena Muhič]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Jožefina''', ''[[Kranjski komedijanti]]'', [[Bratko Kreft|B. Kreft]]; '''Lizika''', ''Lizika'', [[Milenko Vučetić|M. Vučetić]] * [[Nika Juvan Kalan]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; delitev nagrade, '''Gospa Orbanova''', ''Mačja igra'', [[István Örkény|I. Örkény]] * [[Mojca Ribič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; delitev nagrade, '''Liza Protasova''', ''[[Otroci sonca]]'', [[Maksim Gorki|M. Gorki]] * [[Zlatko Šugman]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; delitev nagrade, '''Al Lewis''', ''Večna mladeniča'', [[Neil Simon|N. Simon]] * [[Stanislava Bonisegna]] (danes Stannia Bonisegna), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Wendy''', ''Kmetija'', [[David Storey|D. Storey]] ([[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in AGRFT) * Domen Končan, gledališka skupina Prosvetnega društva Horjul; nagrada za življenjsko delo: '''Walter Lee Younger''', ''[[Grozdna jagoda v soncu]]'', [[Lorraine Hansberry|L. Hansberry]] ; '''Stari Mahon''', ''[[Vražji fant zahodne strani]]'', [[John Millington Synge|J. M. Synge]]; '''Nicia''', ''[[Mandragola]]'', [[Niccolò Machiavelli|N. Machiavelli]]; '''Bryant''', ''Korenine'', [[Arnold Wesker|A. Wesker]]; '''Jack Boyle''', ''[[Junona in pav]]'', [[Seán O'Casey|S. O´Casey]]; Navedene vloge so bile predstavljene na Srečanjih slovenskih in jugoslovanskih gledaliških skupin. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1975_98_L.pdf ''Nagrade za najboljše igralske stvaritve''], (23. december 1975), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 28</ref> ==== 1976 ==== * [[Anica Kumer]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Jacinta''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * [[Lojze Rozman]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Badjin''', ''Cement'', [[Heiner Müller|H. Müller]] * [[Matjaž Turk]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Pinglet''', ''Hotel svobodne menjave'', [[Georges Feydeau|G. Feydeau]] * Marjan Trobec, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jimmy Porter''', ''Ozri se v gnevu'', [[John Osborne|J. Osborne]] * [[Mitja Šipek|Mitja (Matevž) Šipek]], [[Ravne na Koroškem]]; nagrada za življenjsko delo, poustvarjal predvsem dela [[Prežihov Voranc|P. Voranca]]. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1976_98_L.pdf Podelitev Severjevih nagrad]'', Govekar, J. (21. december 1976), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 29</ref> ==== 1977 ==== * [[Štefka Drolc]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Lidija Vasiljevna''', ''Staromodna komedija'', [[Aleksej Nikolajevič Arbuzov|A. N. Arbuzov]] * [[Miranda Caharija]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; delitev nagrade, '''Veronika''', ''[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'', [[Oton Župančič|O. Zupančič]] * [[Janez Eržen]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; delitev nagrade, '''Prior''', ''Ljudožerci'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]]; '''Korl''', ''Večer ženinov'', [[Andrej Hieng|A. Hieng]]; '''Mihol, Budalo''', ''Iz take snovi smo kranjski komedijanti'', [[Mirko Zupančič|M. Zupančič]] * [[Zvone Agrež]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Harry Berlin''', ''L'bez'n'', [[Murray Schisgal|M. Schisgall]]; '''Joško''', ''[[Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali]]'', [[Pavel Lužan|P. Lužan]] * Drago Razboršek, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za življenjsko delo (20 let dela v [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|Šentjakobskem]]): '''Silvester''', ''Scapinove zvijače'', [[Molière]]; '''Tripče de Utolče''', ''Tripče de Utolče'', [[Marin Držić|M. Držić]]; '''Adam''', ''Razbiti vrč'', [[Heinrich von Kleist|H. von Kleist]]; '''Joseph''', ''[[Naši trije Angeli|Naši trije angeli]]'', [[Bella in Samuel Spewack|S. Spewack, B. Spewack]]; '''Klander''', ''[[Ščuke pa ni]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; '''Marko Komadina''', ''[[Državni lopov]]'', [[Fadil Hadžić|F. Hadžić]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1977_97_L.pdf Severjeve nagrade za izjemne igralske storitve]'', Bogataj, L. (20. december 1977), ''Gorenjski Glas'', str. 15, št. 97, letn. 30</ref> ==== 1978 ==== * [[Pavla Brunčko]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Ona''', ''Intervju'', [[Matjaž Kmecl|M. Kmecl]] * [[Boris Cavazza]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Georgij''', ''Osvoboditev Skopja'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]] * [[Peter Dougan]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]; nagrada za dotedanje ustvarjanje: '''Medved''', ''Gugalnica'', [[Frane Puntar|F. Puntar]] * [[Matjaž Višnar|Matjaž Modic (kasneje Višnar)]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; Tri medigre: ''Budni stražnik'', ''Dva jezičneža'', ''Salamanška jama'', [[Miguel de Cervantes|M. de Cervantes]] * Miran Kenda, Linhartov oder Radovljica; '''Baron''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1978_98_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 7, Volčjak, M. (22. december 1978), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 31</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tri medigre: Budni stražnik, Dva jezičneža, Salamanška jama (1978)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?EID=24623&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1979 ==== * [[Maja Šugman]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Ines''', ''[[Za zaprtimi vrati|Zaprta vrata]]'', [[Jean-Paul Sartre|J. P. Sartra]] * [[Dare Valič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Erazem Žulaj''', ''[[Profesor Klepec|Profesor Klepec (Peter Klepec)]]'', [[Ferdo Kozak|F. Kozak]] * [[Silva Čušin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Evgenija''', ''Tango'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]] * Sonja Pavčič, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za 25 let ustvarjanja Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1979_99_L.pdf Severjeve nagrade priznanja za delo]'', str. 6, Volčjak, M. (21. december 1979), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 32</ref> ==== 1980 ==== * [[Teja Glažar|Teja (Mateja) Glažar]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Nora Helmer''', ''[[Nora|Nora (Hiša lutk)]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] * [[Tone Gogala]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Truffaldino''', ''[[Sluga dveh gospodov]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]] * [[Bine Matoh]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Točaj/Hudič''', ''[[Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju|Žabe]]'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]] * Poldka Štiglic, KD Loški oder Škofja Loka; nagrada za življenjsko delo (igralka, režiserka in mentorica) * Cvetka Videc, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); nagrada za življenjsko delo * [[Tine Oman]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za 18 let ustvarjanja (v [[Prešernovo gledališče Kranj|PG]] od leta [[1966]]): '''Župnik''', ''[[Grča]]'', [[Fran Govekar|F. Govekar]] * Igralci [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; posebno pismeno priznanje – ''[[Šuhu in leteča princesa]]'', [[Peter Hacks|P. Hacks]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1980_97_L.pdf Desete Severjeve nagrade]'', str. 8, Volčjak, M. (19. december 1980), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 32</ref> ==== 1981 ==== * [[Anica Veble]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Grofica Madeleine Petrovna''', ''V agoniji'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]]; '''Lenka''', ''Svatba'', [[Rudi Šeligo|R. Šeligo]] * [[Zlata Rodošek]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Fonsia Dorsey''', ''Partija remija'', [[Donald L. Coburn|D. L. Coburn]] * [[Ivo Ban]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Župnik''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Jurij''', ''[[Svatba (Šeligo)|Svatba]]'', [[Rudi Šeligo|R. Šeligo]] ([[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]); '''Vanek''', [[Václav Havel|V. Havel]]: ''Protest'' / [[Pavel Kohout|P. Kohout]]: ''Atest'' * [[Željko Hrs]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; nagrada za samostojne študije iz predmeta “umetnost giba”: ''Maska''; ''Lakomnost''; ''Superstreap'' * Nevenka Ketiš, lutkovno gledališče KUD Kobanci Kamnica pri [[Maribor]]u (lutkarica - ročne lutke in marionete, animatorka, recitatorka in igralka); nagrada za 12 let ustvarjanja, več kot 700 nastopov (11 glavnih vlog) v mariborski obči<nowiki/>ni, po [[Slovenija|S]]<nowiki/>[[Slovenija|lovenij]]<nowiki/>i in v sosednjih državah in zamejstvu. * [[Jože Vunšek]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za 20 let ustvarjanja. Začel je v domu DPD Svoboda Stražišče v igralski skupini Žarometi, od leta 1966 v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču]], poleg tega je organiziral proslave v [[Kranj]]u in po [[Gorenjska|Gorenjski]], na katerih je tudi sam nastopal. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1981_98_L.pdf ''Severjeva spominska svečanost'' in ''Severjevi nagrajenci''], str. 1 in 5, Volčjak, M. (22. december 1981), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 34</ref><ref>{{Navedi splet|title=VUNŠEK Jože|url=http://www.gorenjci.si/osebe/vun%C5%A1ek-jo%C5%BEe/496/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-03-26|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813120227/http://www.gorenjci.si/osebe/vun%C5%A1ek-jo%C5%BEe/496/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ivo Ban|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=12|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805011258/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=12|url-status=dead}}</ref> ==== 1982 ==== * [[Marinka Štern]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Štorklja''', ''[[Ujetniki svobode|Ujetniki Svobode]]'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]] * [[Zvone Agrež]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Mozart''', ''Amadeus'', [[Peter Shaffer|P. Shaffer]] * [[Saša Pavček]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hišna (Služkinja)''', ''Učna ura'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] * [[Bojan Umek]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Profesor''', ''Učna ura'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]]; '''Deeley''', ''Stari časi'', [[Harold Pinter|H. Pinter]] * Julka Bezjak, KPD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo (50 let - igralka, [[Gledališki režiser|režiserka]], mentorica): ''[[Krčmarica Mirandolina]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; ''Ekvinokcij''; ''Inšpektor na obisku'', [[John Boynton Priestley|J. B. Priestley]]; ''[[Mariana Pineda]]'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]]; ''Samorastniki'', po [[Samorastniki|noveli]] [[Prežihov Voranc|P. Voranca]]; ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; ''Hvarčanka'', [[Martin Benetović|M. Benetović]]; ''[[Svet brez sovraštva]]'', [[Mira Mihelič|M. Mihelič]]; '''Ona''', ''Intervju'', [[Matjaž Kmecl|M. Kmecl]] * Slava Maroševič, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneja Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo (80 vlog, več kot tisoč nastopov): '''Grozdana''', ''[[Tugomer]]'', [[Fran Levstik|F. Levstik]]; '''Veronika''', ''[[Veronika Deseniška (Župančič)|Veronika Deseniška]]'', [[Oton Župančič|O. Zupančič]]; '''Elizabeta''', ''[[Marija Stuart]]'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]]; '''Bernarda''', ''[[Dom Bernarde Alba]]'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]]; '''Meta''', ''Samorastniki'', [[Prežihov Voranc|P. Voranc]]; '''Alvingova''', ''[[Strahovi]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1982_97_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 6., Volčjak, M. (21. december 1982), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 35</ref> ==== 1983 ==== * [[Polona Vetrih]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Marcolfa''', ''[[Marcolfa]]'', [[Dario Fo|D. Fo]]; '''kot interpretka 20 zgodb''', ''[[Vaje v slogu (gledališka predstava)|Vaje v slogu]]'', [[Raymond Queneau|R. Queneau]] * [[Silvij Kobal]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Libero Incoronato''', ''Dolgonoge laži'', [[Eduardo De Filippo|E. De Filippo]]; '''Emerenziano Paronzini''', ''Delitev'', [[Piero Chiara|P. Chiara]] (priredba romana) * [[Irena Varga]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gospodična Prism''', ''[[Važno je imenovati se Ernest]]'', [[Oscar Wilde|O. Wilde]] * [[Milan Vodopivec]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Iskalec''', ''[[Potohodec]]'', [[Dane Zajc|D. Zajc]] * Staša Vovk, gledališka skupina DPD Svoboda Dušan Jereb Novo mesto; nagrada za dotedanje ustvarjanje: ''Korenine'', [[Arnold Wesker|A. Wesker]]; ''[[Anna Christie]]'', [[Eugene O'Neill|E. O'Neill]]; ''[[Komaj do srednjih vej]]'', [[Peter Ustinov|P. Ustinov]]; ''[[Komedija ljubezni]]'', [[Noël Coward|N. Coward]]; ''Črna komedija'', [[Peter Shaffer|P. Shaffer]] * Vili Makuc, Dramatično društvo Idrija; nagrada za življenjsko delo: '''Cerkovnik''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Fedor Ivanovič Kostomarov''', ''[[Anfisa]]'', [[Leonid Nikolajevič Andrejev|L. N. Andrejev]]; '''Maks''', ''[[Školjka (Kraigher)|Školjka]]'', [[Alojz Kraigher|A. Kraigher]]; '''Flore Briga''', ''[[Dva bregova]]'', [[Anton Leskovec|A. Leskovec]]; '''Franc Jerman''', ''[[Oskubite jastreba]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; '''Profesor Krulc''', ''[[Pomrak]]'', [[Vinko Cuderman|V. Cuderman]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1983_97_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', (20. december 1983), Gorenjski Glas, št. 97, letn. 36</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kobal, Silvij (1928–1991) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014520/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Piero Chiara, Delitev, Slovensko stalno gledališče v Trstu, 1982/83|url=https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:55d5f47f4d688|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011932/https://repertoar.sigledal.org/predmet/img:55d5f47f4d688|url-status=dead}}</ref> ==== 1984 ==== * [[Milena Zupančič]]; [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], '''Ana''', ''Ana'', [[Rudi Šeligo|R. Šeligo]] * [[Slavko Cerjak]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Klavdij''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''James Leeds''', ''[[Otroci manjšega boga]]'', [[Mark Medoff|M. Medoff]] * Jagoda Tovirac, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Claire''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * [[Branko Šturbej]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gloster''', ''Rihard III.'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Tatjana Košir, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]]; nagrada za 30 let ustvarjanja (66 vlog): '''Ana''', ''Dnevnik Ane Frank''; '''Hermija''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Ofelija''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] ; '''Nežka, hišna''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Jelena Ivanovna Popova''', ''Medved'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Suzanne Delicias''', ''Orkester'', [[Jean Anouilh|J. Anouilh]]; '''Ona''', ''Intervju'', [[Matjaž Kmecl|M. Kmecl]]; '''Gospa Lina Rose''', ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt|F. Dürrenmatt]] * Ivan Žnidarič, KPD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo (od leta 1960): '''Pravdač''', ''[[Celjski grofje (drama)|Celjski grofje]]'', [[Bratko Kreft|B. Kreft]]; '''Ževakin''', ''Ženitev'', [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|N. V. Gogolj]]; '''Župnik''', ''[[Kralj na Betajnovi]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Markiz Forlimpopoli''', ''[[Krčmarica Mirandolina]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; '''Martin''', ''[[Razvalina življenja]]'', [[Fran Saleški Finžgar|F. S. Finžgar]]; '''Baron''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Komar''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Viča''', ''Sumljiva oseba'', [[Branislav Nušić|B. Nušić]]; '''Ferlež''', ''[[Raztrganci (Bor)|Raztrganci]]'', [[Matej Bor|M. Bor]]; '''Upokojenec Gustelj''', ''Smrt predsednika hišnega sveta'', [[Ivo Brešan|I. Brešan]] (vloga tistega leta) Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1984_98_L.pdf Šest Severjevih nagrad]'', str. 5, (21. december 1984), ''Gorenjska Glas'', št. 98, letn. 37</ref><ref>{{Navedi splet|title=Izpitni nastop iz dramske igre III (1984)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13088&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1985 ==== * [[Brane Grubar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Vrezec''', ''Altamira'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]]; '''Emerik''', ''[[Veliki briljantni valček]]'', [[Drago Jančar|D. Jančar]] * [[Tone Kuntner]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''John Proctor''', ''Lov na čarovnice'', [[Arthur Miller|A. Miller]]; '''Trgovec Block''', ''[[Proces (roman)|Proces]]'', [[Franz Kafka|F. Kafka]] * [[Bernarda Oman]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jacinta''' in '''Ekspeditorica''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] (druga zasedba) * [[Violeta Tomić]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jacinta''' in '''Ekspeditorica''', ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * Vlado Zupančič, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za 10 let ustvarjanja (25 vlog): '''Pivovarski mojster''', ''Sprejem'' (pogostejši naslov je ''Avdienca''), [[Václav Havel|V. Havel]] * [[Alenka Bole Vrabec]], Linhartov oder Radovljica; nagrada za življenjsko delo: gledališče poezije (od leta [[1965]]); ''[[Izštevanja]]'', [[Svetlana Makarovič]]; Večer ciganske poezije; ''Raje življenje'', [[André Breton|A. Breton]]; '''Emilia''', ''Pokvečena sonca'', [[René Marqués|R. Marqués]] (Oder treh herojev, KUD Pirniče). Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1985_97_L.pdf In zbrali smo se tudi zoper obup]'', str. 5. Jelovčan, H. (20. december 1985), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 38</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pokvečena sonca 1984|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/item/pokvecena-sonca-1984.html|website=www.kamra.si|accessdate=2020-03-26|language=sl-si}}</ref> ==== 1986 ==== * [[Stanislava Bonisegna]] (danes Stannia Boninsegna), [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Leni''', ''[[Proces (roman)|Proces]]'', [[Franz Kafka|F. Kafka]]; '''Maggie Hobson''', ''[[Hobson v škripcih]]'', [[Harold Brighouse|H. Brighouse]]; '''Jessie Cates''', ''[[Lahko noč, mama]]'', [[Marsha Norman|M. Norman]] * [[Silva Čušin]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Ljubica''', ''[[Veliki briljantni valček]]'', [[Drago Jančar|D. Jančar]]; '''Tantalla''', ''Kalevala'', [[Dane Zajc|D. Zajc]] * [[Vesna Jevnikar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hedda Gabler''', ''[[Hedda Gabler]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]] * [[Mirjam Korbar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Elizabeta''', ''[[Marija Stuart]]'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]] * [[Andrej Rozman - Roza]], [[Gledališče Ane Monro]]; (ustanovil leta [[1982]]), nagrada za dosežke gledališča * Jože Varga, KUD Murska Sobota; nagrada za življenjesko delo ([[Gledališki igralec|igralec]], [[Gledališki režiser|režiser]], mentor, organizator in [[prevajalec]]); več kot 20 vlog v novosadski Tribuni mladih, v tamkajšnih društvih Svetozar Marković in [[Attila József|Jozsef Attila]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1986_97_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 5, L. M. (19. december 1986), ''Gorenjski Glas'', št. 97., letn. 39</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hedda Gabler (1986)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=1466&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesna Jevnikar|url=https://sigledal.org/geslo/Vesna_Jevnikar|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200108094506/http://sigledal.org/geslo/Vesna_Jevnikar|url-status=dead}}</ref> ==== 1987 ==== * [[Ljerka Belak]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Mumija''', ''[[Sonata strahov]]'', [[August Strindberg|A. Strindberg]]; '''Jacquelina''' in '''Sganarelova''', ''Zgrabite Sganarela'', [[Molière]] * [[Franc Markovčič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Saljoni''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''On''', ''Klopca'', [[Aleksander Isaakovič Gelman|A. I. Gelman]]; '''Smrdokavra''', ''Ptiči'', [[Milan Jesih|M. Jesih]] * [[Barbara Lapajne]] (Predin), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Agata''', ''[[Zločin na Kozjem otoku]]'', [[Ugo Betti|U. Betti]] * Miha Kap (kmet iz Zgornjih Žamanj pri Šentprimožu v [[Podjuna|Podjuni]]); nagrada za življenjsko delo: vloga v filmu [[Boj na požiralniku (film)|''Boj na požiralniku'' (1982)]]; '''General''', ''[[Komaj do srednjih vej]]'', [[Peter Ustinov|P. Ustinov]]; ''Samorastniki'', [[Prežihov Voranc|P. Voranc]] ([[Samorastniki|priredba]]); '''Matija Gubec''', ''[[Velika puntarija|Velika Puntarija]]'', [[Bratko Kreft|B. Kreft]]; '''Davorin''', ''Miklova Zala 87,'' [[Jakob Sket|J. Sket]], [[Jakob Špicar|J. Špicar]], [[Janko Messner|J. Messner]], [[Bruno Hartman|B. Hartman]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1987_98_L.pdf Podeljene Severjeve nagrade]'', str. 5, Mencinger, L. (18. december 1987), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 40</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=ZGRABITE SGANARELA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/148|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2021-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20211018144154/https://repertoar.sigledal.org/predstava/148|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zločin na Kozjem otoku (1987)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=8905&l=1|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Franc Markovčič|url=https://sigledal.org/geslo/Franc_Markov%C4%8Di%C4%8D|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805195851/https://sigledal.org/geslo/Franc_Markov%C4%8Di%C4%8D|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KLOPCA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/8719|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011929/https://repertoar.sigledal.org/predstava/8719|url-status=dead}}</ref> ==== 1988 ==== * [[Janez Bermež]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Geront in Pl. Prasetnik''', ''Zgrabite Sganarela'', [[Molière]]; '''Jonathan Jeremiah Peachum''', ''[[Opera za tri groše]]'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]] * [[Veronika Drolc]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Pujsek''', ''Medved Pu'', [[Alan Alexander Milne|A. A. Milne]] ([[Medved Pu|priredba]]); '''Chantal''', ''Balkon'', [[Jean Genet|J. Genet]]; '''Marta''', ''Atlantida'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]] * Maja Aduša Vidmar, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Solange''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * Alenka Vidrih, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Claire''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * [[Rastislav Rastko Tepina|Rasto Tepina (Rastislav, Rastko)]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; ('''Sin Duffaseta''', ''Maček v žaklju'', [[Georges Feydeau|G. Feydeau]]), [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]] ('''Kralj Karl''', ''Škrjanček'', [[Jean Anouilh|J. Anouilh]]), [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]] ('''Jimmy Porter''', ''Ozri se v gnevu'', [[John Osborne|J. Osborne]]) Viri<ref name=":0" /><ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1988_97_L.pdf Igra je več kot le besede in gibi]'', str. 5, Mencinger, Lea (20. december 1988), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 41</ref> ==== 1989 ==== * [[Olga Kacjan]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Parisada''', ''Šeherezada'', [[Ivo Svetina|I. Svetina]]; ''Dramski observatorij Zenit'' (Rdeči pilot in [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]); ''Fragment o Kleistu'', [[Stefan Schütz|S. Schütz]] ([[Gledališče Glej]]) * [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Sultan Šahrijar Lepi''', ''[[Šeherezada (Svetina)|Šeherezada]]'', [[Ivo Svetina|I. Svetina]]; '''Lucindo''', ''La discreta enamorada'', [[Lope de Vega|L. de Vega]] (priredil [[Andrej Brvar|A. Brvar]]); '''Svetlič''', ''[[Pesnikova žena prihaja]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]] * [[Ksenija Mišić|Ksenija Mišič]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ofelija''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Irina''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]] * [[Lučka Počkaj]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ines''', ''[[Za zaprtimi vrati|Zaprta vrata]]'', [[Jean-Paul Sartre|J. P. Sartre]] * Srečko Centrih, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); nagrada za 20 let ustvarjanja: '''Tone Vogelnik''', ''Večna lovišča'', M. Štefanac; '''Gospod''', ''[[Sedma zapoved: kradi malo manj]]'', [[Dario Fo|D. Fo]]; '''Švejk''', ''[[Švejk v drugi svetovni vojni]]'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]]; '''Polkovnik Ikonenko''', ''[[Ljubezen štirih polkovnikov]]'', [[Peter Ustinov|P. Ustinov]]; '''Ivan Ivanovič''', ''Velika žehta'', [[Vladimir Vladimirovič Majakovski|V. Majakovski]]; '''Stotnik Dietler''', ''Kurbe'', [[Feđa Šehović|F. Šehović]]; '''Oficir IRE''', ''Talec'', [[Brendan Behan|B. Behan]]; '''Podkoljosin''', ''Ženitev'', [[Bohuslav Martinů|B. Martinů]]; '''Podsekalnikov''', ''Samomorilec'', [[Nikolaj Erdman|N. Erdman]]; '''Kralj Malhus''', ''[[Kralj Malhus]]'', [[Ervin Fritz|E. Fritz]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1989_97_L.pdf Vsi častilci Talije]'', str. 7, Mencinger, Lea (19. december 1989), ''Gorenjski Glas'', letn. 42, št. 97</ref><ref>{{Navedi splet|title=Olga Kacjan|url=https://sigledal.org/geslo/Olga_Kacjan|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20200225054345/http://sigledal.org/geslo/Olga_Kacjan|url-status=dead}}</ref> ==== 1990 ==== * [[Violeta Tomić]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Ester''', ''[[Viktor ali dan mladosti]]'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Nežka''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Juliette''', ''Mefisto'', [[Klaus Mann|K. Mann]] * [[Niko Goršič]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Osidej''', ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', [[Vito Taufer|V. Taufer]] * [[Valter Dragan]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''George''', ''Kdo se boji Virginie Woolf'', [[Edward Albee|E. Albee]] * [[Kondi Pižorn]], Gledališče čez cesto - mladinska skupina [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; nagrada za mladega amaterskega igralca: ''Molière za mlade'', [[Molière]] (izbrala in priredila [[Draga Ahačič|D. Ahačič]]); ''Namišljeni bolnik'', [[Molière]]; ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; ''Emigranta'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]]; '''vnuk''', ''Karel'', [[Sławomir Mrożek|S. Mrożek]]; '''Prestrašen disident''', ''Tanki so na meji'', B. Seliškar; '''Martin Grilc''', ''Afrika'', [[Milan Jesih|M. Jesih]]; '''Župnik''', ''Vedomec Kriš'', P. Božič; '''Guru Zappa''', ''Semenska gasa 27'', P. Božič; '''Geder''', ''Kostanjeva krona'', [[Evald Flisar|E. Flisar]]; '''Dr. Vidalli''', ''Mars'', I. Alidič; gledališče poezije – ''Pesem je srce, če ga imaš'', [[Marko Pavček|Marko]] in [[Tone Pavček]]; ''Veliki testament'', [[François Villon|F. Villon]] (Linhartov oder Radovljica in Thalijini ljubitelji kieselsteinski Kranj * Tone Tekavec, KUD Josip Jurčič Muljava; nagrada za življenjsko delo: '''Krjavelj''', ''Deseti brat'', [[Josip Jurčič|J. Jurčič]] (priredba romana); ''Jurij Kozjak'', [[Josip Jurčič|J. Jurčič]] (priredba [[Jurij Kozjak|povesti]]); '''Fortunatek Tekmec''', ''Tihotapec'', po [[Josip Jurčič|J. Jurčiču]] priredil [[Frančišek Ksaverij Steržaj|Fr. Ks. Steržaj]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1990_98_L.pdf Severjeve nagrade 1990]'', str. 7, (18. december 1990), ''Gorenjski Glas'', št. 98, letn. 43</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gledališče čez cesto|url=https://sigledal.org/geslo/Gledali%C5%A1%C4%8De_%C4%8Dez_cesto|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-02-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230204125653/https://sigledal.org/geslo/Gledali%C5%A1%C4%8De_%C4%8Dez_cesto|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tihotapec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO8EARFS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-03-26|date=1909|publisher=Katoliško tiskovno društvo|last=Jurčič|first=Josip|last2=Steržaj|first2=Frančišek Ksaverij}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Drugi Krjavelj Anton Tekavec (1921-2006)|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/drugi-krjavelj-anton-tekavec.html|website=www.kamra.si|accessdate=2020-03-26|language=sl-si}}</ref> ==== 1991 ==== * [[Ivo Barišič]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Harlekin''', ''Zmagoslavje ljubezni'', [[Pierre de Marivaux|P. de Marivaux]]; '''Mitch''', ''[[Tramvaj Poželenje]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]] * [[Igor Samobor]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Raskolnikov''', ''Zločin in kazen'', [[Andrzej Wajda|A. Wajda]], [[Zločin in kazen|prirejeno]] po [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F. M. Dostojevskem]]; '''Peer Gynt''', ''[[Peer Gynt]]'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]]; '''George''', ''Kdo se boji Virgie Woolf'', [[Edward Albee|E. Albee]] * Tomaž Gubenšek, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Oktav''', ''Življenje plejbojev'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Prefekt''', ''Kaj je resnica'', [[Luigi Pirandello|L. Pirandello]] * [[Nataša Tič Ralijan|Nataša Ralijan]] (Tič), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ardelija''', ''Življenje plejbojev'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Gospa Frola''', ''Kaj je resnica'', [[Luigi Pirandello|L. Pirandello]] * Maja Štromar (Gal), gledališka skupina Val.A (ZKO Koper); nagrada za mlado amatersko igralko * Vera Smukavec, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneja Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo: igralka, režiserka, več kot 30 let, 50 vlog in 300 nastopov; režija 28 del; režija – “[[Tone Partljič|Partljičeva]] ''Ščuka''”(Ni točno opredeljeno, ali ''[[Ščuke pa ni]]'' ali ''[[Ščuka, da te kap]]'') Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1991_99_L.pdf Severjeve nagrade 91]'', str. 8, Cigler, Jure (17. december 1991), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 44</ref><ref>{{Navedi splet|title=Življenje plejbojev (1991)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=2306&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1992 ==== * [[Saša Pavček]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]: priznanje za dotedanje ustvarjanje (7 let v tem gledališču): '''Marija Stuart''', ''Marija Stuart'', [[Friedrich Schiller|F. Schiller]]; '''Princesa Natalija Oranijska''', ''Princ Homburški'', [[Heinrich von Kleist|H. von Kleist]]; '''Gretchen''', ''Mein Kampf'', G. Tabori; '''Marija''', ''Vera ljubezen upanje – Mrtvaški ples'', [[Ödon von Horváth|Ö. von Horváth]]; '''Giacinta''', ''Počitniška trilogija'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; druge manjše vloge; '''Uršula''', ''Samorog'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]] (v začetku aktualne sezone) * [[Milan Štefe]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Gospod Martin''', ''[[Kaj pa Leonardo?]]'', [[Evald Flisar|E. Flisar]] * [[Jernej Šugman]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Astrov''', ''[[Striček Vanja]]'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]] * Simona Zorc (Ramovš), gledališka skupina Boldrik II. [[Grosuplje]]; nagrada za 10 let ustvarjanja: ''[[Dom Bernarde Alba|Dom Bernarde Albe]]'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]]; '''gospa Smith''', ''[[Plešasta pevka]]'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]]; ''Stevardesa'', [[Milan Jesih|M. Jesih]]; ''Civiliziranci'', Gruden; '''Deklica''', ''Večna ptica'', T. Vesel (vloga prejšnjega leta) Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_100_L.pdf Priznanja najboljšim igralcem]'', str. 9, L. M. (23. december 1992), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letn. 45</ref><ref>{{Navedi splet|title=Simona Zorc Ramovš|url=https://sigledal.org/geslo/Simona_Zorc_Ramov%C5%A1|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2019-11-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20191122122613/http://sigledal.org/geslo/Simona_Zorc_Ramov%C5%A1|url-status=dead}}</ref> ==== 1993 ==== * [[Darja Reichman]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; priznanje za dotedanje delo: '''Rebeka''', ''[[Kaj pa Leonardo?]]'', [[Evald Flisar|E. Flisar]]; '''Izabela''', ''Odrska utvara'', [[Pierre Corneille|P. Corneille]]; '''Veronika Deseniška''', ''[[Herman Celjski (drama)|Herman Celjski]]'', [[Anton Novačan|A. Novačan]]; '''Neznanka''', ''Kot me ti hočeš'', [[Luigi Pirandello|L. Pirandello]] (aktualna vloga) * [[Pavle Ravnohrib]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Lazar''', ''[[Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju|Žabe]]'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]] * [[Polona Juh]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Polly''', ''Kabare za tri groše'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]] ([[Opra za tri groše|prir.]]); '''Natalija Ivanovna''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Elmira''', ''[[Tartuffe]]'', [[Molière]]; '''Dona Elvira''', ''Don Juan'', [[Molière]] * Janez Cimperman, KUD Janez Jalen Notranje Gorice; nagrada za življenjsko delo (igra, režija) * [[Barbara Kapelj]] (Osredkar); nagrada za mlado amatersko igralko; '''Markiza de Merteuil''', ''Kvartet'', [[Heiner Müller|H. Müller]]; ''[[Plešasta pevka]]'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] (kot režiserka, Mladinski gledališki festival na Ptuju in Festival dijaških gledališč v Gradcu) Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_99_L.pdf Najboljši z letošnjih odrov]'', str. 6, Mencinger, Lea (21. december 1993), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 46</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kabare za tri groše (1992)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13706&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> * ==== 1994 ==== * [[Jožef Ropoša]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Bernard''', ''[[Pridi gola na večerjo]]'', [[Marc Camoletti|M. Camoletti]]; '''Biff''', ''[[Smrt trgovskega potnika]]'', [[Arthur Miller|A. Miller]]; '''Valižanski princ''', ''Blaznost Jurija III.'', [[Alan Bennett|A. Bennett]]; '''Kleomenes''', ''Psiha'', [[Emil Filipčič|E. Filipčič]] ([[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]) * [[Bojan Emeršič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Blasi''', ''Change'', [[Wolfgang Bauer|W. Bauer]]; '''Rozenkranc''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Nataša Matjašec]] (Rošker), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Stara Vrana''', ''Živite kot svinje'', [[John Arden|J. Arden]] * [[Nina Ivanič Rep|Nina Ivanič]] (Rep), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ofelija''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Janez Debeljak, KD Loški oder Škofja Loka; nagrada za življenjsko delo (debitiral je leta [[1954]] z vlogo bratov dvojčkov v ''Molčečih ustih'', [[Elmer Blaney Harris|E. Harris]]): '''Švejk''', ''Dobri vojak Švejk'', [[Jaroslav Hašek|J. Hašek]] (priredba [[Prigode dobrega vojaka Švejka v prvi svetovni vojni|romana]]); ''[[Županova Micka]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; ''Mišelovka''; ''Visoška kronika'', [[Ivan Tavčar|I. Tavčar]] (priredba [[Visoška kronika|romana]]) * [[Matjaž Javšnik]] in Drago Milinovič; nagrada za mlada amaterska igralca: ''Od boga poslan'' ([[Matjaž Javšnik|Javšnikova]] [[monodrama]]); ''Don Juan International international fucker (ali promovitelj Bohinjskega jezera)''; ''Brazil''; ''Roka roko ubije'' Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1994_100_L.pdf Najboljši z gledaliških odrov]'', str. 6, Mencinger, Lea (20. december, 1994), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letn. 47</ref><ref>{{Navedi splet|title=Živite kot svinje (1994)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=1345&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 1995 ==== * [[Jernej Šugman]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Jur''', ''Grmače'', [[Dane Zajc|D. Zajc]]; '''Septimus Hodge''', ''Arkadija'', [[Tom Stoppard|T. Stoppard]]; '''Komar''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * [[Alojz Svete]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Parfjon S. Rogožin''', ''Ruska misija'', [[Nenad Prokić|N. Prokić]], [[Tomaž Pandur|T. Pandur]]; '''Gospod Bookman''', ''Območje somraka'', [[Rod Serling|R. Serling]], [[Darko Lukić|D. Lukić]]; '''Kurjač''', '''Pollunder''', '''Študent''', ''Amerika'', [[Franz Kafka|F. Kafka]] * [[Sebastijan Cavazza]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Kralj Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Barbara Krajnc (Avdić), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Claire''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * [[Saša Mihelčič]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Solange''', ''[[Služkinji]]'', [[Jean Genet|J. Genet]] * Stane Kralj, KUD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo (45 let); debitiral kot igralec v predstavi ''[[V Ljubljano jo dajmo!]]'' ( [[Josip Ogrinec|J. Ogrinec]]), kasneje je bil režiser. * Sara Balde; nagrada za mlado amatersko igralko (3 leta ustvarjanja) - Slovensko kulturno društvo Tabor Opčine, [[Radijski oder|Tržaški radijski oder]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Stalno slovensko gledališče Trst]], Koprska TV, [[Radio Trst A|Slovenska radijska postaja Trst]] idr. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1995_99_L.pdf Severjeve nagrade - petindvajsetič]'', str. 8, Mencinger, Lea (19. december 1995), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letnik 48</ref> ==== 1996 ==== * [[Bernarda Oman]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Ema''', ''Prevara'', [[Harold Pinter|H. Pinter]]; '''Mira''', ''Izgubljeni sin'', [[Andrej Hieng|A. Hieng]] * [[Vladimir Jurc]], [[Slovensko stalno gledališče, Trst|SSG Trst]]; '''Adolf Hitler''', ''Mein Kampf'', [[George Tabori|G. Tabori]] * [[Uroš Smolej]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Othello''', ''Othello'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Ernest Breznikar, gledališka sekcija KD Svoboda Senovo; nagrada za življenjsko delo (37 let) in vloga: '''Grobar''', ''[[Nasvidenje nad zvezdami: pokopališka komedija]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]] ([[Na svidenje nad zvezdami|priredba]]) * [[Gorazd Žilavec]], gledališko društvo Torpedo [[Murska Sobota]]; nagrada za mladega amaterskega igralca: '''Adrian Jadrič''', ''Metek f čelo'', [[Dušan Kovačević|D. Kovačević]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_101_L.pdf Spoštujem strokovno kritiko (pogovor z Bernardo Oman)]'', str. 8, Ahačič, Marjana (24. december 1996), Gorenjski Glas, št. 101, letnik 54</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uroš Smolej|url=https://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/uros-smolej/|website=www.mgl.si|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Jurc|url=https://www.teaterssg.com/actor/vladimir-jurc-2/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2020-03-26|archive-date=2020-02-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200220100859/http://www.teaterssg.com/actor/vladimir-jurc-2/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gorazd Žilavec|url=https://zdus.si/gorazd-zilavec/|website=ZDUS|date=2016-12-07|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923122455/https://zdus.si/gorazd-zilavec/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200923122455/https://zdus.si/gorazd-zilavec/ |date=2020-09-23 }}</ref><ref>''[https://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1997/DL_1997_01_16_02_2474.pdf "Grobar" prinesel Severjevo nagrado] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211103063216/https://www.dolenjskilist.si/media/arhiv-pdf/dl/1997/DL_1997_01_16_02_2474.pdf |date=2021-11-03 }}'', Murn, Lidija (16. januar 1997), ''[[Dolenjski list|Dolenjski List]]'', št. 2, letnik 48</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gledališka sekcija|url=https://www.svoboda-senovo.si/index.php/gledaliska-sekcija/|website=DKD Svoboda Senovo|date=2016-03-15|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI}}</ref> ==== 1997 ==== * [[Polona Juh]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Antoinette''', ''[[Bolha v ušesu]]'', [[Georges Feydeau|G. Feydeau]]; '''Mama''', ''Kdo to poje Sizifa'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]]; '''Marusja''', ''Zaton'', [[Isaac Babelj|I. Babelj]]; '''Hanako''', ''Obisk'', [[Jukio Mišima|J. Mišima]], [[Meta Hočevar|M. Hočevar]] * [[Bine Matoh]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Hildebrand''', ''Čarobnice'', [[Mirko Zupančič|M. Zupančič]]; '''Richard, vojvoda Gloucestrski''', ''Kralj Richard Tretji'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Rafael Vončina, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Anica Šinkovec, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za življenjsko delo (50 let) * [[Tanja Potočnik]], [[Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik|Ekonomska srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik]] (dramski krožek, prof. Marja Kodra); nagrada za mlado amatersko igralko: '''Jolly Joker''', ''Hiša iz kart'', [[Boris A. Novak|B. A. Novak]] Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_100_L.pdf Tanja Potočnik, Severjeva nagrajenka - Videti, gledati je pač premalo]'', str. 12, Mencinger, Lea (23. december 1997), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letnik 5</ref><ref>{{Navedi splet|title=Polona Juh|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=15|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923193320/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=15|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bine Matoh|url=https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2005032515023217/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2020-03-26|language=sl|first=|last=|date=|publisher=|archive-date=2021-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20211026221218/https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2005032515023217/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211026221218/https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2005032515023217/ |date=2021-10-26 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hamlet (1997)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=2890&l=1|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici|url=https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/122|website=Issuu|accessdate=2020-03-26|date=25. september 2012|publisher=|last=|first=|page=122|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011928/https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/122|url-status=dead}}</ref> ==== 1998 ==== * [[Zvezdana Mlakar]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Rebecca''', ''V prah se povrneš'', [[Harold Pinter|H. Pinter]] * [[Radoš Bolčina]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]; '''Thomas Hudetz''', ''Sodni dan'', [[Ödon von Horváth|Ö. von Horváth]]; '''Doktor''', ''[[Woyzeck]]'', [[Georg Büchner|G. Büchner]]; '''Kalisto''', ''[[La Celestina|Celestina]]'', [[Fernando de Rojas|F. de Rojas]]; '''Mihail''', ''Murlin Murlo'', [[Nikolaj Koljada|N. Koljada]] ([[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]) * [[Neva Jana Flajs]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Nika Klopčičeva''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[David Čeh]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Škrat''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Marko Cvahte, [[Slovenska Bistrica]]; nagrada za življenjsko delo: ''Svetokriškega pridige'' (lik [[Janez Svetokriški|Janeza Svetokriškega]], [[monodrama]]); ''Jes sim Vodovnik Juri'' ([[monodrama]]); '''Sokrat''', ''Sokratov zagovor'', [[Platon]] ([[Sokratov zagovor|priredba]]); '''Župnik''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; Nastopal je doma in v tujini. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_100_L.pdf Najboljši na slovenskih odrih]'', str. 14, Mencinger, Lea (22. december 1998), ''Gorenjski Glas'', št. 100, letn. 51</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gričnik POHORSKA LEGENDA JURIJ VODOVNIK|url=https://www.dnevnik.si/255188|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=5. julij 2007|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328013343/https://www.dnevnik.si/255188|url-status=dead}}</ref><ref>[http://www.jskd.si/medijsko_sredisce/medijsko_sredisce_klipping/2013/marec2013/16_03_2013.pdf ''Zbirka medijskih objav JKSD (15, in 16. marec 2013)'']{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, str. 8 in 10, Kliping d.o.o.</ref> ==== 1999 ==== * [[Aleš Valič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Lopahin Jermolaj Aleksejev''', ''[[Češnjev vrt]]'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Orphuls''', ''Evropejci - krčevita pot k ljubezni'', [[Howard Barker|H. Barker]]; '''Lukjan Timofejevič Lebedev''', ''Idiot - 13 skic iz romana'', [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|F. M. Dostojevski]], [[Mile Korun|M. Korun]] * [[Marko Simčič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Matjaž''', ''Sončne pege'', [[Evald Flisar|E. Flisar]] * [[Branko Jordan]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Gaber Kristjan Trseglav]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''sodnik Adam''', ''Razbiti vrč'', [[Heinrich von Kleist|H. von Kleist]] * Božidar Tabaj (od leta 1967) in Majda Zavadlav, dramski odsek [[Prosvetno društvo Štandrež|Prosvetnega društva Standrež]], [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriška]] ([[Italija]]); nagradi za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_101_L.pdf ''Najboljši z odrskih desk''], str. 12, L. M. (21. december 1999), ''Gorenjski Glas'', št. 101, letn. 52</ref><ref>{{Navedi splet|title=Praznična nedeljska sv. maša in podelitev klasa Majdi Zavadlav » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/praznicna-nedeljska-sv-masa-in-podelitev-klasa-majdi-zavadlav/|website=Noviglas|date=2014-12-04|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|last=Koršič|publisher=|first=Iva}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prejemniki priznanj in odličij za leto za leto 2017|url=http://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2017/nagrajenci_tabaj.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210601220850/https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2017/nagrajenci_tabaj.htm|url-status=dead}}</ref> ==== 2000 ==== * [[Gregor Baković]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Ariel''', ''Vihar'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Vladimir''', ''[[Čakajoč Godota]]'', [[Samuel Beckett|S. Beckett]] * [[Gašper Tič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Arlecchino''', ''[[Sluga dveh gospodov|Sluga dveh gospodarjev]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; '''Andrej Smole''', ''1821'', [[Milan Dekleva|M. Dekleva]], M. Kranjc, [[Alja Predan|A. Predan]]; '''Salvador Dalí''', ''Histerija ali Fragmenti analize obsesivne nevroze'', [[Terry Johnson|T. Johnson]] * [[Iva Krajnc]] (Bagola), [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jimena''', ''[[Cid]]'', [[Pierre Corneille|P. Corneille]] * [[Mateja Pucko]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Dona Urraca''', ''[[Cid]]'', [[Pierre Corneille|P. Corneille]] * Jože Sodja, Dramska sekcija pri PGD Bohinjska Češnjica; nagrada za življenjsko delo (več kot štirideset let ustvarjanja - organizator, režiser, scenograf, glavni igralec): '''Mojster Petelin''', ''Mojster Petelin''; '''Vitez pl. Ripafratta''', ''[[Krčmarica Mirandolina]]'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]]; '''Ivan Krivec''', ''Slikar v Tolmunu'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; '''Silvo Kremžar''', ''[[Ščuka, da te kap]]'', [[Tone Partljič|T. Partljič]]; ''Rokovnjači'', [[Josip Jurčič|J. Jurčič]], [[Janko Kersnik|J. Kersnik]] – [[Rokovnjači|priredil]] [[Fran Govekar|F. Govekar]]; ''[[Poročil se bom s svojo ženo]]'', [[Marjan Marinc|M. Marinc]]; ''[[Živelo življenje Luka De]]'', [[Pavel Lužan|P. Lužan]] Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2000_99_L.pdf ''Vse mlajši dobitniki Severjevih nagrad''], str. 6, Žigon, Iva (19. december 2000), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 53</ref><ref>{{Navedi splet|title=Cid (2000)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=4029&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>''[https://obcina.bohinj.si/Files/eMagazine/23/102040/Bohinjskenovicefebruar2004.pdf Zvezdica Zaspanka in Kekec]'', stran 5, Ravnik, Iris (Februar, 2004), ''Bohinjske novice'', št. 67, letnik 8</ref> ==== 2001 ==== * [[Vesna Jevnikar]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Tamala''', ''[[Kako sem se naučila voziti]]'', [[Paula Vogel|P. Vogel]]; '''Anita''', ''[[Antigona v New Yorku]]'', [[Janusz Głowacki|J. Głowacki]] * [[Janja Majzelj]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''“igralka nemega filma"''', ''Drrream'', režiral [[Vito Taufer|V. Taufer]]; '''Irina''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]] * [[Gašper Jarni]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Dunja Zupanec, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Norec''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Leon Čižmek, KD Gledališče Velenje; nagrada za življenjsko delo, v društvu deloval od leta [[1963]]. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2001_99_L.pdf ''Ojdip v spomin, nagrade v trajanje''], str. 1, Kavčič, Igor (18. december, 2001), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 54</ref><ref>{{Navedi splet|title=DRRREAM|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1416|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2019-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20191112163146/http://repertoar.sigledal.org/predstava/1416|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šaleški Biografski Leksikon: Leon Čižmek|url=http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=704|website=www.saleskibiografskileksikon.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211020072853/http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=704|url-status=dead}}</ref> ==== 2002 ==== * [[Marko Mandić]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Tinker''', ''[[Razmadežna]]'', [[Sarah Kane|S. Kane]]; '''Christian''', ''Praznovanje'', [[Thomas Vinterberg|T. Vinterberg]], [[Mogens Rukov|M. Rukov]], [[Bo Hr. Hansen|B. Hr. Hansen]]; '''Kostja''', ''Četrta sestra'', [[Janusz Głowacki|J. Głowacki]]; '''Bob''', ''[[Primestje]]'', [[Hanif Kureishi|H. Kureishi]]; '''Todd''', ''Daleč stran'', [[Caryl Churchill|C. Churchill]] * [[Mira Lampe Vujičić]]; [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]], '''Gospa Tereza''', ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', [[Slavko Grum|S. Grum]]; '''Irina''', ''Tri sestre'', [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehov]]; '''Angelica Kralj''', ''[['M te ubu|M te ubu]]'', [[Zoran Hočevar|Z. Hočevar]] * [[Barbara Kukovec]]; [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], '''Noč''' in '''Kleanta''', ''Amfitrion'', [[Molière]] * [[Jaka Lah]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Sozij''', ''Amfitrion'', [[Molière]] * Igor Škrlj, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo: 30 let, 50 vlog, 700 predstav. Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_97_L.pdf ''Pet nagrad za igralske dosežke''], 8. stran, Kavčič, Igor (17. december 2002), ''Gorenjski Glas'', št. 97, letn. 55</ref> ==== 2003 ==== * [[Mojca Funkelj]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Liisa Rinne''', ''Vedno se kdo izgubi'', [[Reko Lundán|R. Lundán]]; '''Bolette Wangel''', ''Gospa z morja'', [[Susan Sontag|S. Sontag]] (priredba [[Gospa z morja|igre]] [[Henrik Ibsen|H. Ibsena]]); '''Carmela''', ''Ay Carmela!'', [[José Sanchis Sinisterra|J. S. Sinisterra]] * [[Ivan Peternelj]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Nikolaj S. Gumiljov''', ''Supremat. Obred poslavljanja od Neue Slowenische Kunst in NSK'', atraktor [[Dragan Živadinov|D. Živadinov]]; '''Senca''', ''Obličje iz peska'', po kratki zgodbi ''Krožne razvaline'' J. L. Borgesa; '''Palček''', ''Sneguljčica in sedem palčkov'' (priredba [[Sneguljčica in sedem palčkov|pravljice]] [[Brata Grimm|bratov Grimm]]) * [[Vanja Plut]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Ofelija''' in '''Kraljica Gertruda''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Catarina''', ''[[Ukročena trmoglavka]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Kristijan Guček]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Lucenzio''', ''[[Ukročena trmoglavka]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; ''The Baker's Wife'', [[Stephen Schwartz|S. Schwartz]] ([[muzikal]]) * Alojz Usenik, dramska skupina - Kulturno prosvetno društvo Bazovica, [[Reka, Hrvaška|Reka]]; nagrada za življenjsko delo: igralec, režiser, organizator, duhovni vodja, inspicient, pomagal pripraviti več kot 300 uprizoritev, v tem društvu deloval od začetka 70. let. Viri<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_99_L.pdf Tradicija odličnih igralcev ne pojenja],'' str. 5, I. K. (16. december 2003), ''Gorenjski Glas'', št. 99, letn. 56</ref><ref>{{Navedi splet|title=Maska - Obličja iz peska|url=http://nova.maska.si/sl/produkcije/arhiv_produkcij/oblicja_iz_peska/|website=nova.maska.si|accessdate=2020-03-26|date=9. september 2006|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Baker's Wife, The (2003)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=6103&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dramska skupina - Kulturno prosvetno društvo "Bazovica"|url=https://www.bazovica.hr/?page_id=480|accessdate=2020-03-26|date=|website=bazovica.hr|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200127163154/http://www.bazovica.hr/?page_id=480|url-status=dead}}</ref> ==== 2004 ==== * [[Iztok Mlakar]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Jan Matkovič''', ''Oblika mize'', [[David Edgar|D. Edgar]]; '''Vladimir''', ''[[Čakajoč Godota]]'', [[Samuel Beckett|S. Beckett]]; '''Voltore''', ''[[Volpone ali Lisjak]]'', [[Ben Jonson|B. Jonson]] * [[Tjaša Železnik]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Roberta I''' in '''Roberta II''', ''Jacques ali podrejenost; Prihodnost je v jajcih ali kaj vse je treba za en svet'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]]; '''Catherine''', ''Dokaz'', [[David Auburn|D. Auburn]]; '''več vlog''', ''Metamorfoze'', T. Kosi po [[Publij Ovidij Naso|Ovidu]] * [[Matej Puc]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Alcest''', ''[[Ljudomrznik]]'', [[Molière]] * [[Jože Robida]], Gledališče pod kozolcem iz [[Šmartno ob Paki|Šmartnega ob Paki]]; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20041221_L.pdf ''Nova imena v Severjevi zakladnici''], str. 7, Kavčič, Igor (21. december 2004), št. 101, letn. 57</ref><ref>{{Navedi splet|title=METAMORFOZE|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/1965|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2021-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210125224501/https://repertoar.sigledal.org/predstava/1965|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Šaleški Biografski Leksikon: Jože Robida|url=http://www.saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=756|website=www.saleskibiografskileksikon.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515113806/http://saleskibiografskileksikon.si/index.php?action=view&tag=756|url-status=dead}}</ref> ==== 2005 ==== * [[Veronika Drolc]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Jermanova mati''', ''Hlapci.pdf'' , z mislijo na [[Hlapci|dramo]] [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] priredil [[Samo M. Strelec|S. M. Strelec]]; '''Gertruda''', ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', [[Bernard-Marie Koltès|B. M. Koltès]] * [[Maruša Oblak]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Katarina Medičejska (kraljica mati)''', ''Kraljica Margot'', [[Alexandre Dumas|A. Dumas]] (priredil [[Srečko Fišer|S. Fišer]]) * [[Rok Matek]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Krizald''', ''Učene ženske'', [[Molière]]; '''Lucenzio''' in '''Romeo''', ''Štiršekspir'', priredba štirih del [[William Shakespeare|W. Shakespearja]] * [[Eva Kraš]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Filaminta''', ''Učene ženske'', [[Molière]]; '''Lady Macbeth''', ''Štiršekspir'', priredba štirih del [[William Shakespeare|W. Shakespearja]] * Lojze Matjašič, Prosvetno društvo Svoboda Ruda Sever Gorišnica; nagrada za življenjsko delo: 60 let na odrih [[Ptujsko polje|Ptujskega]] in [[Dravsko polje|Dravskega polja]], [[Prlekija|Prlekije]] in [[Haloze|Haloz]]. Viri<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja podeljene|url=https://www.dnevnik.si/156879|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=18. december 2005|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210615092125/https://www.dnevnik.si/156879|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=170|title=Kraljica Margot|date=|accessdate=26. marec 2020|website=mladinsko.com|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080312215823/http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=170|archivedate=12. marec 2008}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080312215823/http://www.mladinsko.com/predstave?show_id=170 |date=2008-03-12 }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Štiršekspir (2005)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=7248&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2006 ==== * [[Alenka Tetičkovič]]; '''Eva''', ''[[Eva Braun, Hitlerjeva ljubica]]'', [[Stefan Kolditz|S. Kolditz]] ([[monodrama]], [[Društvo ŠKUC|ŠKUC gledališče]]) - vloga v predstavi neinstitucionalnega gledališča; '''Stanodajalka Pat''', ''Tukaj'', [[Michael Frayn|M. Frayn]] ([[Mestno gledališče Ptuj]]) * [[Uroš Smolej]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Hamlet''', ''[[Hamlet]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Carter''', ''[[Prasica debela]]'', [[Neil LaBute|N. LaBute]]; '''Konferansje''', ''Kabaret'', [[Joe Masteroff|J. Masteroff]], [[John Kander|J. Kander]], [[Fred Ebb|F. Ebb]] * [[Tjaša Ferme]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hermija''', ''[[Sen kresne noči]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Gospodična Du Parcova''', ''Improvizacija v Versaillesu'', [[Molière|Moliére]]; '''Martina''', ''Zdravnik po sili'', [[Molière|Moliére]] * [[Aljaž Jovanović]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Sganarel''', ''Zdravnik po sili'', [[Molière|Moliére]] * Juša Berce, KD Loški oder Škofja Loka; nagrada za življenjsko delo: '''Meta''', '''Liza''', ''Cvetje v jeseni'', po [[Cvetje v jeseni (povest)|povesti]] [[Ivan Tavčar|I. Tavčarja]]; '''ravbarska nevesta Lenka''', ''Ravbarski cesar'', [[Igor Torkar|I. Torkar]] (po motivih [[Ivan Tavčar|I. Tavčarja]]); '''Brina''', ''[[Dan in vsi dnevi]]'', [[Branko Hofman|B. Hofman]]; Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade|url=https://www.dnevnik.si/218379|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=18. december 2006|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=EVA BRAUN, HITLERJEVA LJUBICA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/2372|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011936/https://repertoar.sigledal.org/predstava/2372|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TUKAJ|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/2299|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118140116/https://repertoar.sigledal.org/predstava/2299|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Ferme|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=403&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=eKumba AGRFT|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9191&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Aljaž Jovanović|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9191&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski glas - Arhiv {{!}} Ravbarski cesar za konec|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20130420/C/304209992/ravbarski-cesar-za-konec|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26}}</ref> ==== 2007 ==== * [[Saša Mihelčič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Pavla Zarnikova''', ''[[Romantične duše]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Dekelca''', ''Jagababa'', [[Dane Zajc|D. Zajc]]; '''Druga čuvarka''', ''Mornar'', [[Fernando Pessoa|F. Pessoa]]; '''Josephine''', ''Okus po medu'', [[Shelagh Delaney|S. Delaney]] * [[Peter Musevski]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Točaj''', ''[[Žabe ali prilika o ubogem in bogatem Lazarju|Žabe]]'', [[Gregor Strniša|G. Strniša]]; '''Richard''', ''Podeželje'', [[Zdravko Duša|Z. Duša]], [[Martin Crimp|M. Crimp]]; '''Miklavž''', ''Akvarij'', [[Evald Flisar|E. Flisar]] * [[Jure Henigman]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Lear, kralj Britanije''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]]; '''Murillo''', '''Misijonar Rose''', '''Guhl''', ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt|F. Dürrenmatt]] * [[Nina Ivanišin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Dr. Mathilde von Zahnd''', ''Fiziki'', [[Friedrich Dürrenmatt|F. Dürrenmatt]] * Tatjana Rebolj, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; nagrada za življenjsko delo (več kot 40 let) * [[Saša Klančnik]], [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Švejk''', ''Prigode dobrega vojaka Švejka'', priredba [[Prigode dobrega vojaka Švejka v prvi svetovni vojni|roman]] [[Jaroslav Hašek|J. Haška]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja za leto 2007|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/nagrade-sklada-staneta-severja-za-leto-2007-20652|website=siol.net|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=16. december 2007|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Letos šest Severjevih nagrad|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20071218/C/312189991/letos-sest-severjevih-nagrad|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=18. december 2007|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kralj Lear (2007)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=8059&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiziki (2007)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=8257&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Rebolj, častna članica|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/clanstvo/podrobnosti/105|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PRIGODE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/9069|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|archive-date=2022-06-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220627031511/https://repertoar.sigledal.org/predstava/9069|url-status=dead}}</ref> ==== 2008 ==== * [[Uroš Fürst]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Dr. Mlakar''', ''[[Romantične duše]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Val Xavier''', ''[[Orfej se spušča]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]]; '''Teddy''', ''Vrnitev domov'', [[Harold Pinter|H. Pinter]]; '''Pandolfo''', ''Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]] * [[Ana Facchini]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Kalerija''', ''Letoviščarji'', [[Maksim Gorki|M. Gorki]]; '''Charlotte''', ''Skrivni strahovi na javnih krajih'', [[Alan Ayckbourn|A. Ayckbourn]]; '''Petrunela''', [[Dundo Maroje]], [[Marin Držić|M. Držić]] * [[Blaž Šef]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Othello''', ''Othello'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Maruša Kink]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Dojka''', ''[[Romeo in Julija]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Rok Kravanja, KUD Moment [[Maribor]]; nagrada za mladega amaterskega igralca Viri<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado Staneta Severja podelili Urošu Fürstu in Ani Facchini|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/nagrado-staneta-severja-podelili-urosu-furstu-in-ani-facchini-375343|website=siol.net|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=21. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Uroš Fürst - Severjeva nagrada za leto 2008|url=https://www.drama.si/novice/1077|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=21. december 2008|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2009 ==== * [[Jana Zupančič]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Sugar Kane''', ''Sugar – Nekateri so za vroče'', [[Peter Stone|P. Stone]], [[Jule Styne|J. Styne]], [[Bob Merrill|B. Merrill]] * [[Primož Pirnat]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Anton Antonovič Skvoznik - Dmuhanovski''', ''Revizor'', [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|N. V. Gogolj]]; '''Tom Wingfield''', ''[[Steklena menažerija]]'', [[Tennessee Williams|T. Williams]]; '''Aurel, akademski slikar''', ''Leda'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]]; '''Matjaž''', ''Neskončno šteti dnevi'', [[Andrej E. Skubic|A. E. Skubic]]; '''Filatelist''', ''[[Znamke, nakar še Emilija]]'', [[Dušan Jovanović|D. Jovanović]] * [[Blaž Setnikar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Hamlet''' in '''Orgon''', ''Projekt Hamlet'', po motivih [[William Shakespeare|W. Shakespeara]] in [[Heiner Müller|H. Müllerja]] * Ana Lavrinc (por. Lampret); [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]], '''Elizabeth Bennet''', ''[[Prevzetnost in pristranost]]'', [[Jane Austen|J. Austen]], J. Jory Viri<ref>{{Navedi splet|title=Sever je letos še posebej mlad|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20091222/C/312229966/sever-je-letos-se-posebej-mlad|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=22. december 2009|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PREVZETNOST IN PRISTRANOST (romantična komedija)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/17|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zbornik Šentjakobskega gledališča Ljubljana ob 90-letnici|url=https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/60|website=Issuu|accessdate=2020-03-26|date=25. september 2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011928/https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg/60|url-status=dead}}</ref> ==== 2010 ==== * [[Nataša Matjašec|Nataša Matjašec Rošker]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Gospodična Phyllis''', ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'', [[Vili Ravnjak|V. Ravnjak]]; ''Pravljica o carju Saltanu'', [[Aleksander Sergejevič Puškin|A. S. Puškin]]; '''Anna''', ''Od blizu'', [[Patrick Marber|P. Marber]]; '''Ismena''', ''[[Antigona (Smole)|Antigona]]'', [[Dominik Smole|D. Smole]] * [[Renato Jenček]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Brendan''', ''Zastave'', [[Bridget O'Connor|B. O’Connor]]; '''Tožilec''', ''Romanca'', [[David Mamet|D. Mamet]]; '''Willy Loman''', ''[[Smrt trgovskega potnika]]'', [[Arthur Miller|A. Miller]] * [[Žiga Udir]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Sigismund''', ''Življenje je sen'', [[Pedro Calderón de la Barca|P. Calderón de la Barca]] * Mira Rebernik Žižek, KD Ivan Kaučič Ljutomer; nagrada za življenjsko delo Viri<ref>{{Navedi splet|title=Tri letošnje Severjeve nagrade na severovzhod Slovenije|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/tri-leto%C5%A1nje-severjeve-nagrade-na-severovzhod-slovenije|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=20. december 2010|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20200128150437/http://veza.sigledal.org/prispevki/tri-leto%C5%A1nje-severjeve-nagrade-na-severovzhod-slovenije|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mira Rebernik Žižek dobitnica Severjeve nagrade|url=https://www.prlekija-on.net/lokalno/2227/mira-rebernik-zizek-dobitnica-severjeve-nagrade.html|website=Prlekija-on.net|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=20. december 2010|publisher=|last=Razlag|first=Dejan}}</ref> ==== 2011 ==== * [[Matjaž Tribušon]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Charles Smith''', ''November'', [[David Mamet|D. Mamet]] * [[Romana Šalehar]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Regan''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespear]]; '''Angelika Siebert''', ''Mefisto – Drama o karieri'', [[Klaus Mann|K. Mann]], [[Žanina Mirčevska|Ž. Mirčevska]] (priredba romana ''Mefisto'') * [[Jure Kopušar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Tartuffe''', ''[[Tartuffe]]'', [[Molière]] * Mario Dragojević, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Adenoid Hynkel/ Brivec''', ''Mali diktator'', A. Jaklič, [[Tijana Zinajić|T. Zinajić]] (komedija po motivih filma ''[[Veliki diktator]]''); '''Agador''', ''Tičja kletka'', [[Gašper Tič]] (komedija po motivih filmov in gledaliških del različnih avtorjev). Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade v znamenju obletnice Šentjakobskega gledališča|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/severjeve-nagrade-v-znamenju-obletnice-sentjakobskega-gledalisca?day=2011-8-16|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=19. december 2011|publisher=|last=|first=|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011927/https://veza.sigledal.org/prispevki/severjeve-nagrade-v-znamenju-obletnice-sentjakobskega-gledalisca?day=2011-8-16|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MALI DIKTATOR (komedija po motivih filma Veliki diktator)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/14|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TIČJA KLETKA (komedija po motivih filmov in gl. del različnih avtorjev)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/6|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2012 ==== * [[Nataša Barbara Gračner]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Jelena Nikolajevna Krivcova''', ''Malomeščani'', [[Maksim Gorki|M. Gorki]]; '''Baronica Castelli-Glembay''', ''[[Gospoda Glembajevi]]'', [[Miroslav Krleža|M. Krleža]] * [[Branko Jordan]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Vikont de Valmont''', ''Nevarna razmerja'', [[Pierre Choderlos de Laclos|P. Choderlos de Laclos]], [[Christopher Hampton|C. Hampton]] * [[Ana Urbanc]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Filaminta''', ''Učene pičke ali Naj svet šumi'', [[Molière]] (priredba ''Učenih žensk'') * [[Ajda Smrekar]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Kasija''', Julij Cezar, [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] ([[Julij Cezar (Shakespeare)|priredba]]) * Miha Zrimšek, [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Johnnyštamperledej''', ''Kripl z Inishmaana'', [[Martin McDonagh|M. McDonagh]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Letošnja Severjeva nagrajenca Nataša Barbara Gračner in Branko Jordan|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letosnja-severjeva-nagrajenca-natasa-barbara-gracner-in-branko-jordan|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=17. december 2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2022-08-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20220810101427/https://veza.sigledal.org/prispevki/letosnja-severjeva-nagrajenca-natasa-barbara-gracner-in-branko-jordan|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Igralstvo je žrtvovanje|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20121219/C/312199981/igralstvo-je-zrtvovanje|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=19. december 2012|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=KRIPL Z INISHMAANA (jedka komedija)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/39|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2013 ==== * [[Pia Zemljič]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Meg''', ''Sleparja v krilu'', [[Ken Ludwig|K. Ludwig]]; '''Vdova Quin, ženska pri tridesetih''', ''[[Največji frajer zahodnega sveta]]'', [[John Millington Synge|J. M. Synge]]; '''Laina''', ''Gospodar Puntila in njegov hlapec Matti'', [[Bertolt Brecht|B. Brecht]] in [[Paul Dessau|P. Dessau]]; '''Vodja''', ''Krči'', [[Mike Bartlett|M. Bartlett]]; '''Pia''', ''Zapiranje ljubezni'', [[Pascal Rambert|P. Rambert]] ([[Mini teater]]) * [[Primož Pirnat]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Petruccio''', ''[[Ukročena trmoglavka]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] in dve vlogi iz dramskega cikla ''[[Prizori iz junaškega življenja meščanov|Iz junaškega življenja meščanov]]'' ([[Carl Sternheim|C. Sternheim]]): '''Benjamin Mandelstam''', ''Spodnjice'' in '''Wilhelm Krey''', ''‘1913''; * [[Benjamin Krnetić]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Helikon''', ''Kaligula et al.'', [[Albert Camus|A. Camus]] (predelava) * Matej Čujovič, KD Loški oder Škofja Loka; '''Benedict''', ''Igre je konec'', [[Simon Gray|S. Gray]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Letošnji nagrajenci Sklada Staneta Severja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/letosnji-nagrajenci-sklada-staneta-severja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=15. december 2013|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ČUJOVIČ Matej|url=http://www.gorenjci.si/osebe/%C4%8Dujovi%C4%8D-matej/1325/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-03-26|archive-date=2020-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200809233739/http://www.gorenjci.si/osebe/%C4%8Dujovi%C4%8D-matej/1325/|url-status=dead}}</ref> ==== 2014 ==== * [[Vesna Slapar]], [[Prešernovo gledališče Kranj|PG Kranj]]; '''Beppi''', ''[[Pri Hlevarjevih]]'', [[Franz Xaver Kroetz|F. X. Kroetz]] * [[Kristijan Guček]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Foot''', ''Po Magrittu'', [[Tom Stoppard|T. Stoppard]]; ''Postani obcestna svetilka (S. Kosove''<nowiki/>''l''<nowiki/>'')'', izbor in priredba N. Valenti; '''Bérenger''', ''Morilec'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] * [[Miranda Trnjanin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Agripina''', ''[[Britanik]]'', [[Jean Racine|J. Racine]] * Borut Verovšek, [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališče Toneta Čufarja Jesenice]]; nagrada za življenjsko delo (član od leta [[1961]]), okoli tisoč nastopov. Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade Vesni Slapar, Kristijanu Gučku, Borutu Verovšku in Mirandi Trnjanin|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/severjeve-nagrade-vesni-slapar-kristijanu-gucku-borutu-verovsku-in-mirandi-trnjanin|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=22. december 2014|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-04-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180416075110/http://veza.sigledal.org/prispevki/severjeve-nagrade-vesni-slapar-kristijanu-gucku-borutu-verovsku-in-mirandi-trnjanin|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Igralcem podelili Severjeve nagrade|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20141223/C/141229918/igralcem-podelili-severjeve-nagrade|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|date=23. december 2014|publisher=|last=Kavčič|first=Igor}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=VEROVŠEK Borut|url=http://www.gorenjci.si/osebe/verov%C5%A1ek-borut/1249/|website=www.gorenjci.si|accessdate=2020-03-26}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== 2015 ==== * [[Aljaž Jovanović]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Hans Castorp''', ''Čarobna gora'', [[Thomas Mann|T. Mann]] (priredba [[Čarobna gora|romana]]) ; '''Paris''', ''Iliada'', [[Homer]] ([[Iliada|priredba]]); '''Enes''', ''Jugoslavija, moja dežela'', [[Goran Vojnović|G. Vojnović]] (priredba [[Jugoslavija, moja dežela|romana]]); '''Maks''', ''Evropa'', [[Vinko Möderndorfer|V. Möderndorfer]] * [[Arna Hadžialjević]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Meščanka''', ''Zmaj'', [[Jevgenij Švarc|J. Švarc]]; '''Emma''', ''Gospa Bovary'', [[Nebojša Pop Tasić|N. Pop-Tasić]]; '''Vida''', ''[[Hura, Nosferatu!]]'', [[Andrej E. Skubic|A. E. Skubic]] * [[Maša Grošelj]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Gospa Smith''', ''[[Plešasta pevka]]'', [[Eugène Ionesco|E. Ionesco]] * Nejc Jezernik, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); '''Erik/Franc''', ''Triko'', [[Milan Jesih|M. Jesih]]; '''Michal''', ''Blazinec'', [[Martin McDonagh|M. McDonagh]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Praznik igralske mladosti|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20151224/C/151229897/1082/1168/May|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|first=Igor|last=Kavčič|date=24. december 2015|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Blazinec - Gledališče Zarja|url=https://gledalisce-zarja.si/repertoar/blazinec/|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|date=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815081957/https://gledalisce-zarja.si/repertoar/blazinec/|url-status=dead}}</ref> ==== 2016 ==== * [[Nejc Cijan Garlatti]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Vitez Hans''', ''Ondina'', [[Jean Giraudoux|J. Giraudoux]] * [[Maša Derganc]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Irena''', ''Evropa'', [[Vinko Möderndorfer|V. Möderndorfer]]; '''Jane''', ''Tarzan'', [[Rok Vilčnik|R. Vilčnik rokgre]]; '''Eugenia, Fabrizijeva nečakinja''', ''Zaljubljenca'', [[Carlo Goldoni|C. Goldoni]] * [[Nik Škrlec]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; magistrska naloga ''[[Naj gre vse v Pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk]]'' ([[Nik Škrlec|avtorska]] [[monodrama]]) * [[Žan Koprivnik]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''María Josefa''', ''Hiša Bernarde Alba'', [[Federico García Lorca|F. G. Lorca]] * Lili Bačer Kermavner; [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; za nastop v predstavi ''Triko'' ([[Milan Jesih|M. Jesih]]) Viri<ref>{{Navedi splet|title=Podelili Severjeve nagrade|url=http://www.gorenjskiglas.si/article/20161222/C/161229947/1123/1168/podelili-severjeve-nagrade-|website=www.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-03-26|first=Igor|last=Kavčič|first2=|last2=|date=22. december 2016|publisher=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Naj gre vse v Pi ali kako sem si zapomnil 3141 decimalk (2016)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13358&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hiša Bernarde Alba (2016)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13416&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TRIKO (ena dejanska burka)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/78|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2017 ==== * [[Jure Henigman]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]; '''Princ Leonce''', ''[[Leonce in Lena]]'', [[Georg Büchner|G. Büchner]]; '''Albert''', ''Zimski Sončev obrat'', [[Roland Schimmelpfennig|R. Schimmelpfennig]]; '''Anatol Vasiljevič Kuragin''', ''Vojna in mir'', S. Purcărete po [[Vojna in mir|romanu]] [[Lev Nikolajevič Tolstoj|L. N. Tolstoja]]; '''Anže''', ''[[Vranja vrata]]'', [[Nejc Gazvoda|N. Gazvoda]] * [[Blaž Šef]], [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]; '''Rauf Asgarov''', ''Naše nasilje in vaše nasilje'' (po navdihu romana ''Estetika odpora'' [[Peter Weiss (razločitev)|P. Weissa]]); ''Chagall'', [[Ivan Peternelj]]; ''Pasja procesija'', [[Svetlana Makarovič]]; ''Idioti'', [[Lars von Trier|L. von Trier]] * [[Timon Šturbej]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Bernie''', ''Seksualna perverzija'', po motivih ''[[Seksualna perverzija v Chicagu|Seksualne perverzije v Chicagu]]'' [[David Mamet|D. Mameta]] * [[Tamara Avguštin]], [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Joan''', ''Seksualna perverzija'', po motivih ''[[Seksualna perverzija v Chicagu|Seksualne perverzije v Chicagu]]'' [[David Mamet|D. Mameta]] * Alen Mastnak, Gledališče Zarja Celje (KUD Zarja Trnovlje - Celje); nagrada za mladega amaterskega igralca Viri<ref>{{Navedi splet|title=Severjeve nagrade Juretu Henigmanu, Blažu Šefu in Alenu Mastnaku|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-sklada-staneta-severja-za-leto-2017-prejmeta-dramska-igralca-jure-henigman-in-blaz-sef|website=veza.sigledal.org|accessdate=2020-03-26|date=17. december 2017|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-01-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200121202423/http://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-sklada-staneta-severja-za-leto-2017-prejmeta-dramska-igralca-jure-henigman-in-blaz-sef|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seksualna perverzija (2017)|url=http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?PID=13777&l=0|website=kumba.agrft.uni-lj.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2018 ==== * [[Nina Valič]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Kadilka''' in '''protikadilka''', ''Prekleti kadilci'', po [[Prekleti kadilci|motivih]] [[Svetlana Makarovič|S. Makarovič]]; '''Linda Tomason''', ''Tatovi'', [[Dea Loher|D. Loher]] * [[Vojko Belšak]], [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]; '''Jevgenij Onjegin''', ''Onjegin'', [[Nebojša Pop Tasić|N. Pop Tasić]] (po motivih [[Jevgenij Onjegin|Puškinovega romana]]); '''István Balla Bán''', ''Naše skrivnosti'', [[Béla Pintér|B. Pintér]] * Matic Valič, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Jožef Kantor''', ''[[Kralj na Betajnovi]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]] * Gregor Podričnik, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Leontes''', ''[[Zimska pravljica]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * [[Damijan Perne]], [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana]]; '''Lojz''', ''Petelinji zajtrk'', [[Feri Lainšček|F. F. Lainšček]] (priredba [[Petelinji zajtrk (roman)|romana]] v koprodukciji z [[Gledališče Toneta Čufarja, Jesenice|Gledališčem Toneta Čufarja Jesenice]]) * Maša Kavčič, KUD Fofité Medvode; '''Annette Reille''', ''[[Bog masakra]]'', [[Yasmina Reza|Y. Reza]]; '''Una''', ''Kos'', [[David Harrower|D. Harrower]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Priznanja za vrhunsko kondicijo|url=https://www.dnevnik.si/1042853488|website=Dnevnik|accessdate=2020-03-26|date=16. december 2018|publisher=|last=|first=|archive-date=2021-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210124161948/https://www.dnevnik.si/1042853488|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Valič|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=190|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl|archive-date=2020-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20200923192900/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=190|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PETELINJI ZAJTRK (romantična komedija)|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/96|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> ==== 2019 ==== * [[Nina Ivanišin]], [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]]; '''Lojzka''', ''[[Hlapci]]'', [[Ivan Cankar|I. Cankar]]; '''Agata Schwarzkobler''', ''Visoška kronika'', po [[Visoška kronika|romanu]] [[Tavčar (priimek)|I. Tavčarja]]; '''Nežka, hišna''', ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linhart]]; '''Ž''', ''Pljuča'', [[Duncan Macmillan|D. Macmillan]]; ''Demian'', Po [[Demian|motivih]] [[Hermann Hesse|H. Hesseja]] (prevod [[Vital Klabus|V. Klabusa]]) ([[Anton Podbevšek teater|Anton Podbevšek Teater]]) * [[Ana Urbanc]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|SNG Maribor]]; '''Véronique Houillé''', ''[[Bog masakra]]'', [[Yasmina Reza|Y. Reza]]; '''Antigona''', ''[[Ojdip v Kolonu]]'', [[Sofoklej|Sofokles]]; '''Karolina''', ''Kazimir in Karolina'', [[Ödon von Horváth|Ö. von Horváth]]; '''Blanka''', ''Popolni tujci'', [[Tamara Damjanović|T. Damjanović]] (po motivih [[Italijanščina|it.]] filma iz leta 2016); '''Elizabeth Proctor''', ''Lov na čarovnice'', [[Arthur Miller|A. Miller]] * Lara Wolf Završnik, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Norec''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Gal Oblak, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]]; '''Kralj Lear''', ''[[Kralj Lear]]'', [[William Shakespeare|W. Shakespeare]] * Anže Zupanc, KUD Franc Kotar Trzin; ''[[Blaznost igre]]'', [[Nebojša Pop Tasić|N. Pop Tasić]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Dobitnici Severjevih nagrad sta Nina Ivanišin in Ana Urbanc|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnici-severjevih-nagrad-sta-nina-ivanisin-in-ana-urbanc/509288|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-26|language=sl|date=15. december 2019|publisher=|last=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DEMIAN|url=http://www.antonpodbevsekteater.si/si/dogodek/prva-premiera-2018/|website=www.antonpodbevsekteater.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Popolni tujci - Slovensko narodno gledališče Maribor|url=https://www.sng-mb.si/predstave-drama/popolni-tujci/|website=www.sng-mb.si|accessdate=2020-03-26|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Blaznost igre|url=http://www.kud-trzin.si/events/blaznost-igre/|website=KUD Franc Kotar Trzin|accessdate=2020-03-26|language=sl-SI|date=|publisher=|last=|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nina Ivanišin|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=529|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-26|language=sl|archive-date=2020-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20200920101557/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=529|url-status=dead}}</ref> ==== 2021 ==== * [[Marjuta Slamič]], [[SNG Nova Gorica]]; '''Bogdana''', ''Jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'', [[Simona Semenič|S. Semenič]] * [[Blaž Setnikar]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]; '''Osvald Alving''', ''Strahovi'', [[Henrik Ibsen|H. Ibsen]]; '''Adam''' in '''Kristus''', ''Škofjeloški pasijon'', [[Romuald Marušič|Oče Romuald / L. Marušič]] * Diana Kolenc, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Maks Dakskobler, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Nejc Jezernik, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * Bojan Trampuš, KD Loški oder Škofja Loka; '''Saša''', ''Antigona v New Yorku'', [[Simon Gray|J. Glowatski]] Viri<ref>{{Navedi splet|title=Dobitnika Severjeve nagrade sta Marjuta Slamič in Blaž Setnikar|url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/dobitnika-severjeve-nagrade-sta-marjuta-slamic-in-blaz-setnikar/605599|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-01-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podelili Severjeve nagrade — 56. Festival Borštnikovo srečanje|url=https://www.borstnikovo.si/aktualno/podelili-severjeve-nagrade/|website=Festival Borštnikovo srečanje|accessdate=2022-01-09|language=sl|archive-date=2022-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20220109204029/https://www.borstnikovo.si/aktualno/podelili-severjeve-nagrade/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220109204029/https://www.borstnikovo.si/aktualno/podelili-severjeve-nagrade/ |date=2022-01-09 }}</ref> == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Slika:Wikisource-logo.png|21x21px|Ledena gora]] [[s:|Wikivir]] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://veza.sigledal.org Sigledal] - portal slovenskega gledališča * [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp eKUMBA] - Podatkovna zbirka Centra za teatrologijo in filmologijo [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] * [https://www.kamra.si Kamra.si] - digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin * [https://www.drama.si SNG Drama Ljubljana] * [https://www.sng-mb.si SNG Maribor] * [https://www.slg-ce.si/home.html SLG Celje] * [https://mladinsko.com/sl/ Slovensko mladinsko gledališče] * [https://www.mgl.si/sl/ Mestno gledališče ljubljansko] * [https://www.sng-ng.si SNG Nova Gorica] * [https://www.pgk.si/ Prešernovo gledališče Kranj] * [https://www.teaterssg.com SSG Trst] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200308182854/http://www.teaterssg.com/ |date=2020-03-08 }} * [http://www.sentjakobsko-gledalisce.si Šentjakobsko gledališče Ljubljana] * [http://www.gledalisce-tc.si Gledališče Toneta Čufarja Jesenice] * [https://gledalisce-zarja.si/ Gledališče Zarja Celje - Trnovlje] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci|*]] [[Kategorija:Slovensko gledališče]] jn0z7lub9egk1sq2gkwq2oekcx7wnv2 0 477318 6752457 6737604 2026-09-18T12:33:19Z Sportomanokin 14776 /* Posebne oddaje (8) */ 6752457 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''92''' (Nova generacija)<br>'''8''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in [[Boštjan Škrab]]. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Velik del oddaje je tudi [[Srečo Katona]], tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med letoma 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (92) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right|19. junij 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''92 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (9) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|17. junij 2026 &nbsp; |align=center|Idrija special v živo<br>(Filmsko gledališče Idrija) |-align=center |align=right|26. junij 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Radio Ga Ga - Murska Sobota special'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center | style="background: #800080 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|39 |rowspan=2|1 |align=right|10. september 2026 &nbsp; |align=center|v živo (grajsko dvorišče MS) |-align=center |align=right|18 september 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''9 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 18. september 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] l5r47fxa6npsn6blguui32jwist2aun 6752458 6752457 2026-09-18T12:33:38Z Sportomanokin 14776 6752458 wikitext text/x-wiki {{for|skladbo skupine Queen iz leta 1984|Radio Ga Ga}} {{Infopolje TV-serija | naslov_serije = Radio Ga Ga | slika = [[Slika:Radio Prvi.svg|300px]]<br>[[Slika:Sašo Hribar GimB 2.JPG|300px]] | naslov = | žanr = politična satira | avtor = [[Sašo Hribar]]<br>Boštjan Škrab | glavni_igralci = [[Tilen Artač]]<br>[[Aleksander Pozvek]]<br>Jure Mastnak<br>Renato Vindiš | uvodna_špica = "[[Radio Ga Ga]]" <small>(1990–2022)</small><br>"La la la la la..." <small>(2022–2023)</small><br>"Radio Ga Ga - Nova generacija" <small>(2024–''danes'')</small> | število_predvajanih sezon = '''35''' (Hribar)<br>'''3''' (Nova generacija) | število_predvajanih epizod = '''1297''' (z Hribarjem)<br>'''92''' (Nova generacija)<br>'''9''' (Posebne oddaje) | produkcija = Produkcija | izvršni_producent = | lokacija snemanja = Studio P1 | čas_trajanja = 8 ur <small>(1990–1992)</small><br>1 ura <small>(1992–2009)</small><br>50 minut <small>(2009–2023)</small> | produkcijska_hiša = [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] | predvajanje = Predvajanje | radijski kanal = [[Ars (radio)|Ars]] <small>(1990–1992)</small><br>[[Radio Prvi]] <small>(1992–2023)</small> | začetek_konec = 6. april 1990 – 9. oktober 2023<br>9. februar 2024 – | spletna_stran = [https://radioprvi.rtvslo.si/radio-ga-ga/ Radio Ga Ga] }} '''Radio Ga Ga''' je radijska satirična oddaja, ki sta jo 6. aprila 1990 soustvarila [[Sašo Hribar]] in [[Boštjan Škrab]]. Na sporedu je ob petkih na [[Radio Prvi]], med 10.10 in 11.00 uro dopoldan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-ze-trideset-let-z-nami/518588|title=Radio Ga Ga že trideset let z nami|publisher=[[Radiotelevizija Slovenija|MMC RTV Slovenija]]|date=27. marec 2020}}</ref> Velik del oddaje je tudi [[Srečo Katona]], tonski mojster, ki je zraven vse od začetka in je tudi pogosto omenjen. Nekoč se je za ta format oddaje resno zanimal tudi britanski [[BBC]]. Gre za razvedrilno radijsko oddajo/serijo, tako z najdaljšim stažem kot neprekinjenim delovanjem, kadarkoli posneto na naših tleh. Starejše oddaje so samo še ''Ljudje in zemlja'' (1958), ''[[TV Dnevnik]]'' (1968) in ''[[Tednik (oddaja)|Tednik]]'' (1983). In je recimo samo nekaj mesecev mlajša od kultne risanke ''[[Simpsonovi]]'', ki jo sočasno in prav tako enkrat tedensko neprekinjeno, še vedno predvajajo od leta 1989. Po nenadni smrti Saša Hribarja oddaje med septembrom 2023 in februarjem 2024 ni bilo. Oddaja se je vrnila 9. februarja 2024, z "novo generacijo" in z drugačnim konceptom, z že uveljavljenimi imitatorji Tilnom Artačem, Aleksandrom Pozvekom, Juretom Mastnakom in Renatom Vindišem.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Ga Ga – Nova generacija|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/radio-ga-ga-nova-generacija/697046|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-02|language=sl}}</ref> == Zgodovina == Prvo oddajo sta skupaj ustvarila [[Sašo Hribar]] in Boštjan Škrab. Prvotno se je oddaja predvajala na radiu [[Ars (radio)|Ars]], trajala pa je osem ur z dolgimi vmesnimi reklamami. Kmalu zatem so se jima v naslednjih oddajah pridružili Tomo Pirc, Robert Škrjanc, Matej Rus in Boštjan Lajovic, ki pa so oddajo hitro zapustili. 1991 se je za kakšno leto pridružil [[Emil Filipčič]], ki je oddajo s svojim oponašanjem v radijski igri in filmu [[Butnskala (razločitev)|Butnskala]] delno navdihnil in je dal velik doprinos k sami oddaji. Od leta 1992 je imela stalen enourni petkov termin na [[Radio Prvi]], od leta 2009 pa skrajšan na 50 minut. Do leta 2000, ko sta se mu pridružila Jure Mastnak in Jasna Kuljaj, je Hribar s tridesetimi liki oddajo vodil kar sam. Potem so se po vrsti pridružili še [[Marjan Šarec]], [[Tilen Artač]], [[Jure Godler]], Nejc Mravja, [[Aleksander Pozvek]], Marko Cirman, [[Nejc Krevs]] in nazadnje [[Valentina Plaskan]]. Ob 30. letnici prve oddaje, so za to priložnost posneli dokumentarni film v režiji Dušana Moravca, ki so ga 7. aprila 2020 predvajali na prvem programu [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|title=Film o Radiu Ga Ga režiral Dušan Moravec|publisher=Idrijske novice|date=7. april 2020|accessdate=2020-04-10|archive-date=2020-04-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200410210105/https://www.idrija.com/film-o-radiu-ga-ga-reziral-dusan-mo|url-status=dead}}</ref> == Avizo == 16. januarja 1984 je skupina [[Queen (glasbena skupina)|Queen]] izdala uspešnico "[[Radio Ga Ga]]", katere avtor je bobnar te skupine [[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]]. Posneli so jo v Record Plant Studios v [[Los Angeles]]u. Skladba po kateri je oddaja dobila ime, so njen avizo uporabljali med letoma 1990 in 2022. Z začetkom 34. sezone je bil v prvi oddaji pogreb aviza "Radio Ga Ga". V nekaj prvih oddajah so uporabljali avtorski avizo z besedilom "Vse kar sliš'mo je Radio Ga Ga". Tekom sezone so še nekajkrat menjali avizo. Trenutni avizo ima besedilo "La la la la la...". {| class="wikitable" style="text-align:center; width:50%; border:1px #AAAAFF solid" ![[Roger Meddows Taylor|Roger Taylor]] !Record Plant Studios |- |width=130|[[Slika:Queen 2005 1010018.JPG|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:The Plant - Sausalito - front door 2.jpg|sredina|brezokvirja|280x]] |- |avtor skladbe "[[Radio Ga Ga]]" |posneto v Los Angelesu |} == Trenutni imitatorji == Izmišljeni liki so zapisani ''poševno''. ===Stalni=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:680px;" colspan=4 | Liki |- ! scope="row" | '''[[Tilen Artač]]'''<br><small>(2004–''danes'')</small> | *[[Borut Pahor]] *[[Milan Kučan]] *[[Zvezdana Mlakar]] *[[Svetlana Makarovič]] *[[Dimitrij Rupel]] *''Ifigenija'' *[[Marijan Pojbič]] *''Miro Serpentinšek'' *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *[[Angelca Likovič]] *[[Marcel Štefančič]] *[[Strojanovi|Elka Strojan]] *[[Mojca Mavec]] | *[[Jože Potrebuješ]] *[[Vinko Gorenak]] *[[Ljerka Belak]] *[[Gregor Golobič]] *[[Tomo Križnar]] *[[Andrej Bručan]] *[[Zlatko Zahovič]] *[[Franc Trček (sociolog)|Franc Trček]] *[[Violeta Tomić]] *[[Petra Kerčmar]] *[[Jonas Žnidaršič]] *[[Milan Krek]] *[[Zlatan Čordić]] | *[[Vasko Simoniti]] *[[Janez Podobnik]] *[[Aleš Primc]] *[[Ladislav Troha]] *[[Robert Golob]] *[[Luka Mesec]] *[[Emilija Stojmenova Duh|E. Stojmenova Duh]] *[[Jelko Gros]] *[[Pavel Rupar]] *[[Vladimir Putin]] *[[Borut Sajovic]] *[[Al Pacino]] *[[Klemen Boštjančič]] | *[[Tomo Križnar]] *[[Mojca Mavec]] *[[Franci Matoz]] *[[Aleš Hojs]] *[[Matjaž Nemec]] *[[Lenart Žavbi]] *[[Rosvita Pesek]] *[[Sebastijan Cavazza]] *[[Simon Maljevac]] *[[Herta Kosmina]] *[[Lena Grgurevič]] *[[Vladimir Prebilič]] *[[Luka Novak]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Mastnak]]'''<br><small>(2000–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Sagadin]] *[[Srečko Katanec]] *[[Branko Grims]] *[[Danilo Türk]] *[[Miran Ališič]] *[[Zoran Janković]] *[[Slavoj Žižek]] *Mirko *[[Salome]] |style="border-top-width:6px"| *[[Martin Strel]] *[[Franc Kangler]] *[[Arnold Schwarzenegger]] *''Luki'' *''Rudl'' *[[Kimi Räikkönen]] *[[Roman Vodeb]] *[[Ivo Milovanovič]] *[[Franci Jerančič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Bavčar]] *[[Viktor Orbán]] *[[Joe Biden]] *[[Igor Pirkovič]] *[[Janez Janša]] *[[Donald Trump]] *[[Andrej Stare]] *[[Recep Tayyip Erdoğan]] *[[Valentino Rossi]] |style="border-top-width:6px"| *[[Edvard Žitnik]] *[[Franc Breznik]] *[[Joe Biden]] *[[Kim Džong-un]] *[[Ši Džinping]] *[[Boris Tomašič]] *[[Zoran Stevanović]] *[[Nicolás Maduro]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''Renato Vindiš'''<br><small>(2007–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Dejan Židan]] *[[Franc Kangler]] *[[Tone Vogrinec]] *[[Tino Mamić]] *[[Zdravko Mamić]] *[[Matej Lahovnik]] *[[Damjan Murko]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Aljuš Pertinač]] *[[Fredy Miler]] *[[Miran Potrč]] *[[Rok Snežič]] *[[Marjan Batagelj]] *[[Jože P. Damijan]] |style="border-top-width:6px"| *[[Zmago Jelinčič]] *''Mandžukić'' *[[Bojan Emeršič]] *[[Joc Pečečnik]] *[[Franc Pukšič]] *[[Igor Evgen Bergant|Igor E. Bergant]] *[[Aleksandar Vučić]] |style="border-top-width:6px"| *[[Matjaž Han]] *[[Lojze Peterle]] *[[Bojan Požar]] *[[Vida Čadonič Špelič]] *[[Ivo Boscarol]] *[[Volodimir Zelenski]] *[[Anže Logar]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Aleksander Pozvek]]'''<br><small>(2012–''danes'')</small> |style="border-top-width:6px"| *[[Karel Erjavec]] *[[Miroslav Cerar ml.]] *[[Janez Zemljarič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Igor Lukšič]] *[[Marjan Šarec]] *[[Janez Drnovšek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jožef Jerovšek]] *[[Uroš Slak]] *[[Boris Popovič]] |style="border-top-width:6px"| *[[Janez Janša]]<br><br><br> |} ===Gostujoči=== {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! scope="col" style="width:465px;" colspan=3 | Liki |- ! scope="row"| '''[[Jasna Kuljaj]]''' | *[[Helena Blagne]] *[[La Toya Lopez|La Toya]] | *[[Tina Gaber]] *[[Melania Trump]] | *[[Zala Tomašič]] *[[Katja Kokot]] |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Alenka Marinič]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tanja Fajon]] *Saša Petek *[[Vesna Milek]] |style="border-top-width:6px"| *[[Tina Gaber]] *[[Giorgia Meloni]] *[[Kamala Harris]] *[[Ursula von der Leyen]] |style="border-top-width:6px"| *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zala Tomašič]]<br><br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jure Godler]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Tony Blair]] *[[George W. Bush]] *''[[Mr. Bean]]'' *''Milka'' |style="border-top-width:6px"| *''Gianni'' *[[Joe Biden]] *[[Boris A. Novak]]<br> *[[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karel III.]] |style="border-top-width:6px"| *[[Elon Musk]] *[[Jure Longyka]] *[[Gospod Hanumak]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Jernej Celec]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Anže Logar]] *[[Aljoša Bagola]] |style="border-top-width:6px"| *[[Jože Robežnik]]<br><br> |style="border-top-width:6px"| *[[Gašper Bergant]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px"| '''[[Sandra Antić]]''' |style="border-top-width:6px"| *[[Melania Trump]] |style="border-top-width:6px"| |style="border-top-width:6px"| |} == Nekdanji imitatorji == {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center;" |+ ! scope="col" style="width:150px;" | Imitatorji ! colspan="3" scope="col" style="width:450px;" | Liki |- ! scope="row" | '''[[Sašo Hribar]]'''<br><small>(1990–2023)</small> | *[[Franc Rode]] *[[Janez Janša]] *[[Bojan Požar]] *Guzman *[[Bernard Brščič]] | *Angela *Bozo *[[Jelko Kacin]] *Martelanc *[[Stane Dolanc]] | *D. Čermelj *[[Slavko Kmetič]] *[[Vili Kovačič]] *[[Boštjan M. Turk]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Valentina Plaskan]]'''<br><small>(do 2023)</small> | style="border-top-width:6px" | *[[Tanja Žagar]] *[[Aleksandra Pivec]] *[[Savina Atai]] *''Normativa Sfuzlo'' *Katarina Keček *[[Tanja Fajon]] | style="border-top-width:6px" | *[[Melania Trump]] *[[Valentina Smej Novak]] *[[Zdravko Počivalšek]] *[[Gregor Perič]] *[[Romana Tomc]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Nina Krajnik]] *[[Nika Kovač]] *[[Lorella Flego]] *[[Urška Klakočar Zupančič]] *[[Tina Gaber]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marjan Šarec]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Drnovšek]] *[[Janez Janša]] *[[Andrej Bajuk]] *[[Alfi Nipič]] *[[Sašo Peče]] *[[Radko Polič - Rac]] | style="border-top-width:6px" | *[[Matevž Krivic]] *[[Danilo Türk]] *[[Anton Rop]] *[[Jožef Školč]] *[[Franc Kramberger]] *[[Karel Erjavec]] | style="border-top-width:6px" | *[[Peter Lovšin]] *[[Werner Brozović]] *[[Jelko Kacin]] *[[Tone Fornezzi|Tone Fornezzi - Tof]] *''[[Ivan Serpentinšek]]'' *''Greta'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Nejc Mravlja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Artur Štern]] | style="border-top-width:6px" | *[[Goran Obrez]] | style="border-top-width:6px" | * ''Maki'' |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Klemen Slakonja]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Jan Plestenjak]] *[[Fredy Miler]] | style="border-top-width:6px" | *[[Anžej Dežan]]<br><br> | style="border-top-width:6px" | *[[Rok Kosmač]]<br><br> |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Marko Cirman]]''' | style="border-top-width:6px" | *Tomaž Hudomalj | style="border-top-width:6px" | *[[Martina Ratej]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Ana Tavčar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Angela Merkel]] | style="border-top-width:6px" | *[[Tina Maze]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Jos Zalokar]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Janez Zmazek - Žan]] | style="border-top-width:6px" | *[[Zmago Jelinčič]] | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | Nejc [[Nejc Krevs|Krevs]] | style="border-top-width:6px" | *Besedna artilerija | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |- ! scope="row" style="border-top-width:6px" | '''[[Peter Kosmač]]''' | style="border-top-width:6px" | *[[Tomaž Gantar]] | style="border-top-width:6px" | * | style="border-top-width:6px" | * |} === Ostali === *Tomo Pirc *Robert Škrjanc *[[Matej Rus]] *[[Boštjan Lajovic]] *[[Emil Filipčič]] *[[Mojca Mavec]] == Sezone == === Oddaje s Hribarjem (1297) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|1–27 |1000 | width=120 align=right|6. april 1990 &nbsp; | width=120 align=right|30. avgust 2016 &nbsp; |-align=center |style="background: #ffd700;"| |28 |43 |align=right|2. september 2016 &nbsp; |align=right|30. junij 2017 &nbsp; |-align=center |style="background: #cf2123;"| |29 |44 |align=right|1. september 2017 &nbsp; |align=right|29. junij 2018 &nbsp; |-align=center |style="background: #A4C639;"| |30 |44 |align=right|31. avgust 2018 &nbsp; |align=right|28. junij 2019 &nbsp; |-align=center |style="background: #29170D;"| |31 |36 |align=right|6. september 2019 &nbsp; |align=right|12. junij 2020 &nbsp; |-align=center |style="background: #7CB9E8 ;"| |32 |43 |align=right|4. september 2020 &nbsp; |align=right|2. julij 2021 &nbsp; |-align=center |style="background: #D7837F ;"| |33 |41 |align=right|3. september 2021 &nbsp; |align=right|24. junij 2022 &nbsp; |-align=center |style="background: #2E5894 ;"| |34 |44 |align=right|2. september 2022 &nbsp; |align=right|30. junij 2023 &nbsp; |-align=center |style="background: #E9D66B ;"| |35 |2 |align=right|1. september 2023 &nbsp; |align=right|8. september 2023 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih skupno '''1297 rednih oddaj''' |} === Nova generacija (92) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Začetek ! style="background:#ccc;" width=124|Konec |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25| |width=40|1 |19 |align=right|9. februar 2024 &nbsp; |align=right|21. junij 2024 &nbsp; |-align=center |style="background: #00FF00 ;" rowspan=5| | rowspan=5|2 |4 |align=right|13. september 2024 &nbsp; |align=right|4. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|18. oktober 2024 &nbsp; |align=right|25. oktober 2024 &nbsp; |-align=center |8 |align=right|8. november 2024 &nbsp; |align=right|27. december 2024 &nbsp; |-align=center |2 |align=right|10. januar 2025 &nbsp; |align=right|17. januar 2025 &nbsp; |-align=center |21 |align=right|31. januar 2025 &nbsp; |align=right|20. junij 2025 &nbsp; |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" rowspan=5| |rowspan=5|3 |7 |align=right|5. september 2025 &nbsp; |align=right|17. oktober 2025 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|7. november 2025 &nbsp; |align=right|19. december 2025 &nbsp; |-align=center |12 |align=right|9. januar 2026 &nbsp; |align=right|27. marec 2026 &nbsp; |-align=center |3 |align=right|10. april 2026 &nbsp; |align=right|24. april 2026 &nbsp; |-align=center |7 |align=right|8. maj 2026 &nbsp; |align=right|19. junij 2026 &nbsp; |- style="background:#EEEEEE; | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Doslej je bilo predvajanih '''92 rednih oddaj''' |} === Posebne oddaje (9) === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:88%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=80|Sezona ! style="background:#ccc;" width=50|Oddaje ! style="background:#ccc;" width=124|Datum ! style="background:#ccc;" width=205|Opis |-align=center |style="background: #df5ef3;" width=25| |width=40|32 |1 |align=right|7. april 2020 &nbsp; |align=center|Dokumentarec ob 30. obletnici |-align=center |rowspan=2 style="background: #E9D66B ;"| |rowspan=2|35 |1 |align=right|15. september 2023 &nbsp; |align=center|Oddaja v slovo Sašu Hribarju &nbsp; |-align=center| |align=center|1 |align=right|9. oktober 2023 &nbsp; |align=center|Poklon Hribarju na Avdiofestivalu &nbsp; |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Ultra Trail Vipava Valley – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00B7EB ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|36 |rowspan=2|1 |align=right|26. april 2024 &nbsp; |align=center|v živo (Lavričev trg, [[Ajdovščina]]) |-align=center |align=right|3. maj 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Avdiofestival v živo – Nova generacija'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #00FF00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|37 |rowspan=2|1 |align=right|7. oktober 2024 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live |-align=center |align=right|11. oktober 2024 &nbsp; |align=center|radijska premiera |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|13. oktober 2025 &nbsp; |align=center|Avdiofestival Live v Cukrarni |-align=center |align=right|24. oktober 2025 &nbsp; |align=center|radijska premiera |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Stand up: Radio Ga Ga'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center |style="background: #FF7F00 ;" width=25 rowspan=4| | width=40 rowspan=4|38 |rowspan=2|1 |align=right|2. april 2026 &nbsp; |align=center|v živo (Kulturni dom Črnomelj) |-align=center |align=right|3. april 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |-align=center |rowspan=2|1 |align=right|17. junij 2026 &nbsp; |align=center|Idrija special v živo<br>(Filmsko gledališče Idrija) |-align=center |align=right|26. junij 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:3px"|"'''Radio Ga Ga - Murska Sobota special'''"<br><small>(posebna terenska oddaja pred publiko)</small> |-align=center | style="background: #800080 ;" width=25 rowspan=2| | width=40 rowspan=2|39 |rowspan=2|1 |align=right|10. september 2026 &nbsp; |align=center|v živo (grajsko dvorišče MS) |-align=center |align=right|18 september 2026 &nbsp; |align=center|radijska premiera na prvem |- style="background:#EEEEEE;" | align=center colspan=5 style="border-top-width:6px"|Predvajanih je bilo skupno '''9 posebnih oddaj''' |} *<small>posodobitev; 18. september 2026</small> == Sklici in opombe == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/radio%20ga%20ga Arhiv oddaj] RTV 4D * {{twitter|radioGA__GA|Radio Ga Ga}} [[Kategorija:Radijske postaje Radiotelevizije Slovenija|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] [[Kategorija:Slovenske radijske oddaje]] tq6ew0p0qfusl7wwj6wrnrzonyah2mt 0 481007 6752721 6726460 2026-09-19T07:17:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752721 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Tampere | official_name = {{lang|fi|Tampereen kaupunki}}{{br}}{{lang|sv|Tammerfors stad}}<br />{{lang|en|City of Tampere}} | native_name = {{native name|sv|Tammerfors}} | nickname = Manchester severa, Manse (v finščini), Nääsville,{{efn|Pronounced in almost the same way as Nashville}}, Svetovna prestolnica savn | settlement_type = [[Seznam mest na Finskem|Mesto]] | image_skyline = File:Tampere Montage 1.jpg | imagesize = 250px | image_caption = V smeri urinega kazalca od zgoraj: mestna pokrajina (pogled z Näsinneule); [[Mestna hiša, Tampere]]; [[Särkänniemi]] (iz Näsinneula); [[Dvorana Tampere]]; obzorje z Näsinneulo; [[Tammerkoski]] z mostu Hämeensilta; in [[stolnica v Tampereju|stolnica]]. | image_flag = Tampere.lippu.svg | flag_size = 120x70px | image_shield = Tampere.vaakuna.svg | shield_size = 120x80px |pushpin_map = Finska |latd=61 |latm=29 |lats=53 |latNS=N |longd=23 |longm=45 |longs=36 |longEW=E |coordinates_region = FI |coordinates_display = title,inline |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Finska}} |subdivision_type1 = [[Regije Finske|Regija]] |subdivision_name1 = [[Slika:Pirkanmaa.vaakuna.svg|13px|Pirkanmaa]] [[Pirkanmaa]] | subdivision_type2 = Podregija | subdivision_name2 = Tampere | subdivision_type3 = [[Metropolitansko območje]] | subdivision_name3 = Metropolitansko območje Tampere |leader_title = mestni menedžer |leader_name = Kalervo Kummola |elevation_m = |population_as_of = 31. dec. 2021 | established_title = Mestne pravice | established_date = 1. oktober 1779 | area_footnotes = 1. januar 2018<ref> "Area of Finnish Municipalities 1.1.2018" (PDF)[https://www.maanmittauslaitos.fi/sites/maanmittauslaitos.fi/files/attachments/2018/01/Suomen_pa_2018_kunta_maakunta.pdf]. National Land Survey of Finland. Retrieved 30 January 2018.</ref> | area_total_km2 = 689,59 | area_land_km2 = 524,89 | area_water_km2 = 164,56 | area_urban_km2 = 258,52 | area_rank = 166. | population_as_of = 31. december 2023 |population_footnotes = <ref>"Population growth biggest in nearly 70 years" [https://stat.fi/en/publication/cln1i2dtgwknt0cut9yem67se] Population structure. Statistics Finland. 26 April 2024. ISSN 1797-5395. Retrieved 29 April 2024.</ref> | population_total = 255.050 | population_density_km2 = 485,91 | population_metro = 403.321 | population_urban = 334.112 | population_density_urban_km2 = 1211,0 | population_rank = 3. | population_demonym = {{lang-fi|tamperelainen}}<br/>{{lang-sv|tammerforsare}} |timezone = <small>[[Vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropski]]</small> |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +3 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = |area_code = |website = https://www.tampere.fi/ |footnotes = }} '''Tampere''' ({{Jezik-sv|Tammerfors}}, finska švedščina: [tɑmærˈforsː]) je [[mesto]] na [[Finska|Finskem]] in glavno mesto [[Regije Finske|regije]] [[Pirkanmaa]]. Leži v [[Finsko pojezerje|Finskem pojezerju]]. Prebivalcev Tampereja je približno 255.000, medtem ko ima [[metropolitansko območje]] približno 417.000 prebivalcev. Je 3. najbolj naseljena občina na Finskem in drugo najbolj naseljeno mestno območje v državi za metropolitanskim območjem [[Helsinki|Helsinkov]]. Tampere je najbolj naseljeno mesto v notranjosti nordijskih držav. Mestno območje ima približno 340.000 prebivalcev. Je najpomembnejše urbano, gospodarsko in kulturno središče celotne celinske Finske.<ref name=isomaki>{{navedi splet | url=https://www.tampere.fi/tiedostot/k/cp9vzLGMB/Liite10_Tampereen_tarina.pdf&ved=2ahUKEwjau_e-3PDvAhVQ6qQKHW_wCc0QFjAAegQIBBAC&usg=AOvVaw3w1rXNyRPTPv1KEBhCVsha | title=Tampereen tarina | first=Aarno | last=Isomäki | publisher=City of Tampere | language=fi | ormat=PDF }}</ref> Tampere in njegova okolica sta del zgodovinske province [[Satakunta (zgodovinska provinca)|Satakunta]]. Območje je od leta 1831 do 1997 pripadalo provinci Häme; sčasoma je bila pogosto obravnavana kot provinca Tavastia. Na primer, v ''Uusi tietosanakirja'', objavljenem v 1960-ih, je podregija Tampere predstavljena kot del takratne province Tavastia. Okoli 1950-ih so se Tampere in njegova okolica začeli uveljavljati kot ločena provinca Pirkanmaa. Tampere je postal središče Pirkanmaa, Tammermaa pa se je večkrat uporabljal tudi v zgodnjih dneh province, na primer v Suomi-käsikirja, objavljenem leta 1968. Tampere je stisnjen med dve jezeri, jezero Näsijärvi in ​​jezero Pyhäjärvi, z 18 m razlike v vodni gladini, brzice, ki ju povezujejo, Tammerkoski, pa so bile skozi zgodovino pomemben vir energije, nazadnje za proizvodnjo električne energije. Tampere je znan kot ''Manchester severa'' zaradi svoje preteklosti kot središča finske industrije, kar je povzročilo njegov finski vzdevek ''Manse''<ref name=aamulehti_1927-10-24>{{navedi novice | title=Yli 20 ihmisuhria vaatinut elokuvateatteripalo | work=Aamulehti | date=1927-10-24 | issue=287 | page=1 | language=fi}}</ref> in izraze, kot je ''Manserock''. Tampere je bil tudi uradno razglašen za ''svetovno prestolnico savn'', ker ima največ javnih savn na svetu.<ref name=thetimes>{{navedi splet | url=https://www.thetimes.co.uk/article/the-fairytale-finnish-city-you-ve-probably-never-heard-of-57gtr6v9v | title=The fairytale Finnish city you've probably never heard of | first=Michael | last=Hodges | work=The Times | date=2023-01-29 | access-date=2023-01-31}}</ref> Helsinki so približno 160 km južno od Tampereja in jih je mogoče doseči s hitrim vlakom Pendolino v 1 uri in 31 minutah in z avtomobilom v 2 urah. Razdalja do [[Turku]]ja je približno enaka. Letališče Tampere–Pirkkala je osmo najbolj obremenjeno letališče na Finskem, leta 2017 ga uporablja več kot 230.000 potnikov. Je tudi pomembna tranzitna pot za tri finske ceste: cesto 3 (E12), cesto 9 (E63) in cesto 12. Lahka železnica v Tampereju je imela dve progi, ko je začela obratovati leta 2021.<ref name=irj-tampere-tram>{{navedi novice | url=https://www.railjournal.com/passenger/light-rail/tampere-light-rail-network-opens-under-budget-and-ahead-of-schedule/ | title=Tampere light rail network opens under budget and ahead of schedule pelastaudutaan | work=International Railway Journal | date=2021-08-21 | access-date=2023-09-28 | language=en}}</ref> Tampere je uvrščen na 26. mesto na seznamu 446 hipsterskih mest na svetu<ref name=visittampere_hipsters>{{navedi splet | url=https://visittampere.fi/en/news/worlds-most-hipster-cities-revealed-tampere-ranked-number-26/ | url-status=deviated | publisher=Visit Tampere | title=World's most hipster cities revealed: Tampere ranked number 26! | archive-date=2020-06-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200611075118/https://visittampere.fi/en/news/worlds-most-hipster-cities-revealed-tampere-ranked-number-26/}}</ref> in je pogosto ocenjen kot najbolj priljubljeno mesto na Finskem. Pozitiven razvoj Tampereja in metropolitanskega območja se je nadaljeval v 21. stoletju, predvsem zaradi dejstva, da je Tampere eno najprivlačnejših mest na Finskem. == Etimologija Čeprav ime ''Tampere'' izhaja iz imena brzic Tammerkoski (tako mesto kot brzice se v švedščini imenujejo Tammerfors), je bil izvor ''Tammer''-dela imena predmet številnih razprav. Ánte sprejema preprosto etimologijo Rahkonena in Heikkiläja v protosamskem ''*Tëmpël(kōškë)'', ''*tëmpël'' pomeni 'globok, počasen del potoka' in ''*kōškë'' 'brzice' (povezano s finsko ''koski''), ki je po podatkih Finskega inštituta za jezike postala najbolj sprejeta razlaga v akademskih krogih.<ref name=kotus>{{navedi splet | url=https://www.kotus.fi/nyt/kysymyksia_ja_vastauksia/nimien_alkuperasta/tampere | title=Mistä tulee nimi Tampere? | website=Kotimaisten kielten keskus | language=fi | access-date=2022-07-25}}</ref> Druge teorije vključujejo, da izhaja iz švedske besede ''damber'', kar pomeni 'jez za mlin'; drugo je, da izhaja iz starodavnih skandinavskih besed ''þambr'' ('debel trebuh') in ''þambion'' ('napihnjen trebuh'), ki se morda nanašajo na obliko brzic. Drugi predlog povezuje ime s švedsko besedo ''Kvatemberdagar'' ali bolj pogovorno ''Tamperdagar'', ki se nanaša na [[kvatre]], dneve zahodnega krščanskega liturgičnega koledarja. Predlagana je bila tudi finska beseda za hrast, ''tammi'', čeprav je ''Tampere'' zunaj naravnega območja razširjenosti evropskega hrasta. == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:Messukylä Old Church.jpg|left|thumb|Stara cerkev Messukylä, zgrajena med letoma 1510 in 1530]] Najzgodnejše znane stalne naselbine v okolici Tammerkoskega so bile ustanovljene v 7. stoletju, ko so naseljenci z zahoda regije začeli obdelovati zemljo v Takahuhtiju,<ref name=hautamaki>{{navedi knjigo | author=R. Hautamäki | title=Tampereen tarina | year=2015 | isbn=978-951-609-783-4 | language=fi}}</ref> območju, ki ga večinoma naseljujejo plemena Tavastian.<ref name=pirkankylat>{{navedi splet | url=https://www.pirkankylat.fi/wp-content/uploads/2020/04/Pirkanmaa-kulttuurialueena-Juha-Kuisma-2020.pdf | title=Pirkanmaa kulttuurialueena | publisher=Pirkan Kylät ry | language=fi | access-date=2022-07-25}}</ref> Prebivalstvo je ostalo maloštevilno več stoletij. Do 16. stoletja sta vasi Messukylä in Takahuhti postali največji naselji na tem območju. Druge bližnje vasi so bile Laiskola, Pyynikkälä in Hatanpää. Takrat je na območju Pispala že stoletja obstajala tržnica, kjer je trgovalo predvsem meščanstvo iz Turkuja. Leta 1638 je generalni guverner Per Brahe mlajši ukazal, da se v Tammerkoskem vsako leto organizirata dve tržnici, jesenska na Petrovo v avgustu in zimska na Matijev dan v februarju. Leta 1708 so trg preselili z obrobja Tammerkoskija v Harju in od tam leta 1758 v Pispal.  Prve industrije v regiji Pirkanmaa v 17. stoletju so bili predvsem vodni mlini in žage, v 18. stoletju se je začela razvijati še druga industrija, saj je bilo ustanovljenih več manjših železarn, destilarna Tammerkoski in predilnica Otavala.<ref name=pirkanmaa_teollistuminen>{{navedi splet | url=https://www.pirkanmaa.fi/tutki/pirkanmaa-perustietoa/pirkanmaan-historiaa/teollistumisen-varhaisvaiheet/ | url-status=deviated | title=Teollistumisen varhaisvaiheet | website=Pirkanmaa | language=fi | archive-date=2020-09-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200916195057/https://www.pirkanmaa.fi/tutki/pirkanmaa-perustietoa/pirkanmaan-historiaa/teollistumisen-varhaisvaiheet/}}</ref> === Ustanovitev in industrializacija === [[File:Tampere 1837.jpg|alt=|thumb|left|Pogled na Tampere s strani Messukyläja Tammerkoskega na umetniškem delu Pehra Adolfa Kruskopfa iz leta 1837]] Pred ustanovitvijo mesta Tampere je bila sosednja župnija Pirkkala (po kateri je današnja regija Pirkanmaa dobila ime) v srednjem veku upravno najpomembnejša župnija na tem območju. To se je spremenilo v 18. stoletju, ko je Erik Edner, finski pastor, leta 1771-1772 predlagal ustanovitev mesta na bregovih kanala Tammerkoski; uradno ga je kot trg{{efn|Known in Sweden as ''köping'' and the Finnish word ''kauppala''.} leta 1775 ustanovil [[Gustav III. Švedski]] in štiri leta kasneje, 1. oktobra 1779, je Tampere dobil polne [[mestne pravice]].<ref name=tampere_fi_history>{{navedi splet | url=http://www.tampere.fi/english/tampereinbrief/history/index.html | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20091228062929/http://www.tampere.fi/english/tampereinbrief/history/index.html | title=The City Of Tampere – Tampere in brief – History | archive-date=2009-12-28}}</ref> Takrat je bilo to precej majhno mesto, ustanovljeno na posesti graščine Tammerkoski, medtem ko so bili njegovi prebivalci še vedno večinoma kmetje. Ker je bilo kmetovanje v mejah mesta prepovedano, so se prebivalci začeli zanašati na druge načine preživljanja, predvsem na trgovino in obrt. Leta 1809, ko je Finska postala [[Veliko vojvodstvo Finska]], je imel Tampere še vedno manj kot tisoč prebivalcev. [[File:Tampereen kaupungintalo.JPG|alt=|right|thumb|Neorenesančna Raatihuone ([[mestna hiša Tampere]]), 1890; Rdeča deklaracija je bila prebrana z balkona leta 1905.]] [[File:Tampella2.jpg|left|thumb|Stara tovarna Tampella v Tampereju]] V 19. stoletju je Tampere prerasel v pomembno tržno mesto in industrijsko središče; na industrializacijo Tampereja je močno vplivala tekstilna tovarna Finlayson, ki jo je leta 1820 ustanovil škotski industrialec James Finlayson. Do leta 1850 je tovarna zaposlovala okoli 2000 ljudi, medtem ko je prebivalstvo mesta naraslo na 4000. Drugi pomembni industrijski obrati, ki so sledili Finlaysonovemu uspehu v 19. stoletju, so bili [[plavž]], strojna tovarna in tovarna lanu Tampella, papirnica Frenckell in tovarna sukna Tampere. Prebivalstvo Tampereja je ob koncu 19. stoletja hitro naraslo, s približno 7000 leta 1870 na 36.000 leta 1900. Na začetku 20. stoletja je bilo Tampere mesto delavcev in žensk, kjer je bila tretjina prebivalstva tovarniških delavcev in več kot polovica žensk. Hkrati se je površina mesta povečala za skoraj sedemkrat in v središču Tampereja so med skromnimi lesenimi hišami zgradili impresivne stanovanjske bloke. Kamnite hiše so Tampereju dale sodoben videz. Izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ter uvedba električne razsvetljave so bili nadaljnji koraki k modernizaciji; Tampere je bil prvo nordijsko mesto, ki je leta 1882 uvedlo električno razsvetljavo za splošno uporabo. Železniška povezava s Tamperejem od podaljška proge Helsinki-Hämeenlinna (zdaj del glavne proge) prek Toijale je bila odprta za javnost 22. junija 1876.<ref name=suolahti>{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=61yXQgAACAAJ | first=Gunnar W. | last=Suolahti | title=Suomen kulttuurihistoria 4 | publisher=Gummerus | year=1936 | language=fi}}</ref>{{rp|p=173}} Svetovno znana multinacionalna telekomunikacijska družba [[Nokia]] Corporation je prav tako imela svoje začetke na območju Tammerkoski; zgodovina podjetja sega v leto 1865, ko je finsko-švedski rudarski inženir Fredrik Idestam (1838-1916) ustanovil tovarno celuloze na bregovih brzic, druga tovarna celuloze pa je bila odprta leta 1868 v bližini sosednjega mesta Nokia, kjer so bili boljši hidroelektrični viri.<ref name=hs_2021-06-24>{{navedi novice | url=https://www.hs.fi/kaupunki/art-2000002690780.html | title=Nokian juuret ovat Tammerkosken rannalla | date=2013-11-22 | work=Helsingin Sanomat | access-date=2022-07-25 | language=fi | first=Johanna | last=Tikkanen}}</ref> === Geopolitični pomen === [[File:Lenin at Tampere.JPG|alt=|thumb|left|Slika Stalina in Lenina na konferenci v Tampereju leta 1905]] Tampere je bilo središče številnih pomembnih političnih dogodkov v zgodnjem 20. stoletju, na primer konferenca Ruske socialdemokratske delavske stranke (RSDLP) leta 1905, ki jo je vodil [[Vladimir Lenin]], ki je potekala v dvorani delavcev v Tampereju med njihovim begom iz Rusije, kjer je med drugim je bilo sklenjeno, da se začne oborožena vstaja, ki je nazadnje pripeljala do [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] 1917 v Ruskem imperiju.<ref name=palonen>{{navedi splet | url=http://www15.uta.fi/koskivoimaa/vuodet/1905/1905b.htm | url-status=dead | title=Lenin ja Stalin kohtaavat - myyttejä ja historiaa | website=uta.fi | last=Palonen | first=Osmo | language=fi | archive-date=2018-06-04 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180604135051/http://www15.uta.fi/koskivoimaa/vuodet/1905/1905b.htm}}</ref> Prav tako je bila 1. novembra 1905 med splošno stavko v Keskustoriju razglašena znamenita ''Rdeča deklaracija''.<ref name=kaunonen>{{navedi knjigo | first=Gary | last=Kaunonen | title=Challenge Accepted: A Finnish Immigrant Response to Industrial America in Michigan's Copper Country | url=https://books.google.com/books?id=Xp9DBAAAQBAJ&pg=PT22 | year=2010 | publisher=MSU Press | isbn=978-1-62895-154-7 | page=22 | access-date=2022-07-25}}</ref> [[File:Tampere destroyed in Civil War.jpg|alt=|thumb|Mesto po bitki pri Tampereju med državljansko vojno leta 1918]] Po popolni neodvisnosti Finske je Tampere igral pomembno vlogo v [[Finska državljanska vojna|državljanski vojni]] leta 1918, saj je bil med finsko državljansko vojno (28. januar - 15. maj 1918) eden strateško najpomembnejših krajev za Finsko socialistično delavsko republiko (FSWR); mesto je bilo najpomembnejše industrijsko mesto na Finskem na začetku 20. stoletja z ogromno delovnega prebivalstva. Tampere je bil med vojno trdnjava Rdečih, ki ji je poveljeval Hugo Salmela. Bele sile pod vodstvom generala Mannerheima so po bitki pri Tampereju zavzele mesto in 6. aprila 1918 zavzele približno 10.000 rdečih ujetnikov.<ref name=tepora>{{navedi knjigo | title=The Finnish Civil War 1918: History, Memory, Legacy | url=https://books.google.com/books?id=2xCJBAAAQBAJ&pg=PA100 | editor-first1=Tuomas | editor-last1=Tepora | editor-first2=Aapo | editor-last2=Roselius | date=2014-08-14 | publisher=Brill Publishers | isbn=978-90-04-28071-7 | page=100 | access-date=2022-07-25}}</ref> Med [[Zimska vojna|zimsko vojno]] je [[Sovjetska zveza]] večkrat bombardirala Tampere.[70] Razlog za bombardiranje Tampereja je bil, da je bilo mesto pomembno železniško križišče in je bilo tudi dom državne tovarne letal in tovarne Tampella, ki je proizvajalo strelivo in orožje, vključno z metalci granat. Najbolj uničujoče bombardiranje je bilo 2. marca 1940, ko je bilo ubitih devet ljudi, 30 pa ranjenih. Poleg tega je bilo tistega dne uničenih deset in 30 poškodovanih zgradb.<ref name=juonala>{{navedi novice | title=Ilmahälytys! | first=Jouko | last=Juonala | work=Talvisota: Ilta-Sanomien erikoislehti | year=2019 | publisher=Sanoma Media Finland Oy | language=fi}}</ref> === Povojno obdobje in sodobnost === [[File:Yhteiskunnallinen korkeakoulu muuttaa.jpg|thumb|left|Socialna univerza se leta 1960 preseli v Tampere]] Prevladujoča sila v občinski politiki Tampereja po drugi svetovni vojni je bila Os bratov po orožju (''aseveliakseli''), ki so jo sestavljali predvsem Nacionalna koalicijska stranka in Socialni demokrati. Čeprav je bila sredinska stranka največja politična sila na finskem podeželju, v Tampereju ni imela praktičnega pomena. [[File:Filming a television program at Frenckell’s studio in Tampere, 1.2.1965 (19746637354).jpg|alt=|right|thumb|Snemalci Tamvisia snemajo televizijski program v Frenckellovem studiu 2. januarja 1965 v Tampereju]] Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Tampere povečal z vključitvijo nekaterih sosednjih območij. Messukylä je bil ustanovljen leta 1947, Lielahti leta 1950, Aitolahti leta 1966 in Teisko leta 1972. Tampere je leta 1950 presegel mejo 100.000 prebivalcev. Tampere je bil dolgo znan po svoji tekstilni in kovinski industriji, vendar sta ju v 1990-ih večinoma nadomestili informacijska tehnologija in telekomunikacije. Tehnološki center Hermia v Hervanti je dom številnih podjetij na teh področjih. Yleisradio je začel oddajati svoj drugi televizijski kanal, Yle TV2, iz mesta Ristimäki v Tampereju leta 1965, s čimer je Finska postala prva od nordijskih držav, ki je prejela drugi televizijski kanal, potem ko je štiri leta kasneje začel oddajati švedski SVT2. Tampere je postal univerzitetno mesto, ko se je Socialna univerza leta 1960 preselila iz Helsinkov v Tampere in leta 1966 postala Univerza v Tampereju. Leta 1979 so odprli letališče Tampere-Pirkkala 13 km od središča Tampereja na strani mesta Pirkkala.<ref name=businesstampere_tampere_pirkkala>{{navedi splet | url=https://businesstampere.com/fi/tampere-pirkkala-tarkea-kentta-loistava-sijainti/ | title=Tampere-Pirkkala: tärkeä kenttä, loistava sijainti | work=Business Tampere | date=2019-09-06 | language=fi | access-date=2022-07-25 | archive-date=2021-04-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210428150007/https://businesstampere.com/fi/tampere-pirkkala-tarkea-kentta-loistava-sijainti/ | url-status=dead }}</ref> Na prelomu 1990-ih je industrija Tampereja doživela veliko strukturno spremembo, saj je bila proizvodnja Tampelle in zlasti tekstilna industrija Tampereja močno osredotočena na dvostransko trgovino s Sovjetsko zvezo, a ko je Sovjetska zveza leta 1991 razpadla, so podjetja izgubila glavne stranke. Zaradi nenadne spremembe in depresije v zgodnjih devetdesetih sta morala Finlayson in Suomen Trikoo drastično zmanjšati svoje poslovanje. Tampella je bankrotirala. Toda čeprav je sprememba pustila ogromno praznega industrijskega prostora v mestnem središču, so ga v zgodnjih 2000-ih postopoma namenili drugim namenom in današnjo mestno podobo Tampereja zaznamujejo predvsem močna IT podjetja, predvsem Nokiine enote za raziskave in razvoj v Tampereju.<ref name=uusiteknologia>{{navedi splet | url=https://www.uusiteknologia.fi/2020/07/02/nokia-kannykoiden-tutkimuskeskus-tampereelle/ | title=Nokia-kännyköiden tutkimuskeskus Tampereelle | work=Uusi Teknologia | date=2020-07-02 | access-date=2022-07-25 | language=fi | archive-date=2021-04-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210428152024/https://www.uusiteknologia.fi/2020/07/02/nokia-kannykoiden-tutkimuskeskus-tampereelle/ | url-status=dead }}</ref> == Geografija == [[File:Pyynikinsaaret.jpg|thumb|right|Otoki Pyynikki ob jezeru Pyhäjärvi]] Tampere je del regije Pirkanmaa in je obkrožen z občinami Kangasala, Lempäälä, Nokia, Orivesi, Pirkkala, Ruovesi in Ylöjärvi. V Tampereju je 180 jezer, večjih od 10.000 m², sladkovodna telesa pa pokrivajo 24 % celotne površine mesta. Jezera so nastala kot ločeni bazeni od jezera Ancylus pred približno 7500-8000 leti.<ref name=palomaki> {{navedi knjigo | url=https://www.tampere.fi/liitteet/5o2F1q9zz/jarvivesiraportti07.pdf | last=Palomäki | first=Risto | others=Sanna Junttanen, Heli Ylinen | title=Tampereen kaupungin alueella sijaitsevien järvien kehitys ja niiden vedenlaatu 1990-2005 | isbn=978-951-609-320-1 | archive-date=2019-09-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20190905113714/https://www.tampere.fi/liitteet/5o2F1q9zz/jarvivesiraportti07.pdf | language=fi}}</ref> Najsevernejša točka Tampereja je v Vankavesi Fjardu Teisko, najjužnejša na vzhodnem koncu jezera Hervanta, najbolj vzhodna na severovzhodnem vogalu jezera Paalijärvi v Teisku in najzahodnejša na jugovzhodnem vogalu jezera Haukijärvi blizu meja Ylöjärvi in Nokia. Samo središče mesta obkrožajo tri jezera, Näsijärvi, Pyhäjärvi in ​​veliko manjše Iidesjärvi. Regija Tampere leži v porečju reke Kokemäki, ki se izliva v [[Botniški zaliv]] skozi [[Pori]], glavno mesto regije Satakunta. Osnova Tampereja je sestavljena iz sljudnega skrilavca in migmatita, njegova nahajališča gradbenega kamna pa so raznolika: poleg tradicionalnega [[granit]]a je veliko kremenčevega [[diorit]]a, [[tonalit]]a, sljudnega [[skrilavec|skrilavca]] in sljudnega [[gnajs]]a.<ref name=gtk>{{navedi splet | url=http://projects.gtk.fi/TAATA/kartoitus/Maaperatutkimukset/Tampere/ | title=Tampereen maaperä | work=Tampereen seudun taajamageologinen kartoitus- ja kehittämishanke (TAATA) | access-date=2022-07-25 | language=fi}}</ref> Ena najbolj osupljivih geografskih značilnosti Tampereja je greben Pyynikki (''Pyynikinharju''), velik [[esker]], ki je nastal iz [[morena|morene]] med Weichselsko poledenitev.<ref name=tampere_fi_pyynikki>{{navedi splet | url=https://www.tampere.fi/asuminen-ja-ymparisto/ymparisto-ja-luonto/luonnonsuojelu/luonnonsuojelualueet/pyynikki.html | url-status=deviated | date=2015-10-28 | title=Pyynikki | website=www.tampere.fi | language=fi | archive-date=2020-09-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20200916155602/https://www.tampere.fi/asuminen-ja-ymparisto/ymparisto-ja-luonto/luonnonsuojelu/luonnonsuojelualueet/pyynikki.html}}</ref> Dviga se 160 m nad morsko gladino in velja za največji prodnati esker na svetu. Je tudi del [[Salpausselkä]], 200 km dolgega grebenskega sistema, ki je ostal iz ledene dobe. [[File:Tammerkoski from air.jpg|thumb|upright|Pogled iz zraka na središče mesta Tampere (Keskusta) in brzice Tammerkoski, ki potekajo skozenj]] Središče Tampereja (Keskusta) in okrožja Pyynikki, Ylä-Pispala in Ala-Pispala ležijo na ožini med jezeroma Pyhäjärvi in ​​Näsijärvi. Lokacija mesta na robu brzic Tammerkoski med dvema dolgima vodnima tokoma je bil eden glavnih razlogov za njegovo ustanovitev v 1770-ih. Ulice v središču Tampereja tvorijo tipičen mrežni vzorec. Na zahodnem robu mestnega središča je parkovna cesta v smeri sever-jug, Hämeenpuisto (»park Häme« ali »park Tavastia«), ki poteka od obale jezera Pyhäjärvi blizu jezera Näsijärvi. Široka cesta Hämeenkatu poteka v smeri vzhod-zahod od glavne postaje Tampere do Hämeenpuisto in prečka Tammerkoski vzdolž mostu Hämeensilta. Ob Hämeenkatu je tudi najdaljša ulica v središču mesta, Satakunnankatu, ki poteka od Rautatienkatuja do Amuri in prečka Tammerkoski preko mostu Satakunnansilta. Osrednji trg Tampereja se nahaja na zahodnem bregu Tammerkoskija, blizu Hämeensilta. Prometno središče Tampereja je križišče Itsenäisyydenkatu,{{efn|Formerly known as Puolimatkankatu}} Teiskontie, Sammonkatu, parkovne ceste Kalevanpuisto ter okrožij Kaleva in Liisankallio. === Podnebje === Tampere ima vlažno celinsko podnebje ''Dfb'' z jasno opredeljenimi štirimi letnimi časi. Podnebje letališča Tampere-Pirkkala, ki je stran od središča mesta, meji na subarktično podnebno območje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfc''). Zime so hladne in povprečna temperatura od decembra do februarja je pod –3 °C) in lahko doseže –30 °C. Poletja so hladna do topla. Povprečna snežna odeja traja 4-5 mesecev od konca novembra do začetka aprila. Glede na visoko zemljepisno širino in notranjo lego so zime v povprečju precej mile za zemljepisno širino, prav tako povprečna letna temperatura. == Mestna pokrajina == ==== Preporod in nacionalizem === [[File:Näsilinna, Museo Milavida.jpg|thumb|Näsilinna, baročna palača]] Tampere ima stavbe iz številnih arhitekturnih obdobij. Stara kamnita cerkev Messukylä je edini primer srednjeveške arhitekture.<ref name=aamulehti_2020-01-09>{{navedi novice | url=https://www.aamulehti.fi/lukijalta/art-2000007501728.html | title=Lukijalta: Pyhä Mikko on Tampereen vanhin rakennus, mutta se jää yllättävän vähälle huomiolle | work=Aamulehti | date=2020-01-09 | access-date=2022-07-25 | language=fi}}</ref> [[Neoklasicizem]] iz zgodnjega 19. stoletja predstavlja Stara cerkev v Tampereju in njen zvonik. Gotske stavbe v Tampereju, ki so se razvile iz neoklasicizma, so nova cerkev Messukylä in Aleksandrova cerkev, medtem ko so renesančne stavbe dvorec Hatanpää, [[mestna hiša Tampere]], hiša Ruuskanen in Näsilinna. Romantični nacionalizem je mogoče videti v trgovski hiši, hiši Tirkkonen, hiši Palander, [[stolnica v Tampereju|stolnici v Tampereju]], centralni gasilski postaji v Tampereju in stavbi Narodne banke v Tampereju. Uporaba rdeče opeke kot gradbenega materiala v industrijskih stavbah vzdolž Tammerkoskega, kot sta tovarni Finlayson in Tampella, je mestu pustila močan imaginarni pečat. === Funkcionalizem in modernizem === [[File:Nokia Arena November 2021 4.jpg|thumb|Mesto Tampere je v zadnjih letih močno raslo. "Tampere Deck" in njegova nova večnamenska arena novembra 2021.]] Post-[[Art nouveau]] je bil večinoma nordijski, v Tampereju so zgradili kulturno hišo Laikku, hotel Tammer, hišo Tuulensuu in cerkev Viinikka. Potem ko je v 1930-ih funkcionalizem postal prevladujoč slog, so v Tampereju zgradili glavno postajo Tampere, hišo Tempo, avtobusno postajo in bolnišnico Kauppi. Za povojni slog ni enotnega sprejetega izraza, vendar so glavni predstavniki obdobja obnove stavba Finske banke, stavba Amurinlinna in bazen Pyynikki. Racionalistične stavbe modernističnega obdobja predstavljajo Univerza v Tampereju, Centralna bolnišnica Tampere, Sampola, Ekonomska šola, stadion Ratina in cerkev Kaleva. Modernistične zgradbe vključujejo glavno knjižnico Metso, operativni center Hervanta, [[dvorana Tampere|dvorano Tampere]], prizidek univerze in poslovno stavbo Nokia v Hatanpääju. Središče Tampereja in njegovi zahodni deli so se razvijali v bolj moderni smeri od leta 2010, mesto pa želi imeti središče v svoji prihodnji obliki do leta 2030. Predvsem so bili pripravljeni načrti za območje okoli glavne železniške postaje v obliki projekta "Tampere Deck", ki vključuje novo večnamensko areno in visoke stavbe na tem območju. Nedavno je bilo v središču mesta zgrajeno tudi omrežje lahke železnice. Na obrežju jezer so načrtovani projekti umetnih otokov, ki bi ustvarili nova stanovanjska območja za več tisoč ljudi. Projekti naj bi stali nekaj milijard evrov. == Gospodarstvo == Regija Tampere, Pirkanmaa, ki vključuje obrobne občine, ima približno 509.000 prebivalcev, 244.000 zaposlenih ljudi, promet pa je leta 2014 znašal 28 milijard evrov. Po podatkih mednarodnega poslovnega urada Tampere je območje močno na področju strojništva in avtomatizacije, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter zdravstva in biotehnologije ter izobraževanja v industriji celuloze in papirja. Stopnja brezposelnosti je bila septembra 2023 9,2 %.<ref name=temtyollisyyskatsaus>{{navedi splet | url=https://www.temtyollisyyskatsaus.fi/graph/tkat/tkat.aspx?lang=en&ely=04# | url-status=deviated | title=Pirkanmaa Employment Bulletin August 2020 | archive-date=2021-09-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210910203440/https://www.temtyollisyyskatsaus.fi/graph/tkat/tkat.aspx?lang=en&ely=04}}</ref> 70 % delovnih mest na območjih je v storitvenem sektorju. Manj kot 20 % jih je v proizvodnem sektorju. 34,5 % zaposlenih ljudi živi zunaj občine Tampere in se v službo vozi v Tampere. Medtem pa 15,6 % prebivalcev Tampereja dela zunaj Tampereja. Leta 2014 so bili največji delodajalci Kesko, Pirkanmaan Osuuskauppa, Alma Media in Posti Group. Tampere je sedež podjetja Bronto Skylift, proizvajalca zračnih reševalnih in zračnih delovnih ploščadi. [[File:Hotelli Torni Tampere.jpg|thumb|left|upright|Hotel Torni v Tampereju, najvišji hotel na Finskem]] [[File:Särkänniemi - Trombi5.jpg|thumb|right|Zabaviščni park [[Särkänniemi]] je najbolj priljubljena turistična destinacija Tampereja]] Glede na študijo, ki jo je izvedel Center za raziskave in usposabljanje Synergos Univerze v Tampereju, je bil skupni učinek turizma v regiji Tampere leta 2012 več kot 909 milijonov evrov. Turizem je v regijo prinesel tudi 4805 oseb-let. Največja posamezna atrakcija v Tampereju je zabaviščni park [[Särkänniemi]], ki ga je leta 2016 obiskalo približno 630.000 obiskovalcev.<ref name=sarkanniemi>{{navedi splet | url=http://www.sarkanniemi.fi/sarkanniemi-yrityksena/ | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20150806022341/http://www.sarkanniemi.fi/sarkanniemi-yrityksena/ | archive-date=2015-08-06 | title=Särkänniemi yrityksenä | website=sarkanniemi.fi | language=fi}}</ref> Poleg tega je bilo leta 2015 v hotelih Tampereja opravljenih 1.021.151 prenočitev. Število je preseglo prejšnje rekordno leto z več kot 20.000 nočitvami. Zaradi vsega tega je Tampere drugo najbolj priljubljeno mesto na Finskem za Helsinki v smislu bivanja v hotelih. Počitniški turizem je predstavljal 55,4 % prenočitev, poklicni turizem pa 43,2 %. Zasedenost vseh nastanitvenih obratov z več kot 20 sobami je bila 57,0 %, nastanitvenih obratov v celotni državi pa 48,3 %. Gospodarski dobiček Tampereja je bil leta 2015 najslabši med velikimi finskimi mesti. V letu 2016 je izguba poslovnega leta znašala 18,8 milijona evrov. V gospodarstvu mesta največ prihodkov predstavljajo davki in državni prispevki. Leta 2015 je mesto prejelo 761 milijonov evrov občinskih davkov. Poleg tega je 61,4 milijona evrov prišlo od davkov od dohodkov pravnih oseb in 64 milijonov evrov od davka na nepremičnine. Davčni prihodki se v letu 2010 niso povečali po pričakovanjih, čeprav se je število prebivalcev mesta povečalo. Na to je vplivala visoka brezposelnost. == Glavne znamenitosti == [[File:Näsinneula view 18.jpg|right|thumb|Tammerkoski in Näsijärvi videna iz Näsinneule]] [[File:Kaleva Church 4.jpg|alt=|thumb|222x222px|Cerkev Kaleva, ki sta jo zasnovala Reima in Raili Pietilä, v Liisankalliu]] [[File:Tampere market hall inside.jpg|right|thumb|Notranjost tržnice v Tampereju]] Ena glavnih turističnih znamenitosti je zabaviščni park [[Särkänniemi]], ki vključuje znameniti stolp Näsinneula, na vrhu katerega je vrteča se restavracija. Poleg teh je bil včasih v njem tudi akvarij. Druga zanimiva mesta so [[stolnica v Tampereju]], [[mestna hiša, Tampere]], osrednja knjižnica Metso (»Capercaillie«) v Tampereju, cerkev Kaleva (obe je zasnoval Reima Pietilä), [[dvorana Tampere]] (ob Hämeenkatu) za konference in koncerte, tržnica Tampere in zgodovinska Razgledni stolp Pyynikki. Tampere ima vsaj sedem hotelov, med katerimi so najbolj omembe vredni Hotel Tammer, Hotel Ilves in Hotel Torni, najvišja hotelska stavba na Finskem. Tudi zdravilišče Holiday Club Tampere je v okrožju Lapinniemi na obali jezera Näsijärvi. V središču mesta Tampere in njegovih predmestjih je tudi veliko pomembnih nakupovalnih središč; najbolj opazna nakupovalna središča so Ratina, Koskikeskus, DUO, Like in Tullintori. Tampere je tudi dom enega zadnjih muzejev na svetu, posvečenih Vladimirju Leninu. Muzej je v delavski dvorani Tampereja (vzdolž Hallituskatu), kjer se je Lenin med naslednjo boljševiško konferenco v mestu prvič srečal z Josipom Stalinom. Lenin se je avgusta 1905 preselil v Tampere, vendar je novembra 1907 pobegnil na Švedsko, ko ga je zasledovala ruska Okhrana. Lenin se ni vrnil v noben del Ruskega imperija šele deset let kasneje, ko je izvedel za začetek ruske revolucije leta 1917. Obstaja veliko muzejev in galerij, vključno z: *Muzejsko središče Vapriikki, ki vključuje Naravoslovni muzej v Tampereju, Hišo slavnih finskega hokeja, Finski muzej iger, Muzej pošte in Muzej čevljev *Dvorec Hatanpää in Arboretum Hatanpää *Palača Näsilinna *Muzej umetnosti Tampere *Leninov muzej Tampere *Muzej Moomin, o Muminih *Muzej medijev Rupriikki *Vohunski muzej v Siperii *Muzej delavskih stanovanj v Amuri *Največja finska steklena skulptura, ki je v lasti mesta Tampere, ''Pack Ice / The Mirror of the Sea'' priznanega umetnika Tima Sarpaneva, je bila nameščena v preddverju nakupovalnega središča KoskiKeskus v središču mesta, dokler je niso preselili v skladišče. === Pispala === Pispala je greben med obema jezeroma. Razdeljen je na Ylä-Pispala ('Zgornja Pispala') in Ala-Pispala ('Spodnja Pispala'). To je najvišji prodnat greben na svetu, ki se dviga 80 m nad jezerom Pyhäjärvi in ​​približno 160 m nad morsko gladino. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju, ko je bil del Suur-Pirkkala in njegovega naslednika Pohjois-Pirkkala, je bil uporabljen za namestitev večine industrijskega dela. To je bilo prosto območje, ki so ga gradili ljudje iz delavskega razreda, ki so delali v tovarnah v Tampereju. Pridružil se je Tampereju leta 1937. Trenutno je to stanovanjsko območje, ki ga precej prenavljajo in skupaj s sosednjim Pyynikkijem tvori pomembno zgodovinsko območje Tampereja. == Opombe == {{sklici|group=note}} {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Tampere}} {{Wikivoyage}} * [https://www.tampere.fi/ Spletno mesto mesta Tampere] * [https://visittampere.fi/en/ Visit Tampere – The official Tampere Region visitor website] * [https://www.virtualtampere.com/eng/ Virtual City Guide: VirtualTampere.com] * [https://www.visitfinland.com/en/articles/tampere-sauna-capital-of-the-world/ Tampere – so much more than the sauna capital of the world] – Visit Finland * Megan Starr: [https://www.meganstarr.com/things-to-do-in-tampere-finland/ 15 Quirky and Alternative Things to Do in Tampere, Finland]. – Megan & Aram (''Meganstarr.com''), 1 December 2021. * [http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1952/OR1952.pdf 1952 Summer Olympics official report] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080411091045/http://www.la84foundation.org/6oic/OfficialReports/1952/OR1952.pdf |date=11 April 2008 }} pp.&nbsp;62–3. * [https://web.archive.org/web/20110719213741/http://vapriikki.net/tammerkoskenkaupunki/index.php?lang=en Tammerkoski Heritage] – Town's Industrial Heritage Portal {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Finskem]] [[Kategorija:Tampere| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1779]] [[Kategorija:Poletne olimpijske igre 1952]] jupw2l3110m9qy9wnlp5a6sunhipwma 0 486430 6752695 6743180 2026-09-19T04:14:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752695 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Steve McCurry''' ameriški fotograf, [[Freelancerstvo|freelancer]] in fotoreporter, * 23. april 1950, [[Philadelphia]], [[Pennsylvania]], [[ZDA]]. Najbolj je znan po fotografiji afganistanske deklice s prodornimi zelenimi očmi, ki jo je na svoji naslovnici objavila revija ''[[National Geographic]]''. Tekom svoje kariere je opravljal številne naloge za ''National Geographic'' od leta 1986 je član kooperative Magnum Photos.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=http://www.gupmagazine.com/articles/its-all-mixed-an-interview-with-steve-mccurry|title=It's All Mixed: An Interview with Steve McCurry|last=Matthews|first=Katherine Oktober|date=November 13, 2013|website=GUP Magazine|publisher=|accessdate=}}</ref> McCurry je prejemnik številnih nagrad, med drugim tudi revije Photographer of the Year, ki jo podeljuje National Press Photographers Association ; Royal Photographic Society's Centenary Medal ;<ref name="rps-centenary-medal">{{Navedi splet|url=http://www.rps.org/awards/history-and-recipients/centenary-medal|accessdate=20 September 2015|publisher=[[Royal Photographic Society]]|title=Centenary Medal|archive-date=2015-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150518223943/http://www.rps.org/awards/history-and-recipients/centenary-medal|url-status=dead}}</ref> in dve nagradi prvega mesta tekmovanja World Press Photo (1985 in 1992). == Življenje in delo == McCurry se je rodil v [[Filadelfija, Pensilvanija|Philadelphiji v Pensilvaniji]] kjer je obiskoval univerzo Penn State. Prvotno je nameraval študirati kinematografije in film a je nato leta 1974 diplomiral iz gledališke umetnosti. Za fotografijo se je začela zanimati, ko je začel fotografirati za časopis Penn State ''The Daily Collegian'' .<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Magnum Photos Home|url=https://pro.magnumphotos.com/Archive/C.aspx?VP3=CMS3&VF=MAGO31_2_VForm|website=pro.magnumphotos.com|access-date=2020-11-20|archive-date=2013-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20130514015543/http://www.magnumphotos.com/Archive/C.aspx?VP=XSpecific_MAG.Biography_VPage&AID=2K7O3R134Z7S|url-status=dead}}</ref> Po enem letu dela v Indiji je McCurry odpotoval v severni Pakistan, kjer je spoznal dva Afganistanca, ki sta mu pripovedovala o vojni v sosednjem Afganistanu.<ref name=":1">{{Navedi revijo|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=2003|title=Q&A With Steve McCurry|url=http://www.pdngallery.com/global/en/professional/features/legendsV6Q1/qa.pdf|magazine=PDN|access-date=June 7, 2016|archive-date=2010-12-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20101220230556/http://pdngallery.com/global/en/professional/features/legendsV6Q1/qa.pdf|url-status=dead}}</ref> Kariera McCurryja se je začela, ko je preoblečen v afganistansko obleko, tik pred [[Sovjetsko-afganistanska vojna|sovjetsko invazijo]], prestopil [[pakistan]]sko afganistansko mejo na območja, ki so ga nadzorovali uporniki.<ref name=":3">{{Navedi splet|url=http://www.cnn.com/2015/03/23/world/steve-mccurry-afghan-girl-photo/|title=The story behind the world's most famous photograph|last=Wallis Simons|first=Jake|date=June 29, 2015|publisher=CNN|accessdate=June 7, 2016|quote=...disguised himself in Afghan clothes and crossed illegally into Afghanistan, just before the Soviet invasion.}}</ref> "Takoj ko sem prestopil mejo, sem naletel na približno 40 hiš in nekaj šol, ki so bile pravkar bombardirane," pravi. [[Afganistan]] je zapustil z zvitki filma všitimi v turban ter natlačenimi v nogavice in spodnje perilo.<ref name=":1"/> Fotografije so kasneje objavili v ''[[The New York Times]]'', ''[[Time]]'' in ''Paris Match'' <ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2010/jun/28/steve-mccurry-photography|title=US photographer Steve McCurry: Go with the flow|last=Iqbal|first=Nosheen|date=June 28, 2010|website=The Guardian|publisher=Guardian News and Media Limited|accessdate=June 7, 2016|quote=To cover the war, he had dressed in salwar kameez and turban, smuggling rolls of film across the Afghan border, sewn into his coat.}}</ref> in so mu prinesle zlato medaljo Roberta Cape za najboljše fotografsko poročanje iz tujine.<ref name="NatGeoBio">{{Navedi splet|title=Photographer Steve McCurry Biography -|url=https://www.nationalgeographic.com/contributors/m/photographer-steve-mccurry/|website=National Geographic|language=en|date=25 April 2016}}</ref> McCurry je tekom kariere pokrival več oboroženih spopadov med katerimi so: [[iransko-iraška vojna]], [[libanonska državljanska vojna]], kamboška državljanska vojna, islamski upor na Filipinih, [[zalivska vojna]] in afganistanska državljanska vojna . V nekaj dogodkih je skoraj izgubil svoje življenje. V Indiji se je skoraj utopil in preživel letalsko nesrečo v Sloveniji kjer je letalo padlo v Blejsko jezero. McCurry svoja dela objavlja v revijah po vsem svetu in pogosto sodeluje z National Geographicu.<ref name=":3"/> McCurry se osredotoča na davek, ki ga vojna terja od človeka. Pokazati namerava kaj vojna naredi ne le pokrajini, temveč tudi ljudem, ki naseljujejo deželo. "Večina mojih podob temelji na ljudeh. Iščem nezaščiten trenutek, ključno dušo, ki pokuka ven, izkušnje urezane na obrazu človeka. Poskušam predstaviti kako je biti ta oseba, oseba, ujeta v širši pokrajini, ki bi ji lahko rekli človeško stanje. " <ref name=":4"/> Tisto kar McCurry želi, da ga gledalci odnesejo od njegovih fotografij, je "človeško povezavo med vsemi nami". Verjame, da je med vsemi ljudmi vedno nekaj skupnega, kljub razlikam v religiji, jeziku, narodnosti itd.<ref name=":1"/> McCurry tudi navaja: "Ugotovil sem, da me popolnoma prevzema pomembnost zgodbe, ki jo pripovedujem, občutek, da je spoznal svet. Nikoli ne gre za adrenalin. Gre za zgodbo. " <ref name=":2"/> Občasno je bil McCurry priča nekaterim "grozljivim" in "pretresljivim" videnjem. V takih časih je fotoaparat uporabljal kot "ščit", ker je lažje spremljati te dogodke skozi iskalo. 10. septembra 2001 se je McCurry vrnil iz Tibeta ko je naslednji dan zjutraj, 11. septembra, prejel klic, da je Svetovno trgovinski center v ognju. Šel je na streho svoje stavbe in začel fotografirati, takrat še ni vedel, da sta se letali zaleteli v stolpa. McCurry je bil na strehi, ko sta oba stolpa padla, "enostavno ni ju bilo več. Zdelo se je nemogoče. Kot da nekaj vidiš vendar v resnici ne verjameš temu kar vidiš. " <ref name=":5">{{Navedi novice|url=https://www.americanphotomag.com/steve-mccurry-ground-zero-photographs#page-2|title=Steve McCurry: The Ground Zero Photographs|work=American Photo|accessdate=2018-03-22|language=en}}</ref> Po padcu stolpov je McCurry s svojim asistentom stekel na točko nič. Opisuje prizor, "povsod je bil ta zelo droben bel prah in ves ta pisarniški papir, vendar ni bilo prepoznavne pisarniške opreme - nobenih omaric, telefonov, računalnikov. Zdelo se je, kot da je bila celotna stvar zdrobljena. " McCurry je kasneje tisto noč odšel in se 12. septembra zgodaj vrnil, ni imel nobenih novinarski dovoljenj zato se je moral pretihotapiti mimo varovanja. Sčasoma so ga ujeli in pospremili iz točke nič, nazaj se ni hotel vrniti. McCurry je upodobljen v televizijskem dokumentarcu ''The Face of the Human Condition'' (2003) Denisa Delestraca .<ref>{{Navedi splet|url=https://www.all-about-photo.com/photographers/photographer.php?id=81&name=steve-mccurry|title=Steve McCurry Photographer - All About Photo|last=all-about-photo.com|website=www.all-about-photo.com|accessdate=2018-03-22}}</ref> McCurry je leta 2005 opustil film in začel uporabljati digitalno fotografijo zaradi lažjega urejanja fotografij na terenu. V intervjuju za ''[[The Guardian]]'' je dejal, da nima nostalgije po delu s filmom ''.'' "Morda je stare navade težko prekiniti, vendar moje izkušnje kažejo, da je večina mojih kolegov, ne glede na starost, zamenjala stran. . . Kakovost še nikoli ni bila boljša. Delate lahko na primer v izjemno šibki svetlobi. " <ref> {{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/artanddesign/2010/jun/28/steve-mccurry-photography|title=US photographer Steve McCurry: Go with the flow|last=Iqbal|first=Nosheen|date=June 28, 2010|website=The Guardian|accessdate=June 7, 2016|quote=He is practical about the benefits and has little patience for the nostalgic romance surrounding photographers who work only with film.}}</ref> McCurry fotografira tako v filmski kot digitalni obliki, vendar pravi, da raje snema s prosojnim filmom. Eastman Kodak mu je podaril zadnji zvitek filma Kodachrome, ki ga je izdelal Kodak. McCurry je zvitek filma porabil in ga julija 2010 dal obdelal Dwayne's Photo v Parsonsu v Kansasu. Večino teh fotografij je na internetu objavil časopis Vanity Fair. McCurry navaja: "Snemal sem ga 30 let in v svojem arhivu imam nekaj sto tisoč slik na Kodachromeu. Poskušam posneti 36 slik, ki delujejo kot nekakšen zaključek - za označevanje konca Kodachromea. Bil je čudovit film. " <ref>{{Navedi splet|url=http://www.laurarathe.com/artists/steve-mccurry/featured-works?view=thumbnails|title=Steve McCurry - Artists - LAURA RATHE FINE ART|website=www.laurarathe.com|language=en|accessdate=2018-03-22|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323030800/http://www.laurarathe.com/artists/steve-mccurry/featured-works?view=thumbnails|url-status=dead}}</ref> Leta 2015 ga je [[Microsoft]] najel za fotografiranje [[Nova Zelandija|Novo Zelandske]] pokrajine,fotografije so bile nato uporabljene za ozadja v [[Windows 10|sistemu Windows 10]] .<ref>{{Navedi splet|url=https://maryleejohnson.com/Windows-10-Wallpaper-Photography-Steve-McCurry|title=Windows 10 Wallpaper Photography - Steve McCurry|last=Johnson|first=Marylee|website=maryleejohnson.com|accessdate=2020-02-15|archive-date=2020-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20200215163305/https://maryleejohnson.com/Windows-10-Wallpaper-Photography-Steve-McCurry|url-status=dead}}</ref> Leta 2019 je v knjigi ''Steve McCurry.'' ''Živali'' izšla zbirka njegovih najljubših fotografij živali.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnn.com/style/article/steve-mccurry-animal-photography/index.html|title=Steve McCurry's photos show complex relationship between humans and animals|last=Prisco|first=Jacopo|date=2019-11-07|website=CNN Style|language=en|accessdate=2019-11-11}}</ref> === ''Afganistanska deklica'' === McCurry je fotografijo afganistanske deklice naredil decembra 1984 .<ref name="Afghangirl">[http://ngm.nationalgeographic.com/2002/04/afghan-girl/index-text A Life Revealed- Afghan Girl] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080216004216/http://ngm.nationalgeographic.com/2002/04/afghan-girl/index-text |date=2008-02-16 }}, ''National Geographic''</ref> Prikazuje približno 12-letno paštunsko siroto v begunskem taborišču Nasir Bagh v bližini Pešavarja v Pakistanu .<ref>{{Navedi splet|url=http://www.cnn.com/2015/03/23/world/steve-mccurry-afghan-girl-photo/|title=The story behind the world's most famous photograph|last=Wallis Simons|first=Jake|date=June 29, 2015|website=CNN|publisher=able News Network. Turner Broadcasting System, Inc.|accessdate=June 7, 2016|quote=...a Pashtun orphan in the Nasir Bagh refugee camp on the Afghan-Pakistan border, was taken in December 1984 and published the following year.}}</ref> McCurry je deklico našel, ko je zaslišal "nepričakovani smeh", ki je prihajal od otrok v enosobnem šolskem šotoru za dekleta. "Opazil sem to deklico s temi neverjetnimi očmi in takoj sem vedel, da je to res edina fotografija, ki sem jo hotel narediti," pravi. To je bilo prvič, da je bila ta deklica fotografirana.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.npr.org/2015/07/26/425659961/how-one-photographer-captured-a-piercing-gaze-that-shook-the-world|title=How One Photographer Captured A Piercing Gaze That Shook The World|publisher=NPR|accessdate=2018-03-22|language=en}}</ref> Slika je bila imenovana za "najbolj prepoznavno fotografijo" v zgodovini revije ''National Geographic'', junija 1985 pa je bila uporabljena kot naslovna fotografija te revije. Fotografija je bila pogosto uporabljena tudi v brošurah, plakatih in koledarjih [[Amnesty International]]. Identiteta "afganistanske deklice" je ostala neznana več kot 17 let, dokler McCurry in ekipa ''National Geographica'' leta 2002 nista locirala žensko Sharbat Gula. McCurry je dejal: "Njena koža se je postarala; zdaj so gube, vendar je tako presenetljiva, kot je bila vsa tista leta nazaj." <ref>{{Navedi novice|url=http://barbizon.besharatgallery.com/en/artistes/steve-mccurry-2/|title=Steve McCurry - Besharat Gallery|publisher=Besharat Gallery|accessdate=2018-03-28|language=en-US|archive-date=2018-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180328103901/http://barbizon.besharatgallery.com/en/artistes/steve-mccurry-2/|url-status=dead}}</ref> === Polemika glede afganistanske deklice === Leta 2019 je majhen a vzpenjajoč vloger in profesionalni fotograf z imenom Tony Northrup objavil raziskovalni dokumentarec v katerem je McCurryja obtožil, da je fotografijo dobil pod lažnimi predstavami in pri tem ogrozil dobro počutje Gule.<ref>{{Navedi novice|url=https://thewire.in/media/afghan-girl-steve-mccurry-national-geographic|title=You'll never see the iconic photo of the 'Afghan Girl' the same way again|publisher=The Wire(India)|accessdate=2020-02-10|language=en-GB}}</ref> McCurryjeva ekipa za obveščanje javnosti se je odzvala z obtožbo Northrupa za obrekovanje in posnetek je bil odstranjen. Kmalu zatem pa je bil znova naložen s številnimi popravki ter s priloženim dokumentom v katerem so bili podrobno opisani številni viri, ki jih je Northrup pridobil.<ref>{{Navedi splet|url=https://docs.google.com/document/d/11sVx6TBvMAcJEV0F48exuuMo-32PeXbeozMlicMc0dM/|title=Afghan Girl Sources|publisher=Tony Northrup, Google Docs|accessdate=2020-02-10|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200131152907/https://docs.google.com/document/d/11sVx6TBvMAcJEV0F48exuuMo-32PeXbeozMlicMc0dM/edit|archivedate=2020-01-31|language=en-US}}</ref> Tudi sama Sharbat Gula je predložila nekaj komentarjev na fotografijo, ki jih je leta 2017 objavil BBC News.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.youtube.com/watch?v=cfY2zfv7_V0|title=Afghan 'green-eyed girl' on her future - BBC News|publisher=BBC News|language=en-GB}}</ref> === Foto manipulacija === Leta 2016 je bil McCurry obtožen, da je s svojimi fotografijami prekomerno manipuliral preko programa [[Adobe Photoshop|Photoshop]] in na druge načine ter odstranjeval posameznike in druge elemente.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.dw.com/en/ethical-lapse-photoshop-scandal-catches-up-with-iconic-photojournalist-steve-mccurry/a-19296237|title='Ethical lapse': Photoshop scandal catches up with iconic photojournalist Steve McCurry|last=Sanders IV|first=Lewis|date=May 31, 2016|website=DW Made for Minds|publisher=Deutsche Welle|accessdate=June 6, 2016|quote=The world-renowned Magnum photographer has renounced the responsibilities of a photojournalist after heavily editing several of his images. But his use of Photoshop has breached photojournalism's ethics, say colleagues.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://petapixel.com/2016/05/06/botched-steve-mccurry-print-leads-photoshop-scandal/|title=Botched Steve McCurry Print Leads to Photoshop Scandal|last=Cade|first=DL|date=May 6, 2016|website=Peta Pixel|publisher=Peta Pixel|accessdate=June 7, 2016|quote=While the original photo was soon removed from Mr. McCurry’s website, people and publications across the Web quickly began digging to see what other McCurry images they could find that had been seriously altered. They did not seem to come up empty handed.}}</ref> V intervjuju za PetaPixel maja 2016, McCurry ni posebej zanikal večjih sprememb, ki jih je opravljal na fotografijah svoje delo pa opredeljuje kot "vizualno pripovedovanje zgodb" in kot "umetnost". Kasneje pa je dodal, da drugi tiskajo in pošiljajo njegove slike med tem ko on potuje, kar pomeni, da so bili odgovorni za veliko manipulacijo. "Tako se je zgodilo v tem primeru. Samoumevno je, da je bilo to, kar se je zgodilo s to sliko, napaka, za katero moram prevzeti odgovornost, "je zaključil.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.readingthepictures.org/2016/05/steve-mccurrys-rickshaw/|title=Steve McCurry’s Rickshaw|last=<!--Staff writer(s); no by-line.-->|date=May 31, 2016|website=PetaPixel|publisher=May 31, 2016|accessdate=|quote=By now, many voices have weighed in about Steve McCurry and the evidence that he has consistently and substantially altered details in his photos. A fresh set of examples appeared just last week.}}</ref> Ko govorimo o tem vprašanju s pisec na ''[[time]]ovi'' spletni strani {{'}} Lightbox, je imel McCurry podobne pripombe o tem, da je "vizualni oblikovalec", čeprav ni povedal, da so spremembe opravili drugi brez njegove vednosti. Dejansko je pisatelj ''[[Time]]'' zapisal naslednjo izjavo: "McCurry je bil soočen z vse več dokazi o lastnih manipulacijah zato je bil prisiljen razložiti svoje stališče na fotografiji." V nobenem intervjuju ni razpravljal o tem, kdaj se je začela foto manipulacija ali katere slike so bile manipulirane. Vendar je glede na polemike, ki jih je ustvaril, dejal, da se "za naprej zavzemam, da bom program uporabljal le minimalno, tudi za lastna dela na osebnih potovanjih." <ref>{{Navedi novice|url=http://time.com/4351725/steve-mccurry-not-photojournalist/|date=30 May 2016|accessdate=1 June 2016|first=Olivier|last=Laurent|work=[[Time]]|title=Steve McCurry: I’m a Visual Storyteller Not a Photojournalist}}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> McCurry je ''Time'' Lightboxu ponudil tudi naslednji zaključek: "Razmislek o situaciji ... čeprav sem mislil, da lahko svoje slike spreminjam po svojih željah v estetskem in kompozicijskem smislu, zdaj razumem, kako zmedeno mora biti to za ljudi, ki še vedno mislijo, da sem fotoreporter. " == Nagrade == * 1987 - Častna medalja za pokrivanje filipinske revolucije 1986, Filipini, White House News Photographers Association <ref>{{Navedi splet|title=Review: Masters of Photography Featuring Steve McCurry|url=https://www.thephoblographer.com/2018/06/27/review-masters-of-photography-featuring-steve-mccurry/|website=The Phoblographer|accessdate=27 June 2018}}</ref> * 1992 -First Place Nature and Environment Oil-Stricken Bird, Kuwait First Place, General News Stories: Kuwait after the Storm Children's Award: "Camels Under a Blackened SKy", World Press Photo Competition <ref>{{Navedi splet|title=Steve McCurry|url=http://www.nannimagazine.it/_resources/_documents/Uploaded-Files/File/Biografia%20di%20Steve%20McCurry.pdf|website=Nanni Magazine|accessdate=2 December 2011}}</ref> * 1992 - Magazine Feature Picture Award of Excellence: Fiery Aliens First Place, Magazine Science Award: Camels Under A Blackended Sky First Place, Gulf News Sky: Kuwait After the Storm, Picture of the Year Competition <ref>{{Navedi splet|title=MOST FAMOUS PORTRAIT PHOTOGRAPHERS AND THEIR GREAT PHOTOGRAPHY|url=https://www.clippingdesign.com/blog/most-famous-portrait-photographers-and-their-great-photography/|website=Clipping Design|accessdate=8 January 2014}}</ref> * 1992 - Memorjalna nagrada Oliver Pebbot: najboljša fotoreportaža iz tujine o zalivski vojni, Overseas Press Club <ref>{{Navedi splet|title=Steve McCurry|url=https://www.phaidon.com/store/photography/steve-mcurry-9780714862590/|website=Phaidon|accessdate=26 February 2019|archive-date=2020-11-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20201129040649/https://www.phaidon.com/store/photography/steve-mcurry-9780714862590/|url-status=dead}}</ref> * 1993 - Nagrada za odličnost za Rubble of War, National Press Photographers<ref>{{Navedi splet|title=Steve McCurry. Icons – Palermo|url=https://www.italybyevents.com/en/events/sicily/exhibition-steve-mccurry-icons-palermo/|website=Italy By Events|accessdate=15 October 2016|archive-date=2020-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20201128103528/https://www.italybyevents.com/en/events/sicily/exhibition-steve-mccurry-icons-palermo/|url-status=dead}}</ref> * 1994 - Ugledna nagrada za umetnike in arhitekturo, Pennsylvania State University <ref>{{Navedi splet|title=Alumni Awards|url=https://artsandarchitecture.psu.edu/alumni-award-recipients|website=Penn State College of Arts and Architecture|accessdate=26 February 2019|archive-date=2020-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20200616113351/https://artsandarchitecture.psu.edu/alumni-award-recipients|url-status=dead}}</ref> * 1998 - Nagrada za odličnos, Portreti: Red Boy, Picture of the Year Competition<ref>{{Navedi splet|title=STEVE MCCURRY THEATER OF PHOTOGRAPHY AND IMAGE NICE|url=http://www.le-musee-prive.com/musees/901-steve-mccurry-theatre-de-la-photographie-et-de-l-image-nice.html|website=Le Musse Prive|accessdate=26 February 2019}}</ref> * 2002 - Nagrada za odličnost za "Afganistanske ženske" <ref>{{Navedi splet|title=Steve McCurry|url=https://www.sudest57.com/homepage/steve-mccurry-2/|website=Pud Est 57|accessdate=26 February 2019|archive-date=2019-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20190227181941/https://www.sudest57.com/homepage/steve-mccurry-2/|url-status=dead}}</ref> * 2002 - Fotograf leta <ref>{{Navedi splet|title=About Steve McCurry|url=https://www.worldpressphoto.org/person/detail/2511/steve-mccurry|website=World Press Photo|accessdate=26 February 2019}}</ref> * 2003 - C-prejemnik newyorškega filmskega festivala Bog za dokumentarni film, ''Afghan Girl Found'' <ref>{{Navedi splet|title=Steve Curry|url=http://cn.cphoto.net/overseas/08/Steve%20McCurry/index.htm|website=C Photo|accessdate=26 February 2019}}</ref> * 2003 - Luciejeva nagrada za fotoreporterstvo <ref>{{Navedi splet|title=Steve Mccurry 2003 Honoree: Achievementment In Photojournalism|url=http://www.lucies.org/honorees/steve-mccurry/|website=Lucie Foundation|accessdate=26 February 2019}}</ref> * 2005 - Photojournalism Division - International Understanding through Photography award, Photographic Society of America <ref name="NatGeoBio"/> * 2006 - Prvo mesto, Buddha Rising, National Geographic, National Press Photographers Associate <ref>{{Navedi splet|title=INTERVIEW WITH Steve McCurry A LIFETIME OF WORK EXHIBITION IN BANGKOK, THAILAN|url=https://www.photoawards.com/interview-with-steve-mccurry/|website=International Photography Awards|accessdate=26 February 2019|archive-date=2021-01-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210116194909/https://www.photoawards.com/interview-with-steve-mccurry/|url-status=dead}}</ref> * 2011 - Leica Hall of Fame Award <ref>{{Navedi splet|title=Feature - Steve McCurry Wins Leica Hall of Fame AwardSteve McCurry|url=https://pro.magnumphotos.com/C.aspx?VP3=SearchResult&ALID=2K7O3RKAS29S|website=Magnum Photos|accessdate=26 February 2019}}</ref> * 2014 - Photography of Appreciation Award <ref>{{Navedi splet|title=HIPA awards cash prize to Steve McCurry|url=https://www.bjp-online.com/2014/03/hipa-awards-cash-prize-to-steve-mccurry/|website=British Journal of Photography|accessdate=13 March 2014}}</ref> * 2018 - Novinarsko nagrado Zlati golobi za mir, ki jo je izdal Italijanski raziskovalni inštitut Archivio Disarmo <ref>{{Navedi splet|title=Middle East correspondent Michele Giorgio wins 2018 Golden Dove award|url=https://global.ilmanifesto.it/middle-east-correspondent-michele-giorgio-wins-2018-golden-dove-award/|website=Il manifesto global|date=15 November 2018}}</ref> == Razstave == * 2015–2016 - ''Steve McCurry: Indija,'' Muzej umetnosti Rubin, New York <ref name="RubinExhibit">{{Navedi splet|title=Steve McCurry: India|url=http://rubinmuseum.org/events/exhibitions/steve-mccurry-india|accessdate=10 January 2016|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507010933/https://rubinmuseum.org/events/exhibitions/steve-mccurry-india|url-status=dead}}</ref> * 2015-2016 - ''Steve McCurry - Ikone in ženske'', Musei di San Domenico, Forlì, Italija * 2016 - ''Steve McCurry: ikonične fotografije,'' galerija Sundaram Tagore, Hongkong <ref>{{Navedi splet|title=Images by Famed Photographer Steve McCurry on View at Sundaram Tagore Gallery Pop Up|url=http://www.sundaramtagore.com/exhibitions/2016-05-11_steve-mccurry/press-release/|website=Sundaram Tagore Gallery|accessdate=26 April 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160807100059/http://www.sundaramtagore.com/exhibitions/2016-05-11_steve-mccurry/press-release/|archivedate=7 August 2016}}</ref> * 2016 - Svet skozi njegov objektiv: Steve McCurry Photographs, New York, ZDA <ref>{{Navedi splet|url=https://www.mwpai.org/view/exhibitions/past/the-world-through-his-lens-steve-mccurry-photographs/|title=The World through His Lens: Steve McCurry Photographs » Munson Williams Proctor Arts Institute|website=www.mwpai.org|accessdate=2018-03-22|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720024509/http://www.mwpai.org/view/exhibitions/past/the-world-through-his-lens-steve-mccurry-photographs/|url-status=dead}}</ref> * 2017 - Svet Steva McCurryja, Bussels, Belgija <ref>{{Navedi splet|url=https://www.brussels.be/exhibition-world-steve-mccurry-extended|title=Exhibition. The World of Steve McCurry (extended)|website=www.brussels.be|language=en|accessdate=2018-03-22|archive-date=2018-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180323154803/https://www.brussels.be/exhibition-world-steve-mccurry-extended|url-status=dead}}</ref> * 2018 - Steve McCurry Icons, Pavia, Italija <ref>{{Navedi splet|url=http://stevemccurry.com/exhibitions|title=Exhibitions|website=Steve McCurry|language=en|accessdate=2018-03-22}}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * 2018 - 'Wanderful-Making Pictures - samostojna razstava Stevea McCurryja, Tajpej, Tajvan <ref>{{Navedi splet|url=http://www.mocataipei.org.tw/index.php/2012-01-12-03-36-46/current-exhibitions/2573-steve-mccurry|title=’S WANDERFUL│Making Pictures－Steve McCurry Solo Exhibition|website=www.mocataipei.org.tw|language=zh|accessdate=2018-05-05|archive-date=2018-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20180505135452/http://www.mocataipei.org.tw/index.php/2012-01-12-03-36-46/current-exhibitions/2573-steve-mccurry|url-status=dead}}</ref> * 2019 - "Le Monde de Steve McCurry", La Sucrière, Lyon, Francija * 2019 - "Steve's House : stalna razstava ", Kashan, Iran * 2019 - "Hrana", Musei di San Domenico, Forlì, Italija == Objave == * {{Navedi knjigo|last=Theroux|first=Paul|others=Photographs by Steve McCurry|year=1985|title=The Imperial Way|location=Boston|publisher=Houghton Mifflin|isbn=978-0-395-39390-1|url=https://archive.org/details/imperialway00ther}}<bdi>{{Navedi knjigo|last=Theroux|first=Paul|others=Photographs by Steve McCurry|year=1985|title=The Imperial Way|location=Boston|publisher=Houghton Mifflin|isbn=978-0-395-39390-1|url=https://archive.org/details/imperialway00ther}}</bdi> {{Navedi knjigo|last=Theroux|first=Paul|others=Photographs by Steve McCurry|year=1985|title=The Imperial Way|location=Boston|publisher=Houghton Mifflin|isbn=978-0-395-39390-1|url=https://archive.org/details/imperialway00ther}} == Reference == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto|stevemccurry.com}} * [https://www.odedwagen.com/masters-of-photography-interview-with-steve-mccurry/ Z mojstri fotografije ena na ena] - Intervju z McCurryjem, ki razpravlja o tehnikah njegove portretne fotografije * [https://web.archive.org/web/20160518033315/http://www.sudest57.com/photographers/steve-mccurry-2/valentino-campaign-ss-2016/ McCurryjeva galerija fotografske agencije Sud Est57] * [http://pirellicalendar.pirelli.com/en/time-machine/10s/2013 2013 Pirelli koledar posnel McCurry] * [http://www.culturekiosque.com/art/interview/Steve_McCurry.html ''Zajemanje obraza Azije''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110927060846/http://www.culturekiosque.com/art/interview/Steve_McCurry.html |date=2011-09-27 }} - Intervju z McCurryjem evropske revije o kulturi in umetnosti Spletna revija ''Culturekiosque'' (2007) * [https://unfoldingmaps.com/1-steve-mccurry/ ''UnfoldingMaps.com''] - Intervju z McCurryjem s podcastom ''Unfolding Maps'' (2020) * [http://www.fotoflock.com/index.php/features/feature-interviews/2723-i-visualize-photo-possibilities-wherever-i-am ''Vizualiziram možnosti fotografij, kjer koli že sem''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120904085613/http://www.fotoflock.com/index.php/features/feature-interviews/2723-i-visualize-photo-possibilities-wherever-i-am |date=2012-09-04 }} - Intervju z McCurryjem s strani indijske fotografije "Fotoflock.com" (2009) * {{YouTube|ROySql_No0o|One on One with Riz Khan}} - Intervju Al Jazeere Riz Khan * [http://www.gupmagazine.com/articles/its-all-mixed-an-interview-with-steve-mccurry "Vse je mešano: Intervju s Stevom McCurryjem"], revija ''GUP'' (2013) {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:McCurry, Steve}} [[Kategorija:Ameriški fotografi]] [[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze Pensilvanije]] iwwpp5b1l1dkut9g7ac0wuujb2g6lhy 0 489973 6752475 6640977 2026-09-18T13:30:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752475 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Rok Matek|birth_date=|birth_place=Laško|death_date=|death_place=|caption=|awards=Nagrada tantadruj za igralsko stvaritev, priznanje Antona Aškerca Občine Laško za dolgoletno uspešno delovanje na področju kulture, študentska Severjeva nagrada|education=[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]}} '''Rok Matek''', [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[1983]], [[Laško]]. == Življenje == Rok Matek je otroštvo in mladost preživel v okolici [[Laško|Laškega]]. V času šolanja na [[I. gimnazija v Celju|I. gimnaziji]] v [[Celje|Celju]] je sodeloval pri kulturnih prireditvah, improligi, pevskem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=I. gimnazija v Celju: nepozabni spomini in uresničene sanje {{!}} Kajuh Press|url=http://kajuh-press.splet.arnes.si/2018/02/12/i-gimnazija-v-celju-nepozabni-spomini-in-uresnicene-sanje/|accessdate=2021-01-22|language=sl-SI|first=Nataša|last=Peunik|archive-date=2021-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210625125440/http://kajuh-press.splet.arnes.si/2018/02/12/i-gimnazija-v-celju-nepozabni-spomini-in-uresnicene-sanje/|url-status=dead}}</ref> Bil je član Folklorne skupine Lipa Rečica, kjer se je učil večglasnega petja in ljudskih plesov. Jeseni leta 2002 se je vpisal v program Dramska igra in umetniška beseda na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.]] Študij je končal leta 2006 v letniku [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] in [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja]] z vlogo v predstavi ''Pomembno je biti Ernest'' [[Oscar Wilde|Oscarja Wilda]] ter diplomsko nalogo z naslovom ''Igralec in prazen prostor.''<ref>{{Navedi splet|title=Igralec in prazen prostor : diplomska naloga :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2192475|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2021-01-22|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Je prejemnik več igralskih nagrad, prav tako so številne nagrade prejele predstave, v katerih je igral. Prejel je študentsko [[Severjeva nagrada|Severjevo]] nagrado<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet|title=Nagrade Sklada Staneta Severja podeljene|url=https://www.dnevnik.si/156879|website=Dnevnik|accessdate=2021-01-22|archive-date=2021-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210615092125/https://www.dnevnik.si/156879|url-status=dead}}</ref> in nagrado tantadruj za igralsko stvaritev.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada tantadruj igralcu Roku Matku in Gledališču Koper|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-tantadruj-igralcu-roku-matku-in-gledaliscu-koper|website=veza.sigledal.org|accessdate=2021-01-22|language=sl|archive-date=2021-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210625003751/https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrada-tantadruj-igralcu-roku-matku-in-gledaliscu-koper|url-status=dead}}</ref> Je mentor dramskim skupinam, še posebej mladim gledališkim navdušencem (skupina Lux theatrum iz Laškega, ŠtudenTeater – Gledališče Glej in JSKD). == Delo == Do danes je odigral več kot šestdeset gledaliških vlog. Med študijem je kot gost nastopil v predstavah [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]] in Gledališča ŠKUC. Po zaključenem študiju je dve leti nastopal v uprizoritvah že omenjenih gledališč ter v predstavah [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]], Slovenskega mladinskega gledališča, Gledališča Glej, Lutkovnega gledališča Jože Pengov, Zavoda Flota in drugih zunajinstitucionalnih projektih. Od 1. septembra 2009 je član igralskega ansambla [[Gledališče Koper|Gledališča Koper]]. Že v prvi sezoni je nastopil v dveh opaznejših vlogah: bil je Jure v Van den Bergovem ''Podžigu'' in Prozorov v ''Treh sestrah'' [[Anton Pavlovič Čehov|A. P. Čehova]]. V sezoni 2011/2012 je igral v štirih premiernih uprizoritvah – izpostaviti velja vlogo Franzecka v Bärfussovem Testu. Kasneje je sodeloval pri odmevnih koprodukcijskih uprizoritvah ''Švejk'' C. Teevana ([[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] in Gledališče Koper) in Lucićevem ''Alanu Fordu/Vrnitvi odpisanih'' (Gledališče Koper in Kamerni teatar 55, Sarajevo) ter Barufah (SNG Nova Gorica, Slovensko stalno gledališče, Gledališče Koper, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula).<ref name="sigledal.org">{{Navedi splet|title=Rok Matek|url=https://sigledal.org/geslo/Rok_Matek|website=Geslo|accessdate=2021-01-22|language=sl|archive-date=2019-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20190923194402/http://sigledal.org/geslo/Rok_Matek|url-status=dead}}</ref> === Predstave za otroke === Otroci in mladi Matka poznajo iz številnih predstav za mlajše občinstvo. Igra Mačka v družinskem mijauziklu ''Obutem mačku'' (2019), voditelja Eneja Ricobona v L''epo je biti Koprčan'' (2018). Več vlog je igral v ''Živalskih novicah'' (2016), v ''Groznem Gašperju'' (2010) pa pridnega Petra. === Glasbene komedije, muzikali === Med njegovimi najopaznejšimi vlogami so vloge v glasbenih komedijah, muzikalih. Igral je v treh predstavah [[Iztok Mlakar|Iztoka Mlakarja]] in režiji Vita Tauferja. Je Tranio v ''Tutošomatu'' (2019), bil je Angel, Suzana, Mati, Slep v ''Pašjonu'' (2015) in Revež, Žandar ter Pravnik v ''Sljehrniku'' (2011). Zadnji dve sta bili tudi nagrajeni na festivalu Dnevi komedije v Celju in doživeli več kot 100 ponovitev. Vloga Marije v ''Triu'' (2015) [[Gašper Tič|Gašperja Tiča]] mu je prinesla nagrado tantadruj. Igral je dona Pedra v muzikalu ''Trač ali Mnogo hrupa za nič'' (2017) istega avtorja. Je Mario v komediji ''Parole, parole ali ni bila peta, bila je deveta'' italijanskega avtorja Alda Nicolaja in Coronato v glasbeni komediji po motivih Pahljače [[Carlo Goldoni|Carla Goldonija]], ''Ventilator'' (2018). === Televizija, radio, splet === Prepoznavnost pri najširšemu krogu televizijskih gledalcev je dobil z vlogo Roberta Recerja v televizijski seriji ''[[Usodno vino]]''. Večkrat je pripovedoval pravljice v radijski oddaji ''Lahko noč, otroci'' na Prvem programu Radia Slovenija,<ref>{{Navedi splet|title=Zimski opravki|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/Lahko+no%C4%8D%2C+otroci%21/174744275|website=4d.rtvslo.si|accessdate=2021-01-22|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na portalu [[YouTube|Youtube]] je dosegljiva zvočna knjiga romana [[Vanja Pegan|Vanje Pegana]] ''Pisatelj, Adam in pilot'' v interpretaciji Roka Matka. == Vloge v gledališču (izbor) == {{Počisti|razlog=Preveč povezav, potrebno je izločiti pomembnejše. (Glej [[Wikipedija:Odmevnost]] in [[Wikipedija:Kaj Wikipedija ni]])}} * 2021/2022: Laponska, Olavi (r. Nenni Delmestre, Gledališče Koper) * 2020/2021: ''[[Krst pri Savici]]'', [[Matija Čop]] (r. Katja Pegan, Gledališče Koper) *2020/2021: ''Žabji kralj'', Pripovedovalec na posnetku (Gledališče Koper) *2020/2021: ''Birokrati,'' Feri (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2020/2021: ''Stoletje mjuzikla'' (r. Stanislav Moša, Gledališče Koper, [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], Slovensko stalno gledališče, Trst) * 2019/2020: Bralne uprizoritve [[Ivan Cankar|Cankarjevih dram]] na Zoomu (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2019/2020: ''Jašek'', Ben (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2019/2020: ''Obuti maček'', Maček, človekoliki maček v škornjih, Lutkamuc (glas – video) (r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče, Gledališče Koper) * 2019/2020: ''Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa'', Prvi policist, Roger, druge vloge in glasovi (r. Renata Vidič, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper) * 2019/2020: ''Tutošomato'', Tranio (r. Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper) * 2018/2019: ''Ventilator'', Coronato (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2018/2019: ''Lepo je biti Koprčan'', Enej Ricobon, voditelj (r. Renata Vidič, Gledališče Koper) * 2017/2018: ''Zadnje lune'', Sin (r. [[Dušan Mlakar]], Gledališče Koper) * 2017/2018: ''Barufe'', Pepi (r. Vito Taufer, SNG Nova Gorica, [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče]] Trst, Gledališče Koper, Istarsko narodno kazalište – Gradsko kazalište Pula) * 2017/2018: ''Trač ali Mnogo hrupa za nič'', Don Pedro (r. Jaka Ivanc, Gašper Tič, Mestno gledališče ljubljansko, Gledališče Koper) * 2015/2016: ''Alan Ford/Vrnitev odpisanih'', Grunf (r. Kokan Mladenović, Gledališče Koper) * 2015/2016: ''Trio'', Marija (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2014/2015: ''Pašjon'', Angel, Mati, Slep, Suzana (r. Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper) * 2014/2015: ''Kontra demokraciji'', Moški, Moški 1, Fant, Josep, Leopold (r. Nenni Delmestre, Gledališče Koper) * 2014/2015: ''Švejk'', Švejk Fusnota (r. Jaka Ivanc, Mestno gledališče ljubljansko, Gledališče Koper) * 2013/2014: ''Noč bogov'', Molière (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2012/2013: ''Sluga dveh gospodarjev'', Florindo Aretusi (r. Kokan Mladenović, Gledališče Koper) * 2012/2013: ''Parole, parole ali ni bila peta, bila je deveta'', Mario (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2012/2013: ''Filumena Marturano'', Michele (r. [[Katja Pegan]], SNG Nova Gorica, Gledališče Koper) * 2011/2012: ''Sljehrnik'', Revež, Žandar, Pravnik (r. Vito Taufer, SNG Nova Gorica, Gledališče Koper) * 2011/2012: ''[[Butalci]]'' (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2010/2011: ''Grozni Gašper'', Pridni Peter (r. [[Jaša Jamnik]], SNG Nova Gorica, Gledališče Koper) * 2010/2011: ''Tri sestre'', Prozorov Andrej Sergejevič (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) * 2009/2010: ''Da, gospod'' (r. Vito Taufer, Gledališče Koper) * 2009/2010: ''Mali modri Huhu ali od kod je prišlo jajce'', Polhek (r. Katja Pegan, Gledališče Koper) * 2009/2010: ''Podžig'', Jure (r. Nenni Delmestre, Gledališče Koper) * 2008/2009: ''[[Blazno resno o seksu]]'', Fredi (r. Katja Pegan, Prešernovo gledališče Kranj) * 2008/2009: ''Sinko'', Gardar (r. [[Alen Jelen]], ŠKUC gledališče) * 2008: ''Macbeth'', Banquo (r. [[Matjaž Farič]], Zunajinstitucionalni projekti) * 2007/2008: ''Slovenec Slovenca gori postavi (''r. Mare Bulc, SNG Drama Ljubljana) * 2007/2008: ''Operacija IR1 ali Peter Klepec'', Mati, Pastir 2, Turek (r. Helena Šobar Zajc, Lutkovno gledališče Jože Pengov) * 2007/2008: ''Kok ti men zdej dol visiš'', Viktor (r. Vito Taufer, Slovensko mladinsko gledališče) * 2006/2007: ''[[Tartuffe|Tartuffe ali prevarant]]'', Damis (r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana) * 2005/2006: ''[[Ana Karenina]],'' Kord, Tuškovič (r. Dušan Jovanović, SNG Drama Ljubljana) * 2005/2006: ''[[Alamut (Bartol)|Alamut]]'', Jusuf (r. Sebastijan Horvat, SNG Drama Ljubljana) * 2004/2005: ''Draga Jelena Sergejevna'', Volodja (r. Edvin Liverić, ŠKUC gledališče)<ref name="sigledal.org"/> == Vloge v filmih in na televiziji == * 2015–2017: ''Usodno vino'', Robert Recer (r. Nejc Levstik, Jaka Šuligoj, Slobodan Maksimović, [[Marko Naberšnik]], Perfo Produkcija za Pro Plus)<ref>{{Navedi revijo|date=2021-01-21|title=Usodno vino|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Usodno_vino&oldid=5432915|language=sl}}</ref> * 2009: ''Kandidatka in šofer'' (r. [[Vinko Möderndorfer]], [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]) * 2007: ''Anatolova poroka'', Anatol (r. Darko Sinko, UL AGRFT) * 2006: ''Lepo je biti Mozart'', Soren Aabye Kierkegaard (r. Samo Milavec, RTV Slovenija)<ref>{{Citat|title=Who wants to be a Mozart|url=https://www.imdb.com/title/tt7836750/|publisher=RTV Slovenija|date=2006-12-30|accessdate=2021-01-22|first=Jure|last=Ivanusic|first2=Alojz|last2=Svete|first3=Katarina|last3=Cas|first4=Rok|last4=Kunaver}}</ref> == Nagrade == * 2018: Priznanje Antona Aškerca Občine Laško za dolgoletno uspešno delovanje na področju kulture * 2016: Nagrada tantadruj za igralsko stvaritev za vlogo Marije v predstavi Trio (r. Jaka Ivanc, Gledališče Koper) *2016: Nagrada tantadruj za gledališki doseže za uprizoritev ''Tria'' Gašperja Tiča (nagrada je bila enakovredno podeljena vsem ustvarjalcem uprizoritve) * 2011: Nagrada za kolektivno igro (skupaj z Gorazdom Žilavcem, [[Mojca Fatur|Mojco Fatur]] in Ajdo Toman) za igro v Podžigu (Gledališče Koper) na 2. Mednarodnem festivalu malih odrov, Kikinda (Srbija) * 2005: Študentska Severjeva nagrada AGRFT za vlogo Krizalda (Učene ženske), Luccencia ([[Ukročena trmoglavka]]), Polonija ([[Hamlet]]) in Romea ([[Romeo in Julija]], vse UL AGRFT). Utemeljitev: »Rok Matek je v V. semestru odigral Krizalda v Molièrovih Učenih ženskah ter z natančno in disciplinirano igro dosegel zanimive komične učinke. V VI. semestru je odigral tri zelo različne vloge v Shakespearovih dramah: Luccencia v Ukročeni trmoglavki, Polonija v Hamletu ter Romea v Romeu in Juliji. Vse tri niso blizu njegovemu temperamentu, toda kot študiozen igralec z izjemnim smislom za ritem in obvladovanje telesa jih je odigral tako, kot jih zastavljajo dramske predloge in uprizoritveni koncepti.«<ref name="dnevnik.si"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Rok_Matek Rok Matek na Sigledal.org] * [https://www.gledalisce-koper.si/bend/rok-matek/ Rok Matek na strani Gledališča Koper] * [https://zdus.si/rok-matek/ Rok Matek na strani ZDUS] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Matek, Rok}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Matek, Rok]] c9fb6eunmwfut7weozwri66eegxft2y 0 496652 6752502 5495866 2026-09-18T14:23:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752502 wikitext text/x-wiki '''Runebergova nagrada''' (finsko: ''Runeberg-palkinto'') je finska književna nagrada, ki je bila prvič podeljena leta 1987. Nagrada je dobila ime po finskem narodnem pesniku [[Johana Ludviga Runeberga|Johanu Ludvigu Runebergu]] (1804–1877), vsako leto jo podelijo na njegov rojstni dan, 5. februarja. Nagrado prejme literarno delo finskega [[Pisatelj|pisatelja]], ki mora biti napisano v [[Finščina|finskem]] ali [[Švedščina|švedskem jeziku]]. Vsak dobitnik nagrade prejme še 20.000 evrov. Nagrado financira mesto [[Porvoo]], kjer je dolga leta živel in deloval Runeberg. == Dobitniki Runebergovih nagrad == {| class="sortable wikitable" style="text-align:left" !Leto !Avtor !Delo |- |1987 |[[Kari Aronpuro]] |''Kirjaimet tulevat'' |- |1988 |[[Sinikka Tirkkonen]] |''Luvaton elämä'' |- |1989 |[[Timo Pusa]] |''Tatuoitu sydän'' |- |1990 |[[Eeva Kilpi]] |''Talvisodan aika'' |- |1991 |[[Aulikki Oksanen]] |''Henkivartija'' |- |1992 |[[Lars Sund]] |''Colorado Avenue'' |- |1993 |[[Raija Siekkinen]] |''Metallin maku'' |- |1994 |[[Paavo Rintala]] |''Aika ja uni'' |- |1995 |[[Monika Fagerholm]] |''Underbara kvinnor vid vatten'' (''Ihanat naiset rannalla'') |- |1996 |[[Agneta Ara]] |''Huset med de glömda dörrarna'' (''Unohdettujen ovien talo'') |- |1997 |[[Hannu Aho]] |''Kello 4.17'' |- |1998 |[[Ulla-Lena Lundberg]] |''Regn'' (''Sade'') |- |1999 |[[Mari Mörö]] |''Kiltin yön lahjat'' |- |2000 |[[Tuula-Liina Varis]] |''Maan päällä paikka yksi on'' |- |2001 |[[Juha Seppälä]] |''Suuret kertomukset'' |- |2002 |[[Risto Ahti]] |''Vain tahallaan voi rakastaa'' |- |2003 |[[Ranya ElRamly]] |''Auringon asema'' |- |2004 |[[Rakel Liehu]] |''Helene'' |- |2005 |[[Zinaida Lindén]] |''I väntan på en jordbävning'' (''Ennen maanjäristystä'') |- |2006 |[[Riitta Jalonen]] |''Kuvittele itsellesi mies'' |- |2007 |[[Sanna Ravi]] |''Ansari'' |- |2008 |[[Hannele Mikaela Taivassalo]] |''Fem knivar hade Andrej Krapl'' |- |2009 |[[Sofi Oksanen]] |''Puhdistus'' (v slov. prevodu ''Očiščenje'') |- |2010 |[[Kari Hotakainen]] |''Ihmisen osa''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.uusimaa.fi/Extrat/Runeberg-palkinto|title=Archived copy|accessdate=2010-05-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100727051306/http://www.uusimaa.fi/Extrat/Runeberg-palkinto|archivedate=27 July 2010|language=fi}}</ref> |- |2011 |[[Tiina Raevaara]] |''En tunne sinua vierelläni'' |- |2012 |[[Katja Kettu]] |''Kätilö''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hs.fi/kulttuuri/Runeberg-palkinto+Katja+Ketun+Kätilö-romaanille/a1305554828325|title=Runeberg-palkinto Katja Ketun Kätilö-romaanille|website=Helsingin Sanomat|language=fi|date=5 February 2012|accessdate=5 February 2012}}</ref> |- |2013 |[[Olli-Pekka Tennilä]] |''Yksinkeltainen on kaksinkeltaista''<ref>{{Navedi splet|url=http://yle.fi/uutiset/runeberg_literary_prize_goes_to_poetry_book/6482295|title=Runeberg literary prize goes to poetry book|website=Yle Uutiset|date=5 February 2013|accessdate=18 January 2014}}</ref> |- |2014 |[[Hannu Raittila]] |''Terminaali''<ref>{{Navedi splet|url=http://www.hs.fi/kulttuuri/Romaani+lentokent%C3%A4st%C3%A4+toi+Hannu+Raittilalle+Runeberg-palkinnon/a1391569342522|title=Romaani lentokentästä toi Hannu Raittilalle Runeberg-palkinnon|language=fi|website=HS.fi|last=Majander, Antti|date=5 February 2014|accessdate=5 February 2014}}</ref> |- |2015 |[[Joni Skiftesvik]] |''Valkoinen Toyota vei vaimoni'' |- |2016 |[[Tapio Koivukari]] |''Unissasaarnaaja'' |- |2017 |[[Peter Sandström]] |''Laudatur'' |- |2018 |[[Marjo Niemi]] |''Kaikkien menetysten äiti'' |- |2019 |[[Heikki Kännö]] |''Sömnö'' |- |2020 |[[Julia Ollila]] |''Green Leaves'' |- |2021 |[[Marisha Rasi-Koskinen]] |''Rec''<ref>Nominiranci {{Navedi splet|url=http://www.helsinkiagency.fi/2020/11/19/runeberg-prize-longlist-announced/|title=2021|access-date=2021-04-13|archive-date=2021-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210413175650/http://www.helsinkiagency.fi/2020/11/19/runeberg-prize-longlist-announced/|url-status=dead}}</ref> |} == Sklici == [[Kategorija:Književne nagrade]] [[Kategorija:Finske nagrade]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1987]] <references /> sfah7xqy2hn4c6wq5cj3s5enu92a0q5 0 497726 6752788 6748431 2026-09-19T10:27:15Z Sporti 5955 /* September */ +1 6752788 wikitext text/x-wiki {{leto|2000|26}} '''2026''' ('''[[rimske številke|MMXXVI]]''') je [[navadno leto]], ki se je po [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]]. [[Organizacija združenih narodov]] je 2026 razglasila za mednarodno leto kmetic, mednarodno leto prostovoljcev za trajnostni razvoj in mednarodno leto pašnikov ter živinorejcev.<ref>{{navedi splet |url=https://www.un.org/en/observances/international-years |title=International Years |publisher=Organizacija združenih narodov |accessdate=2025-12-05}}</ref> == Dogodki == === Januar–marec === [[slika:Milano Cortina 2026 Opening Ceremony.jpg|thumb|Prizor z otvoritvene slovesnosti olimpijskih iger v Milanu]] * [[1. januar]] – [[Bolgarija]] je prevzela [[evro]] kot svojo valuto in postala 21. članica [[Evroobmočje|Evroobmočja]].<ref>{{navedi novice | title=Bolgarija bo 1. januarja prevzela evro |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |date=2025-08-22 |url=https://www.sta.si/3445201/bolgarija-bo-1-januarja-prevzela-evro |access-date=2025-08-22}}</ref> * [[3. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izvedle [[Napad ZDA na Venezuelo (2026)|zračne napade na Venezuelo]] ter v okviru operacije zajele predsednika [[Nicolás Maduro|Nicolása Madura]] in njegovo ženo.<ref name=":1">{{Navedi novice |date=2026-01-03 |title=U.S. launches military attack on Venezuela, Trump says Maduro captured and flown out of the country |url=https://www.cbsnews.com/live-updates/venezuela-us-military-strikes-maduro-trump/|accessdate=2026-01-03 |website=CBS News|language=en-US}}</ref> * [[8. januar|8.]]–[[9. januar]] – V nasilnem zatrtju [[Protesti v Iranu (2025–danes)|protivladnih protestov]] v [[Iran]]u je bilo ubitih več deset tisoč protestnikov in aretiranih še več tisoč.<ref name="Time_30k_local_health_officials">{{cite Q|Q137884558}}</ref> * [[9. januar]] – Separatistični [[Južni tranzicijski svet]] v [[Jemen|Jemnu]] je po vrsti porazov proti vladnim silam v [[jemenska državljanska vojna (2014–danes)|državljanski vojni]] oznanil svojo razpustitev.<ref>{{navedi novice |title=Yemeni southern separatists in Riyadh announce disputed disbanding of STC |url=https://www.aljazeera.com/news/2026/1/9/yemens-separatist-southern-transitional-council-announces-its-dissolution |access-date=2026-01-14 |publisher=Al Jazeera |date=2026-01-09}}</ref> * [[17. januar]] – ** V veljavo je stopil mednarodni [[Sporazum o odprtem morju]], ki predvideva vzpostavitev zavarovanih območij v [[mednarodne vode|mednarodnih vodah]] za varovanje morskega okolja.<ref>{{navedi splet | last=Luhn | first=Alec | title=First treaty to protect the high seas comes into force | work=[[New Scientist]] | date=2026-01-17 | url=https://www.newscientist.com/article/2512101-first-treaty-to-protect-the-high-seas-comes-into-force/ | access-date=2026-01-21}}</ref> ** Predstavniki [[Evropska unija|Evropske unije]] in južnoameriškega trgovinskega bloka [[Mercosur]] so podpisali trgovinski sporazum, ki bo odpravil več ovir pri trgovanju med stranema.<ref name="t064">{{navedi novice |title=Von der Leyen: Vzpostavljamo največje prostotrgovinsko območje na svetu |website=MMC RTV-SLO |date=2026-01-17 |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-vzpostavljamo-najvecje-prostotrgovinsko-obmocje-na-svetu/770412 |language=sl |access-date=2026-01-28}}</ref> * [[22. januar]] – [[Združene države Amerike]] so izstopile iz [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]].<ref>{{navedi novice |first1=Jennifer|last1=Rigby|first2=Emma|last2=Farge|title=US withdraws from the World Health Organization|date=22 January 2026|publisher=Reuters|url=https://www.reuters.com/business/healthcare-pharmaceuticals/us-set-quit-world-health-organization-2026-01-22/|access-date=30 January 2026}}</ref> * [[27. januar]] – Evropska unija in [[Indija]] sta po 20 letih pogajanj sklenili prostotrgovinski sporazum.<ref>{{navedi novice |title=EU in Indija skoraj 20 let po začetku pogajanj sklenila obsežen prostotrgovinski sporazum |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-in-indija-skoraj-20-let-po-zacetku-pogajanj-sklenila-obsezen-prostotrgovinski-sporazum/771376|website=MMC RTV-SLO |accessdate=2026-01-27}}</ref> * [[5. februar]] – Brez obnovitve se je iztekel sporazum [[Novi Start]] med [[Rusija|Rusijo]] in Združenimi državami Amerike, edini še veljavni mednarodni sporazum o omejevanju [[jedrsko orožje|jedrskega orožja]].<ref name="w524">{{navedi splet | last1=Ponudič | first1=Helena | title=Sporazum Novi Start pred iztekom: svet ostaja brez zadnjega jedrskega varovala | website=MMC RTV-SLO | date=2026-02-04 | url=https://www.rtvslo.si/svet/sporazum-novi-start-pred-iztekom-svet-ostaja-brez-zadnjega-jedrskega-varovala/772389 | language=sl | access-date=2026-02-25}}</ref> * [[6. februar|6.]]–[[22. februar]] – V [[Milano|Milanu]] in [[Cortina d'Ampezzo|Cortini d'Ampezzo]] so potekale [[Zimske olimpijske igre 2026|zimske olimpijske igre]]. * [[27. februar]] – [[Pakistan]] je dan po povračilnih napadih na [[Talibani|talibanske]] položaje v sosednjem [[Afganistan]]u razglasil [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|vojno proti talibanom]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/svet/pakistan-napadel-afganistan-in-razglasil-vojno-proti-talibom |title=Pakistan napadel Afganistan in razglasil odprto vojno proti talibom |work=Delo |date=2026-02-27 |accessdate=2026-02-28}}</ref> * [[28. februar]] – [[Izrael]] in Združene države Amerike so izvedli koordinirane zračne napade na več ciljev v [[Iran]]u.<ref>{{navedi novice |title=Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija |website=MMC RTV-SLO |date=2026-02-28 |url=https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/zda-in-izrael-napadla-iran-trump-unicili-bomo-njihove-rakete-in-zrusili-raketno-industrijo-do-tal/774864 |access-date=2026-02-28}}</ref> * [[11. marec]] – Po [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|drugem tiru železniške proge Divača–Koper]] je prvič zapeljal preizkusni [[vlak]].<ref>{{navedi novice |last1=Škamperle |first1=Tjaša |title=V Kopru bodo slovesno zaznamovali prevoznost drugega tira Divača–Koper |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-11 |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/v-kopru-bodo-slovesno-zaznamovali-prevoznost-drugega-tira-divaca-koper/776006 |access-date=2026-03-12}}</ref> * [[20. marec]] – Promet skozi [[avtocestni predor Karavanke]] je bil preusmerjen skozi novo cev.<ref>{{navedi novice |title=Po novi cevi predora Karavanke je stekel promet, star predor pa se zapira |work=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-novi-cevi-predora-karavanke-je-stekel-promet-star-predor-pa-se-zapira/776914 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[22. marec]] – V [[Slovenija|Sloveniji]] so potekale [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborske]] volitve, na katerih je največ glasov prejela vladajoča stranka [[Gibanje Svoboda]].<ref>{{navedi novice |title=DVK zavrnila ugovor SDS, Pirc Musar podpisala ukaz o sklicu ustanovne seje |website=24ur.com |date=2026-04-07 |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-dvk-najnovejsi-ugovor-sds-in-potrjevanje-izida-volitev.html |access-date=2026-04-10}}</ref> === April–junij === [[Slika:16. vlada Republike Slovenije - skupinska fotografija junij 2026.jpg|thumb|16. vlada Republike Slovenije]] * [[6. april]] – [[NASA|Nasina]] odprava [[Artemis II]] je dosegla orbito [[Luna|Lune]] kot prva taka odprava s človeško posadko po več kot 50 letih.<ref>{{navedi novice |last=Wall |first=Mike |title=Artemis 2 breaks humanity's all-time distance record during historic loop around the moon |website=Space.com |date=2026-04-06 |url=https://www.space.com/space-exploration/artemis/artemis-2-breaks-humanitys-all-time-distance-record-during-historic-loop-around-the-moon |access-date=2026-04-07}}</ref> * [[10. april]] – Potekala je konstitutivna seja [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. državnega zbora Republike Slovenije]], za predsednika je bil izvoljen [[Zoran Stevanović]].<ref>{{navedi novice |last=Dela |first=Redakcija |title=Stevanović je novi predsednik DZ, omenil možnost podpore Resni.ce Janševi vladi |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |date=2026-04-10 |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novi-poslanci-zacenjajo-prvo-sejo-kdo-bo-predsednik-drzavnega-zbora |access-date=2026-04-10}}</ref> * [[26. april]] – [[Sabastian Sawe]] je kot prvi človek pretekel [[moški svetovni rekord v maratonu|uradno priznan]] [[maraton]] v manj kot dveh urah.<ref>{{navedi novice |agency=The Associated Press |title=Kenya's Sabastian Sawe becomes first man to run a marathon under two hours |website=NBC News |date=2026-04-26 |url=https://www.nbcnews.com/sports/sports/kenyas-sabastian-sawe-first-man-run-marathon-two-hours-rcna342155 |access-date=2026-04-26}}</ref> * [[18. maj]] – [[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila [[epidemija|epidemijo]] [[ebola|ebole]] v [[Vzhodni Kongo|Vzhodnem Kongu]] in [[Uganda|Ugandi]] za javnozdravstveno krizo mednarodnih razsežnosti.<ref>{{navedi novice |title=WHO to give update on hantavirus and Ebola after outbreaks |website=BBC News |date=2026-05-18 |url=https://www.bbc.com/news/live/c99l70zy1j7t |access-date=2026-05-18}}</ref> * [[4. junij]] – V [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnem zboru]] je bila izvoljena [[16. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom premierja [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{navedi novice |title=Državni zbor z 49 glasovi izvolil četrto vlado Janeza Janše |website=MMC RTV-SLO |date=2026-06-04 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-z-49-glasovi-izvolil-cetrto-vlado-janeza-janse/784264 |access-date=2026-06-04}}</ref> * [[11. junij]]–[[19. julij]] – V [[Kanada|Kanadi]], [[Mehika|Mehiki]] in [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je potekalo [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026|23. svetovno prvenstvo v nogometu]], ki se je končalo z zmago [[Španska nogometna reprezentanca|španske reprezentance]].<ref>{{navedi novice |last=Lisjak |first=Mitja |title=Španska popolna prevlada kronana z naslovom svetovnega prvaka |work=MMC RTV-SLO |date=2026-07-19 |url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/sp-2026/spanska-popolna-prevlada-kronana-z-naslovom-svetovnega-prvaka/788570 |language=sl |access-date=2026-07-20}}</ref> * [[12. junij]] – [[Elon Musk]] je po uspešni javni dražbi delnic njegovega podjetja [[SpaceX]] postal prvi bilijonar na svetu.<ref>{{navedi novice | title=SpaceX IPO makes Elon Musk the world's first trillionaire | url=https://www.reuters.com/business/media-telecom/spacex-ipo-makes-elon-musk-worlds-first-trillionaire-2026-06-11/ | language=en-US | access-date=2026-06-15 | date=2026-06-11 |agency=Reuters}}</ref> * [[24. junij]] – [[Venezuela|Venezuelo]] sta stresla [[Potres v Venezueli (2026)|uničujoča potresa]] z magnitudama 7,2 in 7,5.<ref>{{navedi novice |title=Število mrtvih po potresu v Venezueli naraslo na več kot 200 |date=2026-06-26 |work=MMC RTV-SLO | url=https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/stevilo-mrtvih-po-potresu-v-venezueli-naraslo-na-vec-kot-200/786470 |access-date=2026-06-26}}</ref> === Julij–september === [[slika:SE2026Aug12T.gif|thumb|Pot Sončevega mrka 12. avgusta]] * [[7. julij]] – [[Mednarodni olimpijski komite]] je odpravil izključitev [[Ruski olimpijski komite|Ruskega komiteja]] in omogočil udeležbo športnikov pod rusko zastavo na prihodnjih [[olimpijske igre|olimpijskih igrah]].<ref>{{Cite news |date=2026-07-07 |title=IOC provisionally lifts suspension of Russian Olympic Committee – Recommendations to IFs with regard to Russian athletes’ participation no longer applicable |url=https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-url=https://web.archive.org/web/20260726212518/https://www.olympics.com/ioc/news/ioc-provisionally-lifts-suspension-of-russian-olympic-committee-recommendations-to-ifs-with-regard-to-russian-athletes-participation-no-longer-applicable |archive-date=2026-07-26 |access-date=2026-08-04 |work=Olympics.com |language=en |url-status=live }}</ref> * [[30. julij]] – Množica več deset tisoč afriških migrantov je, opogumljena z viralnimi [[Lažne novice|lažnimi novicami]] o odprtju meje na družbenih medijih, začela vdirati na ozemlje španske eksklave [[Ceuta]].<ref name="n578">{{navedi novice | title=Social media rumours, economic hardship fuel migrant surge into Ceuta | url=https://www.reuters.com/world/europe/social-media-rumours-economic-hardship-fuel-migrant-surge-into-ceuta-2026-07-31/ |publisher=Reuters | language=en-US | access-date=2026-08-05 | page=}}</ref> * [[7. avgust]] – [[Pakistan]], [[Saudova Arabija]] in [[Turčija]] so podpisali [[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]].<ref name="Reuters">{{cite news |last1=Azhari |first1=Timour |last2=Shahid |first2=Ariba |last3=Gumrukcu |first3=Tuvan |title=Saudi Arabia, Turkey, Pakistan pledge mutual defence as Middle East turmoil escalates |work=Reuters |date=8 August 2026 |url=https://www.reuters.com/world/asia-pacific/saudi-arabia-turkey-pakistan-sign-joint-defence-deal-amid-regional-turmoil-2026-08-07/ |access-date=10 August 2026 |url-access=limited}}</ref> * [[10. avgust]] – Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel [[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]] z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]].<ref name="o463">{{cite web |last=Pavlin |first=Maja |title=Število smrtnih žrtev narašča, Kolumbija razglasila izredne razmere |publisher=24ur.com |date=2026-08-10 |url=https://www.24ur.com/novice/tujina/rusilen-potres-v-kolumbiji-poskodovane-stavbe-ranjenih-vec-ljudi.html |language=sl |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[12. avgust]] – [[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]] je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]].<ref>{{navedi novice |title=Množice opazovale popoln sončni mrk, v Sloveniji je bil delen |work=MMC RTV-SLO |date=2026-08-12 |url=https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/mnozice-opazovale-popoln-soncni-mrk-v-sloveniji-je-bil-delen/790641 |language=sl |access-date=2026-08-13}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]] z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 129 žrtev.<ref>{{navedi novice |title=Gempa NTT: 129 Meninggal, 98.986 Rumah Rusak|trans-title=NTT Earthquake: 129 Dead, 98,986 Houses Damaged|url=https://www.metrotvnews.com/read/k8oCQpXl-gempa-ntt-129-meninggal-98-986-rumah-rusak|lang=id|access-date=4 September 2026|publisher=Metrotvnews|date=4 September 2026}}</ref> * [[26. avgust]] – Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila [[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|niz močnih hudourniških poplav]], ki so zahtevale več kot tisoč žrtev.<ref>{{navedi novice |last=Bourke |first=Anna |title=Nepal floods death toll climbs to 1,252 as rescue efforts continue |publisher=ABC News |date=2026-09-03 |url=https://abcnews.com/International/nepal-floods-death-toll-climbs-1252-rescue-efforts/story?id=136167244 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[29. avgust]] – [[Islandija|Islandski]] volivci so na [[Islandski referendum o vnovičnem začetku pogajanj o pridružitvi Evropski uniji (2026)|referendumu]] zavrnili vnovičen začetek pristopnih pogajanj z [[Evropska unija|Evropsko unijo]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-30 |title=Islandci zavrnili ponoven začetek pogajanj o pridružitvi EU-ju |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/islandci-se-vedno-razklani-glede-pridruzitve-eu-ju-nasprotniki-v-rahli-prednosti/792269 |access-date=2026-09-02 |website=MMC RTV-SLO}}</ref> === Predvideni === * [[11. oktober]] – V Sloveniji bo potekal zakonodajni [[referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi]]<nowiki/> ter posvetovalni referendumi o socialni pomoči za delovno sposobne, o obveznosti plačevanja RTV prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.<ref>{{Navedi splet |title=Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi bo 11. oktobra |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znova-na-referendum-dz-bo-odlocil.html |access-date=2026-08-07 |website=24ur.com |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=Ma |first=Al |title=DZ podprl razpis treh posvetovalnih referendumov |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-razpis-treh-posvetovalnih-referendumov/791794 |access-date=2026-08-25 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[15. november]] – V Sloveniji bodo potekale [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalne volitve]].<ref name="w820">{{navedi epizodo |last=Kampos De Stefani |first=Barbara | title=Lokalne volitve prihodnje leto po nekoliko spremenjenih pravilih |series=Studio ob 17h |station=[[Radio Prvi]] | date=2025-10-16 | url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175167264 |network=RTV Slovenija | access-date=2025-12-05}}</ref> * november – Raziskovalna sonda ''[[BepiColombo]]'', izstreljena leta [[2018]], bo dosegla [[Merkur]]jevo orbito.<ref name="FACTS">{{navedi splet |url=http://www.esa.int/Our_Activities/Space_Science/BepiColombo/BepiColombo_Factsheet|title=BepiColombo Factsheet|publisher=ESA|date=6 July 2017|access-date=6 July 2017}}</ref> == Smrti == === Januar === [[slika:Catherine O'Hara at the 2024 Toronto International Film Festival (cropped).jpg|thumb|150px|Catherine O'Hara]] * [[6. januar]] – [[Béla Tarr]], madžarski filmski ustvarjalec (* [[1955]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl madžarski filmski ustvarjalec Bela Tarr |website=24ur.com |date=2026-01-06 |url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-madzarski-filmski-ustvarjalec-bela-tarr.html |language=sl |access-date=2026-01-07}}</ref> * [[7. januar]] – [[Silvester Čuk]], slovenski duhovnik, prevajalec in urednik (* [[1940]]) * [[8. januar]] – [[Uļjana Semjonova]], latvijska košarkašica (* [[1952]])<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/sport/08.01.2026-latvian-basketball-legend-uljana-semjonova-passes-away.a629209/ |title=Latvian basketball legend Uļjana Semjonova passes away |publisher=Latvijas Sabiedriskais medijs |date=2026-01-08 |accessdate=2026-01-08}}</ref> * [[16. januar]] – [[Janez Höfler]], slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akademik Janez Höfler |url=http://www.sazu.si/events/696a3c1503f8580961b0187f |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-01-19}}</ref> * [[17. januar]] – [[Ivica Žnidaršič]], slovenska pedagoginja, borka za pravice slovenskih izgnancev (* [[1934]])<ref>{{navedi novice |title=Poslovila se je humanistka in borka za pravice slovenskih izgnancev Ivica Žnidaršič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslovila-se-je-humanistka-in-borka-za-pravice-slovenskih-izgnancev-ivica-znidarsic/770491|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-18|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> * [[19. januar]] – [[Valentino Garavani]], italijanski modni oblikovalec (* [[1932]])<ref>{{navedi novice |url=https://sundayguardianlive.com/trending/death-news-valentino-garavani-designer-to-royals-and-stars-passes-away-at-93-funeral-set-for-friday-in-rome-165336/|title=Valentino Garavani, Designer to Royals & Stars, Passes Away at 93; Funeral Set for Friday in Rome|work=The Sunday Guardian |date=2026-01-20|access-date=2026-01-22}}</ref> * [[24. januar]] – [[Dalibor Brun]], hrvaški glasbenik (* [[1949]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl priljubljeni hrvaški pevec Dalibor Brun |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrl-priljubljeni-hrvaski-pevec-dalibor-brun.html|website=24ur.com|accessdate=2026-01-24|language=sl}}</ref> * [[30. januar]] – [[Catherine O'Hara]], kanadsko-ameriška igralka (* [[1954]])<ref>{{navedi novice |last1=Lee |first1=Benjamin |title=Catherine O'Hara, award-winning actor of big and small screen, dies aged 71 |url=https://www.theguardian.com/film/2026/jan/30/catherine-o-hara-dead-actor-home-alone |newspaper=[[The Guardian]] |access-date=January 30, 2026 |date=January 30, 2026}}</ref> === Februar === * [[2. februar]] – [[Miroslav Košuta]], slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec, novinar, urednik (* [[1936]])<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-trzaski-pesnik-in-presernov-nagrajenec-miroslav-kosuta/772073 |title=Poslovil se je tržaški pesnik in Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta |accessdate=2026-02-02 |date=2026-02-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> * [[6. februar]] – [[Bruno Parma]], slovenski šahist (* [[1941]])<ref name="o459">{{navedi novice |title=Umrl je šahovski velemojster Bruno Parma |work=MMC RTV-SLO |date=2026-02-10 |url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/umrl-je-sahovski-velemojster-bruno-parma/772984 |language=sl |access-date=2026-02-10}}</ref> * [[15. februar]] – [[Robert Duvall]], ameriški igralec (* [[1931]])<ref name="Robert Duvall-2026">{{navedi novice |url=https://www.hollywoodreporter.com/movies/movie-news/robert-duvall-dead-godfather-apocalypse-now-1236506861/|title=Robert Duvall, All-Purpose Actor With Few Peers, Dies at 95|publisher=[[The Hollywood Reporter]]|accessdate=2026-02-16|date=2026-02-16}}</ref> * [[17. februar]] – [[Jesse Jackson]], ameriški borec za človekove pravice, politik in duhovnik (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url = https://apnews.com/article/jesse-jackson-dies-43abb84d2ffc76d967f9a5596ebd0be1|title = The Rev. Jesse Jackson, who led the Civil Rights Movement for decades after King, has died at 84|last = Tareen|first = Sophia|date = 2026-02-17 |accessdate = 2026-02-17 |publisher = [[Associated Press]]}}</ref> * [[28. februar]] – [[Ali Hamenej]], iranski verski voditelj (* [[1939]])<ref>{{navedi splet |date=1 March 2026 |title=Iran's Supreme Leader Ayatollah Ali Khamenei is dead, state media says |url=https://www.bbc.co.uk/news/live/cn5ge95q6y7t?post=asset%3Add3db3f8-29d3-4420-a511-9b544b2ea1b0#post |access-date=1 March 2026 |website=BBC News }}</ref> === Marec === [[slika:Alojz Ihan 2022.png|thumb|150px|Alojz Ihan]] * [[10. marec]] – [[Alojz Ihan]], slovenski mikrobiolog, zdravnik, pesnik in pisatelj (* [[1961]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je mikrobiolog Alojz Ihan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-mikrobiolog-alojz-ihan/775967|website=MMC RTV-SLO|accessdate=2026-03-10}}</ref> * [[14. marec]] – [[Jürgen Habermas]], nemški filozof, politolog in sociolog (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | last=Weill |first=Nicolas | title=Jürgen Habermas, philosophe allemand, intellectuel combatif et esprit encyclopédique, est mort à l'âge de 96 ans | work=Le Monde | date=2026-03-14 | url=https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2026/03/14/jurgen-habermas-philosophe-allemand-intellectuel-combatif-et-esprit-encyclopedique-est-mort-a-l-age-de-96-ans_6671207_3382.html | language=fr | access-date=2026-04-07}}</ref> * [[18. marec]] – [[Alojz Kralj]], slovenski robotik (* [[1937]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je akad. Alojz Kralj|url=http://www.sazu.si/events/69bbc94c03f8580961b01893|publisher=[[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]]|accessdate=2026-03-30}}</ref> * [[19. marec]] – [[Chuck Norris]], ameriški mojster borilnih veščin in igralec (* [[1940]])<ref>{{navedi splet |title=Umrl je akcijski zvezdnik Chuck Norris, Teksaški mož postave in protagonist neštetih šal |website=MMC RTV-SLO |date=2026-03-20 |url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/umrl-je-akcijski-zvezdnik-chuck-norris-teksaski-moz-postave-in-protagonist-nestetih-sal/776996 |access-date=2026-03-20}}</ref> * [[20. marec]] – [[J. Michael Bishop]], ameriški virolog in molekularni biolog, nobelovec (* [[1936]])<ref>{{navedi novice | last=Bass | first=Elizabeth | title=J. Michael Bishop, who illuminated genetic roots of cancer, dies at 90 | website=The Washington Post | date=2026-03-22 | url=https://www.washingtonpost.com/obituaries/2026/03/22/j-michael-bishop-dead-ucsf/ | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[24. marec]] – [[Birutė Galdikas]], litovsko-kanadska antropologinja in primatologinja (* [[1946]])<ref>{{navedi novice | title=Canadian orangutan scientist Biruté Galdikas dead at 79 | publisher=CBC | date=2026-03-25 | url=https://www.cbc.ca/news/science/birute-galdikas-dead-orangutan-9.7141747 | access-date=2026-03-26}}</ref> * [[30. marec]] – [[Mihael Brenčič]], slovenski hidrogeolog (* [[1967]])<ref>{{Navedi splet|title=Mihael Brenčič |url=http://www.sazu.si/clani/mihael-brencic|website=www.sazu.si|accessdate=2026-04-08|language=sl}}</ref> * [[31. marec]] – [[Edvard Kokšarov]], ruski rokometaš (* [[1975]])<ref>{{Navedi splet|url=https://rushandball.ru/publications/30428/ushel-iz-zhizni-eduard-koksharov|title=Ушел из жизни Эдуард Кокшаров|date=2026-03-31|accessdate=2026-03-31|website=rushandball.ru|language=ru|trans-title=Umrl je Edvard Kokšarov}}</ref> === April === * [[5. april]] – [[Anton Bebler]], slovenski politolog, obramboslovec in diplomat (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je zaslužni profesor, nekdanji diplomat in politik Anton Bebler |work=MMC RTV-SLO |date=2026-04-05 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-zasluzni-profesor-nekdanji-diplomat-in-politik-anton-bebler/778550 |access-date=2026-04-06}}</ref> * [[13. april]] – [[Ian Watson]], angleški pisatelj (* [[1943]])<ref>{{navedi splet |last=Strangman |first=Alice |title=Ian Watson (1943–2026) |website=Locus Online |date=2026-04-20 |url=https://locusmag.com/2026/04/ian-watson-1943-2026/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[17. april]] – [[Oscar Schmidt]], brazilski košarkar (* [[1958]])<ref>{{navedi novice |title=Odšla je legenda: umrl je Oscar Shmidt |work=24ur.com |date=2026-04-18 |url=https://www.24ur.com/sport/kosarka/odsla-je-legenda-umrl-je-oscar-shmidt.html |access-date=2026-04-19}}</ref> * [[19. april]] – [[George Ariyoshi]], ameriški politik (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |last1=Spangler |first1=Sam |last2=Matsumura |first2=Carley |title=Former Governor Ariyoshi dies at age 100 |website=KHON2 |date=2026-04-20 |url=https://www.khon2.com/local-news/former-governor-ariyoshi-dies-at-age-100/ |access-date=2026-04-29}}</ref> * [[29. april]] – [[J. Craig Venter]], ameriški genetik in poslovnež (* [[1943]])<ref>{{navedi novice |title=J. Craig Venter, Scientist Who Decoded the Human Genome, Dies at 79|url=https://www.nytimes.com/2026/04/30/science/j-craig-venter-dead.html|last=Wade|first=Nicholas|work=The New York Times|date=2026-04-29|access-date=2026-05-03}}</ref> === Maj === [[slika:Sonny Rollins 1974 press photo.jpg|thumb|150px|Sonny Rollins]] * [[6. maj]] – [[Ted Turner]], ameriški medijski mogotec (* [[1938]])<ref>{{navedi novice |last=Folkenflik |first=David |date=2026-05-06 |title='A trailblazer, a rabble-rouser, a do-gooder': CNN founder Ted Turner dies at 87 |url=https://www.npr.org/2026/05/06/nx-s1-3059290/ted-turner-obituary-cnn |access-date=2026-05-07 |agency=NPR}}</ref> * [[25. maj]] – [[Sonny Rollins]], ameriški saksofonist (* [[1930]])<ref name="PBS">{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|title=Sonny Rollins, saxophonist and restless genius of jazz, dead at 95|publisher=PBS|agency=Associated Press|date=May 26, 2026|access-date=2026-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20260526155938/https://www.pbs.org/newshour/arts/sonny-rollins-saxophonist-and-restless-genius-of-jazz-dead-at-95|archive-date=2026-05-26}}</ref> * [[26. maj]] – [[Dragoljub Mićunović]], srbski politik in filozof (* [[1930]])<ref>{{navedi novice |title=Преминуо Драгољуб Мићуновић |url=https://www.rts.rs/vesti/drustvo/5958418/preminuo-dragoljub-micunovic.html |access-date=2026-06-01 |website=RTS|language=sr}}</ref> * [[28. maj]] – [[Bogdan Novak]], slovenski pisatelj in novinar (* [[1944]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je znani slovenski novinar, bil je dopisnik in urednik Dela |url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-znani-slovenski-novinar-bil-je-dopisnik-in-urednik-dela |work=Slovenske novice |date=2026-05-29 |accessdate=2026-06-09}}</ref> === Junij === * [[11. junij]] – [[David Hockney]], britanski slikar, scenograf in fotograf (* [[1937]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-12 |title=Artist David Hockney dies aged 88 |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cvgjxdr27z4o |access-date=2026-06-12 |work=[[BBC News]]|last=Bushby|first=Helen}}</ref> * [[22. junij]] – [[Alan Greenspan]], ameriški ekonomist (* [[1926]])<ref>{{navedi novice |date=2026-06-22 |title=Alan Greenspan, economist and longtime head of the Federal Reserve, dies at 100 |url=https://www.nbcnews.com/news/obituaries/alan-greenspan-economist-longtime-head-federal-reserve-dies-100-rcna42286 |access-date=2026-06-26 |website=NBC News|first=Daniel|last=Arkin |language=en}}</ref> * [[25. junij]] – [[Miha Jazbinšek]], slovenski arhitekt in politik (* [[1941]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je Miha Jazbinšek, soustvarjalec stanovanjskih sprememb, ki so zaznamovale generacije|url=https://siol.net/novice/slovenija/umrl-je-miha-jazbinsek-soustvarjalec-stanovanjskih-sprememb-ki-so-zaznamovale-generacije-695474|website=siol.net|accessdate=2026-07-01|language=sl}}</ref> * [[26. junij]] – [[Janez Sušnik]], slovenski politik (* [[1942]])<ref>{{Navedi splet|title=V 84. letu starosti je umrl nekdanji predsednik državnega sveta Janez Sušnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-84-letu-starosti-je-umrl-nekdanji-predsednik-ds-janez-susnik/|website=N1|date=2026-06-26|accessdate=2026-06-29|language=sl-SI}}</ref> * [[27. junij]] – [[Bogdan Sajovic]], slovenski novinar (* [[1938]])<ref>{{Navedi splet|title=Umrl je nekdanji sodelavec Reporterja Bogo Sajovic|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/umrl-je-nekdanji-sodelavec-reporterja-bogo-sajovic-1909414|website=Reporter|date=2026-06-29|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> === Julij === [[slika:2016 Bonnie Tyler - by 2eight - DSC8647.jpg|thumb|150px|Bonnie Tyler]] * [[8. julij]] – [[Bonnie Tyler]], valižanska pevka (* [[1951]])<ref>{{navedi novice |title=Umrla je legendarna Bonnie Tyler|url=https://n1info.si/magazin/umrla-je-legendarna-valizanska-pevka-bonnie-tyler-najbolj-znana-po-pesmi-total-eclipse-of-the-heart-stara-je-bila-75-let/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}</ref> * [[11. julij]] – [[Susumu Tonegava]], japonski imunolog in nevrobiolog, nobelovec (* [[1939]])<ref>{{navedi novice | title=Japanese Nobel laureate Tonegawa Susumu dies at 86 | website=NHK WORLD | date=2026-07-16 | url=https://www3.nhk.or.jp/nhkworld/en/news/20260716_07/ | access-date=2026-07-16 |language=en}}</ref> * [[12. julij]] – [[Hamad bin Kalifa Al Tani]], katarski emir (* [[1952]])<reF>{{navedi novice |title=Umrl je oče modernega Katarja |work=Dnevnik |date=2026-07-12 |url=https://www.dnevnik.si/novice/svet/umrl-je-oce-modernega-katarja-2814771/ |language=sl |access-date=2026-07-18}}</ref> * [[13. julij]] – [[Sam Neill]], novozelandski igralec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je Sam Neill, zvezda filmske franšize Jurski park in ganljivega Klavirja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-13 | url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/umrl-je-sam-neill-zvezda-filmske-fransize-jurski-park-in-ganljivega-klavirja/787962 | access-date=2026-07-13}}</ref> * [[20. julij]] – [[Kevin Keegan]], angleški nogometaš in trener (* [[1951]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl dvakratni dobitnik zlate žoge Kevin Keegan | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-20 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-dvakratni-dobitnik-zlate-zoge-kevin-keegan/788683 | access-date=2026-07-20}}</ref> * [[21. julij]] – [[Olaf Tufte]], norveški veslač (* [[1976]])<ref>{{navedi novice | title=Prezgodnja smrt norveškega veslača Olafa Tufteja | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-21 | url=https://www.rtvslo.si/sport/preostali-sporti/prezgodnja-smrt-norveskega-veslaca-olafa-tufteja/788795 | access-date=2026-07-21}}</ref> * [[31. julij]] – [[Franco Baresi]], italijanski nogometaš in trener (* [[1960]])<ref>{{navedi novice | title=Italija ovita v črnino zaradi smrti legendarnega nogometaša Franca Baresija | work=MMC RTV-SLO | date=2026-07-31 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/italija-ovita-v-crnino-zaradi-smrti-legendarnega-nogometasa-franca-baresija/789597 | access-date=2026-07-31}}</ref> === Avgust === * [[10. avgust]] – [[Slavko Pregl]], slovenski mladinski pisatelj in založnik (* [[1945]])<ref>{{navedi splet | title=Slavko Pregl (9. 9. 1945–10. 8. 2026) | publisher=Javna Agencija za Knjigo RS | url=https://www.jakrs.si/arhiv-novic-in-dogodkov/slavko-pregl-(9.-9.-1945%E2%80%9310.-8.-2026) | language=sl | access-date=2026-08-11 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * [[12. avgust]] – [[Džu Rongdži]], kitajski politik (* [[1928]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl nekdanji kitajski premier Džu | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-12 | url=https://www.rtvslo.si/svet/preberite-tudi/umrl-nekdanji-kitajski-premier-dzu/790691 | access-date=2026-08-13}}</ref> * [[14. avgust]] – [[Jajoi Kusama]], japonska sodobna umetnica (* [[1929]])<ref>{{navedi novice | title=Poslovila se je Jajoi Kusama, ki je svet umetnosti posula s svojimi znamenitimi pikami | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/vizualna-umetnost/poslovila-se-je-jajoi-kusama-ki-je-svet-umetnosti-posula-s-svojimi-znamenitimi-pikami/792009 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[15. avgust]] – [[Milena Zupančič]], slovenska gledališka in filmska igralka (* [[1946]])<ref>{{Navedi splet |last=Pervanje |first=Andrej |title=Umrla je igralska ikona Milena Zupančič |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrla-je-igralska-ikona-milena-zupancic/731751 |access-date=2026-08-15 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> * [[25. avgust]] – ** [[Dolly Parton]], ameriška kantavtorica, igralka in poslovnica (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |url=https://people.com/dolly-parton-dead-7565853 |title=Dolly Parton, Country Music Legend, Dies at 80, Just 4 Days After Saying, ‘I Still Have so Many Things I Want to Achieve’ |work=People.com |first1=Victoria |last1=Edel |first2=Jason |last2=Sheeler |first3=Jeff |last3=Nelson |date=2026-08-25 |accessdate=2026-08-25}}</ref> ** [[Tim Curry]], angleško-ameriški igralec in pevec (* [[1946]])<ref>{{navedi novice |last=Weber |first=Bruce |date=August 26, 2026 |title=Tim Curry, Star of 'Rocky Horror Picture Show,' Dies at 80 |url=https://www.nytimes.com/2026/08/26/movies/tim-curry-dead.html |access-date=2026-08-26 |work=[[The New York Times]] |language=en-US |issn=0362-4331}}</ref> * [[26. avgust]] – [[Péter Nádas]], madžarski pisatelj, dramatik in esejist (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je madžarski književnik Péter Nádas, ki je veljal za enega od kandidatov za Nobelovo nagrado | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-27 | url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/umrl-je-madzarski-knjizevnik-peter-nadas-ki-je-veljal-za-enega-od-kandidatov-za-nobelovo-nagrado/792026 | access-date=2026-08-27}}</ref> * [[27. avgust]] – [[Ratko Mladić]], srbski general, vojni zločinec (* [[1947]])<ref>{{navedi novice |title=Umrl je vojni zločinec Ratko Mladić |date=2026-08-27 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-vojni-zlocinec-ratko-mladic/792062}}</ref> * [[28. avgust]] – [[Harald V. Norveški]], norveški kralj (* [[1937]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl je norveški kralj Harald V. | work=MMC RTV-SLO | date=2026-08-28 | url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/umrl-je-norveski-kralj-harald-v/792120 | access-date=2026-08-28}}</ref> === September === * [[2. september]] – [[Gloria Steinem]], ameriška pisateljica in feministka (* [[1934]])<ref>{{cite web |title=Gloria Steinem, fierce feminist trailblazer, dies |work=NBC News |date=2026-09-03 |url=https://www.nbcnews.com/news/us-news/gloria-steinem-fierce-feminist-trailblazer-dies-age-92-rcna10708 |access-date=2026-09-04}}</ref> * [[5. september]] – [[Robin Morgan]], ameriška pisateljica, urednica in feministka (* [[1941]])<ref>{{navedi novice |url=https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|title=Robin Morgan, poet and feminist whose allies included Jane Fonda and Gloria Steinem, dies at 85|publisher=[[The Associated Press]]|date=2026-09-05 |accessdate=2026-09-09 |archive-date=2026-09-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260905175312/https://apnews.com/article/robin-morgan-dead-b2e7263745b146afa186806cc111afec|url-status=live}}</ref> * [[19. september]] – [[Sandro Mazzola]], italijanski nogometaš (* [[1942]])<ref>{{navedi novice | title=Umrl velikan italijanskega nogometa Sandro Mazzola | work=MMC RTV-SLO | date=2026-09-19 | url=https://www.rtvslo.si/sport/nogomet/umrl-velikan-italijanskega-nogometa-sandro-mazzola/794239 | access-date=2026-09-19}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Leto 2026| ]] jg0mmb6815bftwbeljqjrzhquygg2qt 0 498592 6752527 5865999 2026-09-18T14:45:44Z Sporti 5955 /* vrh */ slika 6752527 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Preludij | image = Preludium, plakát filmu 1941.jpg | caption = filmski plakat | director = [[František Čap]] | producer = | writer = [[Rudolf Madran-Vodička]]<br>[[Josef Rovenský]]<br>[[A.J. Urban]] | narrator = | starring = [[Zdenek Stepánek]] <br> [[Jirina Stepnicková]] <br> [[Natasa Tanská]] | music = [[Otakar Jeremiáš]] | cinematography = [[Karel Degl]] | editing = | studio = [[Lucernafilm]] | distributor = [[Lucernafilm]] | released = {{film date|1941}} | runtime = 90 minut | country = [[Protektorat Češka in Moravska|Češka]] | language = [[češčina]] | budget = | gross = }} '''''Preludij''''' ({{jezik-cs|Preludium}}) je češki [[črno-beli film|črno-beli]] [[romantični film|romantično]]-[[dramski film]] iz leta 1941, ki ga je režiral [[František Čap]] po scenariju [[Rudolf Madran-Vodička|Rudolfa Madran-Vodičke]], [[Josef Rovenský|Josefa Rovenskýja]] in [[A.J. Urban]]a. V glavnih vlogah nastopajo [[Zdenek Stepánek]], [[Jirina Stepnicková]] in [[Natasa Tanská]].<ref>{{navedi splet |url= https://www.csfd.cz/film/2084-preludium/prehled/|title=Preludium |accessdate=2021-05-03 |work=csfd.cz| language=cs }}</ref> Primerno je bil prikazan leta 1941 v čeških kinematografih. Film je socialna drama, v katerem prevladuje tema [[nezvestoba|nezvestobe]], ki izbruhne med uprizoritvijo [[Shakespeare]]ove drame [[Othello]], ter iskanje krivde in odpuščanje med ljubosumnim možem Karlom (Stepánek) in njegovo osamljeno ženo Magdo (Stepnicková).<ref name>{{navedi splet |url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1023490/ |title=Čap, František (1913–1972) |accessdate=2021-05-03 |author=[[Miha Grum]] |work=[[Slovenska biografija]] }}</ref> ==Vloge== * [[Zdenek Stepánek]] kot Karel Vajgant * [[Jirina Stepnicková]] kot Magda, Vajgantova žena * [[Natasa Tanská]] kot Pepicka, Vajgantova hči * [[Miroslav Cervený]] kot Pavlík, Vajgantov sin * [[Terezie Brzková]] kot Magdina mati * [[Jan Pivec]] kot Tonda * [[Frantisek Kovárík]] kot Zikmund * [[Jaromíra Pacová]] kot igralka Holmová * [[Frantisek Roland]] kot policijski komisar * [[Jan W. Speerger]] kot policijski inšpektor * [[Václav Pecián]] kot policist * [[Ruzena Gottliebová]] kot igralka * [[Darja Hajská]] kot igralka * [[Vladimír Repa]] kot igralec * [[Otto Rubík]] kot igralec == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{František Čap}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Češki filmi]] [[Kategorija:Črno-beli filmi]] [[Kategorija:Romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v gledališče]] [[Kategorija:Filmi o nezvestobi]] [[Kategorija:Filmi Lucernafilm]] nzgcwz9wifqvhl2tiro1luh599l3ev8 0 499750 6752779 6540750 2026-09-19T09:55:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752779 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Tina Gunzek''', [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališka igralka|gledališka]], [[Televizijska igralka|televizijska]] in [[filmska igralka]], *[[1989]], [[Celje]].<ref name="sigledal">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Tina_Gunzek|title=Tina Gunzek|accessdate=20. 5. 2021|publisher=Sigledal – portal slovenskega gledališča}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Tina Gunzek se je rodila v Celju in odraščala v okolici Šentjurja. Maturirala je na [[Gimnazija Lava|Gimnaziji Lava]] v Celje in se nato šolala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] Univerze v Ljubljani, kjer je diplomirala iz [[Dramska igra|dramske igre]] in umetniške besede.<ref name="sigledal" /> Od sezone 2014/2015 je članica umetniškega ansambla [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskega stalnega gledališča Trst]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.teaterssg.com/actor/tina-gunzek/|title=Tina Gunzek|accessdate=20. 5. 2021|publisher=Slovensko stalno gledališče Trst|archive-date=2021-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520074321/https://www.teaterssg.com/actor/tina-gunzek/|url-status=dead}}</ref> == Zasebno == Poročena je z igralcem [[Primož Forte|Primožem Fortejem]], s katerim imata hčer Olivijo (*2017<ref>{{Navedi splet|url=http://www.primorske.si/zanimivo/zanimivosti/razveselila-ju-je-olivija|title=Razveselila ju je Olivija|date=14. 5. 2017|accessdate=20. 5. 2021|publisher=Primorske novice|archive-date=2021-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520074612/http://www.primorske.si/zanimivo/zanimivosti/razveselila-ju-je-olivija|url-status=dead}}</ref>) in sina Voranca (*2019).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/primoz-forte-drugic-ocka-pridruzil-se-nam-je-voranc.html|title=Primož Forte drugič očka: Pridružil se nam je Voranc|date=17. 6. 2019|accessdate=20. 5. 2021|publisher=24ur}}</ref> Družina živi na Krasu. == Nagrade == * 2013 – nagrada za mlado igralko na 48. [[Festival Borštnikovo srečanje|Festivalu Borštnikovo srečanje]] (za vlogo Dekleta v predstavi ''Vaje za tesnobo'', SSG Trst)<ref name="sigledal" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gunzek, Tina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Gunzek, Tina]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Gunzek, Tina]] 7v5nfyg80z8fhxanyz09eu8cka90vs5 0 499872 6752736 6506155 2026-09-19T07:34:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752736 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje|official_name=Tarasi|leader_title=|image_skyline=|imagesize=|image_caption=|image_flag=|image_shield=|nickname=|motto=|image_map=|map_caption=|subdivision_type=Država|mapsize=|subdivision_name={{UKR}}|subdivision_type1=[[Pokrajine Ukrajine|Pokrajina]]|subdivision_name1=[[Kijevska oblast]]|subdivision_type2=[[Okrožja Ukrajine|Okrožje]]|subdivision_name2=[[Černobilski rajon|Černobil]] {{small|(1923–1980)}}<br />''[[Pripjat, Ukrajina|Pripjat]]''<ref>Pripjat ni okrožje ampak je "mesto z regionalnim pomenom"</ref> {{small|(od 1980)}}<ref name=rada>{{navedi splet|title=City of Pripyat, Kyiv Oblast|url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/z7502/A005?rdat1=06.02.2015&rf7571=14953|website=Regions of Ukraine and their Structure|publisher=[[Verkhovna Rada|Verkhovna Rada of Ukraine]]|access-date=5 February 2015|language=uk}}</ref><ref name=memtour>[http://memory-tour.ru/memorial/52022 Yaniv War Memorial] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130330111835/http://memory-tour.ru/memorial/52022 |date=2013-03-30 }} {{in lang|ru}}</ref><ref>[http://www.vokrugsveta.ru/vs/article/2058/ "On the Dnieper in 1943"] {{in lang|ru}} </ref>|established_title=Ustanovitev|established_date=|established_title1=<!--City rights-->|established_date1=|settlement_type=[[Vas]]|native_name=Тараси|pushpin_label_position=<!-- the position of the pushpin label: left, right, top, bottom, none -->|pushpin_map_caption=Lega Tarasa v Ukrajini|area_land_km2=|area_water_km2=|population_as_of=2006|population_note=(100 v 1986)|population_total=0|population_footnotes=|population_metro=|population_density_km2=|pushpin_map=Ukrajina|area_magnitude=|leader_name=|pushpin_mapsize=|coordinates=<!-- wd -->|elevation_m=|postal_code_type=|postal_code=|area_code=+380 4493|blank_info=|blank1_info=|website=|area_total_km2=|footnotes=}}'''Tarasi''' ({{Jezik-uk|Тараси|translit=Tarasy}}) je zapuščeno naselje in nekdanja vas v [[Černobilsko izključitveno območje|Černobilskem izključitvenem območju]], del [[Kijevska oblast|Kijevske oblasti]] v [[Ukrajina|Ukrajini]]. Nahajalo se je na območju okrožja Poliske. Tarasi je bila ustanovljena v 18. stoletju. Po [[Černobilska nesreča|černobilski jedrski nesreči]] 26. aprila 1986 je bila vas zapuščena. Vendar je bila leta 1999 izbrisana iz izključitvenega območja, saj je bila popolnoma brez prebivalstva, sedaj pa se nahaja v pred območju izključitvenega območja. Trenutno v vasi ne živi nihče.<ref>[http://niez.com.ua/gallery/expositions/677-%D1%84%D1%80%D0%B0%D0%B3%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%82-%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%B7%D0%B8%D1%86%D1%96%D1%97-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B5%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D0%BC'%D1%8F%D1%82%D1%96-%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D1%96%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE-%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD%D1%83-2 Музей пам'яті Поліського району] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210521192737/http://niez.com.ua/gallery/expositions/677-%D1%84%D1%80%D0%B0%D0%B3%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%82-%D0%B5%D0%BA%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%B7%D0%B8%D1%86%D1%96%D1%97-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B5%D0%B9-%D0%BF%D0%B0%D0%BC%27%D1%8F%D1%82%D1%96-%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D1%96%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D0%B3%D0%BE-%D1%80%D0%B0%D0%B9%D0%BE%D0%BD%D1%83-2 |date=2021-05-21 }} {{in lang|uk}}</ref><ref>[http://gska2.rada.gov.ua/pls/z7502/A036?rdat1=17.05.2010&vf7551=236 A decision on formal deregistration of the village of Tarasy]{{Dead link|date=June 2018|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=no}}{{in lang|uk}}</ref> == Glej tudi == * [[Černobilsko izključitveno območje]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Naselja v Ukrajini]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1986]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Kijevska oblast]] qhehp5c74oszb102xiwfnu3wdsaemql 0 501627 6752778 6737744 2026-09-19T09:33:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752778 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je bila 5 let trajajoča koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref>, zaključila pa 15. avgusta leta 2026 s koncertom v črnogorskem mestu Kolašin. To je bila obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je na turneji obiskala 17 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 173 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html|title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022|archive-date=2022-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20221128153805/https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html|url-status=dead}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/|title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022|archive-date=2022-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221107083554/https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/|title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022|archive-date=2022-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221107083556/https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/|url-status=dead}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023 |archive-date=2023-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231229094142/https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |url-status=dead }}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024 |archive-date=2024-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240203113330/https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |4.800 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4332157-ceca-zapevala-dragane-moj-u-frankfurtu-nastao-totalni-haos-publika-u-transu-konfete-preplavile-salu |title=Telegraf.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1611076/nemacka-delirijumu-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-frankfurtu-dijaspora-pevala-uglas-sve-hitove-foto |title=Novosti.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-frankfurtu-u-sljastecem-kombinezonu-istakla-dekolte-publika-u-transu/ecck8gm |title=Blic.rs |accessdate=26. maj 2026}}</ref> |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4334869-kakva-bomba-ceca-u-haljini-sa-prorezima-pred-15000-ljudi-u-temisvaru-publika-ocarana-nasom-folk-zvezdom |title=Telegraf.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-prvi-put-u-zivotu-nastupa-u-rumuniji-u-izazovnoj-haljini-raspametila-prisutne/ktdflx2 |title=Blic.rs |accessdate=30. maj 2026}}</ref> |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |4.100 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4338545-ceca-u-belom-minicu-zapalila-zajecar-obratila-se-masi-pa-odmah-preduzela-potez-moram-da-se-spasim-ovih |title=Telegraf.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-publiku-na-koncertu-u-zajecaru-skinula-stikle/x4j9cp7 |title=Blic.rs |accessdate=6. junij 2026}}</ref> |- |17. julij 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-progovorila-o-detaljima-anastasijinog-porodjaja-u-spaniji/sjylg0q |title=blic.rs |accessdate=18. julij 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4362294-ceca-napravila-haos-u-crnoj-gori-u-minicu-raspametila-hiljade-ljudi-top-hill-goreo-od-atmosfere|title=Telegraf.rs |accessdate=18. julij 2026}}</ref> |- |8. avgust 2026 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/1140300/ceca-raznatovic-haljina-budva |title=Informer.rs |accessdate=9. avgust 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-mocnoj-korset-haljini-slic-do-kuka-izula-se-bosa-u-klubu/bmcpcsy|title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2026}}</ref> |- |15. avgust 2026 |[[Kolašin]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Trg boraca |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1638193/popis-stanovnistva-kolasinu-cela-crna-gora-pevala-uglas-cecom-raznatovic-foto|title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-napravila-spektakl-u-kolasinu-trg-krcat-peva-u-patikama/1xkjbh9|title=Blic.rs |accessdate=16. avgust 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/806391/ceca-izgrmela-u-kolasinu-vise-od-15-000-ljudi-peva-njene-najvece-hitove-video|title=Pink.rs |accessdate=16. avgust 2026}}</ref> |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] q00pzixowb3ju97kdsl3q1ud4ajdyi3 0 504306 6752749 6711217 2026-09-19T08:16:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752749 wikitext text/x-wiki [[Slika:WACsOperateTeletype.jpg|alt=|sličica| Uporaba teleprinterja v Veliki Britaniji med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]]] [[Slika:Dag_Hammarskjöld_-_ASCII_grafik..jpg|alt=|sličica| Umetniška slika teleprinterja: portret [[Dag Hammarskjöld|Daga Hammarskjölda]], 1962]] '''Teleprinter''' je elektromehanska naprava, ki se lahko uporablja za pošiljanje in sprejemanje tipkanih sporočil prek različnih komunikacijskih kanalov od točke do točke ter od točke do več točk. Uporabljati so se začeli po letu 1887 na področju telegrafije, ki se je razvila v tridesetih in štiridesetih letih devetnajstega stoletja. <ref>{{Citat|last=Roberts|first=Steven|author-link=Stephen Roberts (historian)|title=Distant Writing|url=http://distantwriting.co.uk/index.htm}}</ref> <ref>{{Citat|last=Nelson|first=R.A.|title=History Of Teletype Development|url=https://www.thocp.net/hardware/history_of_teletype_development_.htm}}</ref> Pri [[Osrednji računalnik|prvih računalnikih]] so predstavljali [[uporabniški vmesnik]] za pošiljanje vnesenih podatkov v računalnik in tiskanje odgovora. Nekateri modeli so omogočali izdelavo in branje [[Luknjani trak|luknjanega traku]] na katerega so [[Notranji pomnilnik|shranjevali podatke]] za pošiljanje in tiskanje. Teleprinterji lahko uporabljajo različne komunikacijske medije. To je lahko par žic priključenih v omrežje ali pa komunikacija poteka brezžično preko [[Mikrovalovi|mikrovalovnih]] povezav (telex-on-radio ali TOR). Teleprinter priključen na [[modem]] lahko komunicira tudi preko javnega telefonskega omrežja. To konfiguracijo so pogosto uporabljali za povezavo teleprinterjev z oddaljenimi računalniki. Teleprinterje so danes večinoma nadomestili popolnoma elektronski računalniški terminali, ki imajo običajno [[Monitor|namesto tiskalnika računalniški monitor]] (izraz "TTY" se še vedno občasno uporablja v [[Unix|sistemih Unix]]). Danes teleprinterje še vedno uporabljajo v letalski industriji (glej AFTN in teleprinterski letalski sitem) ter različne naprave za komunikacijo z gluhimi osebami. == Zgodovina == Teleprinter se je razvil skozi vrsto izumov številnih inženirjev med katerimi so bili: [[Samuel Finley Breese Morse|Samuel Morse]], Alexander Bain, Royal Earl House, David Edward Hughes, Emile Baudot, Donald Murray, Charles L. Krum, Edward Kleinschmidt in Frederick G. Creed. Teleprinterji so bili razviti z namenom pošiljanja in prejemanja sporočil brez potrebe po operaterjih usposobljenih za uporabo morsejeve kode. Sistem dveh teleprinterjev z enim operaterjem, usposobljenim za uporabo tipkovnice, je nadomestil dva usposobljena operaterja z znanjem morsejeve kode. Teleprinterski sistem je izboljšal hitrost in čas dostave sporočil tako, da je bilo mogoče sporočila prenašati na velike razdalje z malo ročnega posredovanja. <ref name="query.nytimes.com">{{Citat|title=Typewriter May Soon Be Transmitter of Telegrams|journal=[[The New York Times]]|date=January 25, 1914|url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1914/01/25/100081424.pdf}}</ref> Do razvoja teleprinterja je pripeljalo več iznajdb na obeh straneh Atlantika. Leta 1835 je [[Samuel Finley Breese Morse|Samuel Morse]] zasnoval snemalni telegraf s čimer je nastala [[Morsejeva abeceda|Morsejeva koda.]] <ref>{{Navedi splet|url=http://collection.sciencemuseum.org.uk/objects/co32957/type-used-for-original-morse-telegraph-1835-movable-type|title=Type used for original morse telegraph, 1835|website=[[Science Museum, London|Science Museum]]|accessdate=2017-12-05|quote=Samuel Morse was one of the pioneers of electric telegraphy. Prompted by receiving news of his wife's death too late to attend her funeral, Morse was determined to improve the speed of long distance communications (which at that point relied on horse messengers).}}</ref> Morsejev inštrument je s pomočjo toka izpodrinil armaturo elektromagneta, ki je premikal marker, ter tako zapisoval prekinitve toka. Cooke & Wheatstone sta leta 1837 prejela britanski patent, ki je zajemal področje telegrafije, leta 1840 pa še drugega v katerem je bil opisan tipkarski telegraf z jeklenimi tiskarskimi črkami, ki so s pomočjo električnega mehanizma udarjale po karbonskem papirju ta pa je puščal odtise rimskih črk na pomičnem papirju. Leta 1841 je Alexander Bain zasnoval elektromagnetni tiskarski telegraf. Uporabljal je električne impulze ustvarjene z vrtenjem gumba nad kontaktnimi točkami, da je sprostil in ustavil tipkarsko kolo, ki ga je obračal urni mehanizem na osnovi teže. Drugi urni mehanizem je zavrtel boben, prekrit z listom papirja in ga počasi premikal navzgor tako, da je tipkarsko kolo tiskalo signale v spirali. Ključna težava je bila sinhrono delovanje oddaje in sprejema. Bain je to skušal doseči z uporabo centrifugalnih regulatorjev za natančno uravnavanje hitrosti urnega mehanizma. Patentiran je bil skupaj z drugimi napravami 21. aprila 1841. <ref>{{Navedi splet|url=http://distantwriting.co.uk/bain.html|title=Distant Writing - Bain|last=Steven Roberts}}</ref> Do leta 1846 je med Washingtonom DC in New Yorkom začel delovati [[Samuel Finley Breese Morse|morsejev telegraf.]] Royal Earl House je istega leta patentiral svoj tiskarski telegraf. Dve 28-tipkovni klaviaturi v obliki klavirskih tipk je povezal z žico. Vsaka klavirska tipka je predstavljala črko abecede in je ob pritisku povzročila, da se je ustrezna črka natisnila na sprejemnem koncu. Tipka "shift" je vsaki tipki dala dve možni izbiri. 56-znakovno kolo na oddajnem koncu je bilo sinhronizirano s podobnim kolesom na sprejemnem koncu. Če je bila na oddajni postaji pritisnjena tipka, ki ustreza določenemu znaku, je to sprožilo znakovno kolo na sprejemni postaji, ravno ko se je isti znak premaknil v položaj za tiskanje, na podoben način kot (mnogo kasneje) tiskalnik s črkami v obliki marjetice. To je bil primer sinhronega prenosa podatkov. Houseova oprema je lahko prenašala približno 40 besed na minuto vendar jo je bilo težko izdelati v velikem obsegu. Tiskalnik je lahko kopiral in natisnil do 2000 besed na uro. Ta izum je bil prvič uporabljen in razstavljen na Mehanskem inštitutu v New Yorku leta 1844. Stacionarni teleprinter je začel delovati leta 1849, ko je bila vzpostavljena povezava med Philadelphio in New Yorkom. <ref>''RTTY Journal'' Vol. 25 No. 9, October 1977: 2.</ref> [[Slika:Printing_Telegraph.jpg|alt=|sličica| Hughesov telegraf, zgodnji (1855) teleprinter, ki sta ga zgradila Siemens in Halske. Vidimo lahko centrifugalni regulator za doseganje sinhronosti z drugim koncem.]] Leta 1855 je David Edward Hughes predstavil izboljšan stroj zgrajen na osnovi stroja Royal Earl House. V manj kot dveh letih so se številna majhna telegrafska podjetja v zgodnjih fazah razvoja, vključno z Western Unionom, združila in ustanovila eno veliko korporacijo - Western Union Telegraph Co. <ref name="Clarkson">{{Navedi splet|url=http://people.clarkson.edu/~ekatz/scientists/hughes.html|title=David Edward Hughes|accessdate=September 29, 2010|date=April 14, 2007|publisher=Clarkson University|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080422072443/http://people.clarkson.edu/~ekatz/scientists/hughes.html|archivedate=April 22, 2008}}</ref> V Franciji je Émile Baudot leta 1874 zasnoval sistem s pet-delno kodo, ki se je v tej državi začel pogosto uporabljati od leta 1877. Britanska pošta je leta 1897 sprejela sistem Baudot za uporabo na simpleksnem omrežju med Londonom in Parizom, nato pa je v svojih celinskih telegrafskih storitvah precej uporabila dupleksne sisteme Baudot. <ref>{{Navedi splet|last=Hobbs|first=Alan G.|title=Five-unit codes|url=http://www.nadcomm.com/fiveunit/fiveunits.htm|accessdate=May 1, 2012|archive-date=1999-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/19991104220621/http://www.nadcomm.com/fiveunit/fiveunits.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 1901 je Baudotovo kodo spremenil Donald Murray (1865–1945, prvotno z [[Nova Zelandija|Nove Zelandije]]), kar je spodbudilo razvoj njegove tipkovnice podobne pisalnim strojem. V sistemu Murray je bil uporabljen vmesni korak, perforator za tipkovnico, ki je operaterju omogočil prebijanje [[Luknjani trak|papirnatega traku]] in oddajnik za pošiljanje sporočila z udarnega traku. Na sprejemnem koncu vrstice bi se tiskalni mehanizem tiskal na papirni trak in / ali z reperforatorjem lahko naredili perforirano kopijo sporočila. <ref>{{Navedi revijo|last=Foster|first=Maximilian|date=August 1901|title=A Successful Printing Telegraph|url=https://books.google.com/books?id=IF6tNZnhO7wC&pg=PA1195|magazine=[[World's Work|The World's Work: A History of Our Time]]|volume=II|pages=1195–1199|access-date=July 9, 2009}}</ref> Ker ni bilo več neposredne korelacije med premikanjem roke operaterja in prenesenimi biti, ni bilo zaskrbljenosti glede urejanja kode, da bi zmanjšali utrujenost operaterja, in namesto tega je Murray zasnoval kodo, da bi minimaliziral obrabo stroja, dodelitev kombinacij kod z najmanj luknjanih lukenj [[Frekvence črk|najpogosteje uporabljenih znakov]] . Murrayjeva koda je uvedla tudi tisto, kar je postalo znano kot "efektorji formata" ali " kontrolni znaki " - kodi CR (Carriage Return) in LF (Line Feed). Nekaj Baudotovih kod se je premaknilo na mesta, kjer so ostali od takrat: NULL ali BLANK in DEL koda. NULL / BLANK je bil uporabljen kot nedejavna koda, kadar ni bilo poslanih nobenih sporočil. <ref name="query.nytimes.com"/> Leta 1902 je v ZDA elektroinženir Frank Pearne stopil k Joy Morton, vodji podjetja Morton Salt, in iskal sponzorja za razvoj tiskarskega telegrafa. Joy Morton se je pred vlaganjem v raziskave posvetovala s strojnim inženirjem Charlesom L. Krumom, ki je bil podpredsednik Western Cold Storage Company. Krum je želel pomagati Pearnu, zato so laboratorij postavili na podstrešju podjetja. Frank Pearne je po enem letu izgubil zanimanje za projekt in odšel ter se posvetil poučevanju. Krum je bil pripravljen nadaljevati pearnejevo delo in avgusta 1903 je bil vložen patent za teleprinterski tiskalnik. <ref>{{Navedi splet|url=https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=00888335|title=U.S. Patent 888,335 issued in May, 1908|accessdate=July 14, 2019|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815150451/https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=00888335|url-status=dead}}</ref> Leta 1904 je Krum vložil patent za telegrafski stroj za tiskanje s kolesom <ref>{{Navedi splet|url=https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=00862402|title=U.S. Patent 862,402|accessdate=July 14, 2019|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815150451/https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=00862402|url-status=dead}}</ref> ki je bil izdan avgusta 1907. Leta 1906 se je sin Charlesa Kruma, Howard Krum, pridružil očetu pri tem delu. Howard je bil tisti, ki je razvil in patentiral način sinhronizacije start-stop za kodne telegrafske sisteme, kar je omogočilo praktično izdelavo teleprinterja. <ref>{{Navedi splet|url=https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=01286351|title=U.S. Patent 1,286,351 filed in May, 1910, and issued in December, 1918|accessdate=July 14, 2019|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815150451/https://pdfpiw.uspto.gov/.piw?Docid=01286351|url-status=dead}}</ref> Leta 1908 je podjetje Morkrum (ustanovila sta ga Joy Morton in Charlesom Krumom) izdelalo delujoči teleprinter z imenom Morkrum Printing Telegraph, ki je bil preizkušen na relaciji Čikago - Alton. Leta 1910 je podjetje Morkrum Company za podjetje Postal Telegraph Company razvilo in zgradilo prvi komercialni teleprinterski sistem med mestoma Boston in New York. <ref name="Colin Hempstead, William E. Worthington 2005 605">{{Navedi knjigo|last=Colin Hempstead, William E. Worthington|url=https://books.google.com/books?id=0wkIlnNjDWcC&pg=PA605|title=Encyclopedia of 20th Century Technology|year=2005|page=605|isbn=9781579584641}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.baudot.net/teletype/MPT.htm|title=Morkum Printing Telegraph Page Printer|accessdate=2011-08-15|archive-date=2021-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210621222802/http://www.baudot.net/teletype/MPT.htm|url-status=dead}}</ref> Leta 1916 je Edward Kleinschmidt vložil patentno prijavo za tiskalnik, ki tiska na list papirja. <ref>{{Navedi splet|last=KLEINSCHMIDT|first=E.|title=TELEGRAPH PRINTER|publisher=USPO|date=Apr 14, 1916|url=http://www.google.com/patents?id=QDRVAAAAEBAJ&dq=1448750|accessdate=July 11, 2008}}</ref> Leta 1919 je Kleinschmidt kmalu po tem, ko je podjetje Morkrum pridobilo patent za način sinhronizacije start-stop za kodne telegrafske sisteme kar je omogočilo praktično izdelavo teleprinterja, vložil patent z naslovom "Metode in naprave za upravljanje tiskarskih telegrafov" <ref>{{Navedi splet|last=KLEINSCHMIDT|first=E.|title=METHOD OF AND APPARATUS FOR OPERATING PRINTING TELEGRAPHS|publisher=USPO|date=May 1, 1919|url=http://www.google.com/patents?id=lzlKAAAAEBAJ&dq=1463136|accessdate=July 11, 2008}}</ref> ki je vključevala izboljšano metodo start-stop. <ref name="historytelcom">{{Navedi knjigo|last=Huurdeman|first=Anton A.|title=The Worldwide History of Telecommunications|url=https://archive.org/details/bwb_C0-ASZ-317|publisher=Wiley-IEEE|year=2003|pages=[https://archive.org/details/bwb_C0-ASZ-317/page/302 302]|isbn=0-471-20505-2}}</ref> Osnovni postopek delovanja start-stop je veliko starejši od izumov Kleinschmidta in Morkruma. Predlagal ga je že D'Arlincourt leta 1870. <ref>{{Navedi knjigo|last=Deckert|first=Jürgen|last2=Kösling|first2=Heinz|date=1987|title=Fernschreibtechnik|trans-title=Teletype Technology|language=de|location=Berlin|publisher=Militärverlag der [[East Germany|Deutschen Demokratischen Republik]] ([[Volkseigener Betrieb|VEB]])|isbn=3-327-00307-6}}</ref> [[Slika:Siemens_t37h_without_cover.jpg|sličica| Siemens t37h (1933) brez pokrova]] Namesto, da bi zapravljala čas in denar v patentnih sporih o metodi start-stop, sta se Kleinschmidt in Morkrum leta 1924 odločila združiti in ustanoviti podjetje Morkrum-Kleinschmidt. Novo podjetje je najboljše lastnosti obeh strojev združilo v nov tiskalnik s kolesom, za katerega sta Kleinschmidt, Howard Krum in Sterling Morton skupaj pridobila patent. <ref name="historytelcom"/> Leta 1924 je britansko podjetje Creed &amp;amp; Company, ki ga je ustanovil Frederick G. Creed, vstopilo na trg teleprinterjev s svojim modelom 1P, ki je tiskal strani, tega je kmalu nadomestil izboljšani model 2P. Leta 1925 je Creed pridobil patente za murrayjevo kodo, ki je racionalizirana baudotova koda. Tračni tiskalnik Model 3, prvi Creedov kombinirani stroj start-stop, je bil uveden leta 1927 za poštne telegrafske storitve. Ta naprava je natisnila prejeta sporočila neposredno na gumirani papirni trak s hitrostjo 65 besed na minuto. Creed je razvil tudi luknjalnik za tipkovnico, ki je s stisnjenim zrakom luknjal papirnati trak. Razvil je tudi bralnik luknjic na papirju ter tiskalnik. Luknjalnik je dohodne Morsejeve signale v obliki luknjic zabeležil na papirnem traku, tiskalnik pa ga je dekodiral, tako da je na navadnem papirju ustvaril alfanumerične znake. Od tod izvira sistem za hitro samodejno tiskanje Creed, ki je lahko deloval z izjemnimi 200 besedami na minuto. Njegov sistem je sprejel časopis Daily Mail za dnevno prenašanje novic. Tiskalnik za tiskanje strani Creed Model 7 je bil predstavljen leta 1931 in je bil uporabljen za storitev Telex. Deloval je s hitrostjo 50 baudov (koda, ki temelji na murrayjevi kodi), približno 66 besed na minuto. Leta 1928 so sitem teleprinterjev začeli uporabljati urad za svetilnike, letalske družbe in letališča za prenašanje administrativnih sporoči, informacij o letih ter vremenskih poročil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.atchistory.org/flight-service-history-1920-1998/|title=Flight Service History 1920-1998}}</ref> Do leta 1938 se je omrežje teleprinterja, ki se je uporabljalo za posredovanje vremskih informacij, razširilo na več kot 20.000 milj in je zajelo vseh 48 zveznih držav, razen Mainea, New Hampshira in Južne Dakote. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.faa.gov/about/media/b-chron.pdf|title=FAA HISTORICAL CHRONOLOGY, 1926-1996}}</ref> == Načini uporabe teleprinterjev == Obstajalo je pet glavnih omrežij teleprinterjev: * Izmenjevalna sistema, kot sta Telex in TWX, sta ustvarila sočasno povezavo med dvema strojema, tako da se je vse, vneseno besedilo na enem računalniku takoj pojavilo na drugem koncu. Sistemi ZDA in Združenega kraljestva so imeli telefonske klicne številke, pred letom 1981 pa je bilo za uporabo teleprinterja rezerviranih pet območnih kod za severnoameriški načrt številčenja (NANPA). Nemški sistem je omogočal klicanje preko tipkovnice in "klepet" v realnem času. Ker pa se je uporaba omrežja zaračunavala časovno je bilo zaradi visokih stroškov priporočeno, da se sporočila vnaprej pripraviti na [[Luknjani trak|papirnatem traku]] in se pošlje brez premorov za tipkanje. * Omrežja najetih linij in radiorelejne teleprinterske povezave razporejena v konfiguracijah od točke do točke in / ali več točk so podpirale aplikacije za obdelavo podatkov za vlado in industrijo s čimer se je povečal pretok informacij znotraj organizacije. Sistem se je uporabljal na področju računovodstva, upravljanja, nabavi, prodaji, odpremi,...kot so integracija računovodskih, obračunskih, upravljavskih, proizvodnih, nabavnih, prodajnih, odpremnih in sprejemnih oddelkov * Sistem sporočil je bil zgodnja oblika e-pošte z uporabo elektromehanske opreme. Glej:Telegram, Western Union, načrt 55-A . Vojaške organizacije so imele podobne vendar ločene sisteme tak primer je Autodin . * Oddajni sistemi, kot so distribucija vremenskih informacij in dnevnih novic. Sistem so uporabljali Associated Press, National Weather Service, Reuters in United Press (kasneje UPI). Informacije so bile natisnjene na teleprinterjih, ki so samo prejemali, naprave so bile brez tipkovnic ali številčnic. * Sistem zanke "Loop", informacija vnesena na katerem koli stroju se natisne na vseh strojih. Sistem je uporabljala ameriška policija. <ref>{{Navedi splet|title=Signaling system|url=https://patents.google.com/patent/US2364357A/en|accessdate=7 February 2019|date=29 March 1944}}</ref> == Delovanje teleprinterja == [[Slika:Baudotkeyboard.png|desno|okvir|422x422_pik| Tipkovnica [[Baudotov kod|Baudotovega teleprinterja]] z 32 tipkami, vključno s preslednico]] [[Slika:International_Telegraph_Alphabet_2_brightened.jpg|sličica| Mednarodna telegrafiska abeceda št. 2 razvita iz baudot-murray kode]] Večina teleprinterjev je uporabljala 5- [[Bit|bitno]] [[Baudotov kod|mednarodno abecedo št. 2]] (ITA2). To je nabor znakov omejilo na 32 kod (2 ⁵ = 32). Za vnos številk in posebnih znakov [[Dvigalka|je bilo treba uporabiti tipko]] za pomik "FIGS" (za "figure"). Posebne različice teleprinterjev so imele znake FIGS za posebne aplikacije, na primer vremenske simbole za vremenska poročila. Kakovost tiska je bila po sodobnih standardih slaba. Koda ITA2 je bila uporabljena asinhrono z bitoma za zagon in zaustavitev: zasnova asinhrone kode je bila tesno povezana z elektro-mehansko zasnovo tele-tiskalnikov start-stop. (Zgodnji sistemi so uporabljali sinhrone kode, vendar jih je bilo težko mehansko sinhronizirati). Uvedene so bile tudi druge kode, kot sta FIELDATA in Flexowriter, vendar nikoli niso postale tako priljubljene kot ITA2. <nowiki><i id="mwzw">Oznaka</i></nowiki> in <nowiki><i id="mw0A">presledek</i></nowiki> sta izraza, ki opisujeta logične ravni v vezjih teleprinterjev. Izvorni način komunikacije za teleprinter je preprosto serijsko [[Enosmerni električni tok|enosmerno vezje,]] ki je prekinjeno, tako kot vrtljivi gumb prekine telefonski signal. Pogoj označevanja je, ko je vezje zaprto (tok teče), pogoj razmika pa, ko je tokokrog odprt (tok ne teče). Stanje "nedejavnosti" vezja je neprekinjeno stanje označevanja, pri čemer je začetek znaka označen z "zagonskim bitom", ki je vedno presledek. Po začetnem bitu je znak predstavljen s fiksnim številom bitov, na primer 5 bitov v kodi ITA2, od katerih je vsak znak ali presledek za označevanje določenega znaka ali funkcije stroja. Po bitnih bitjih znaka pošiljalna naprava pošlje enega ali več stop bitov. Zaporni bitje so označeni tako, da se razlikujejo od naslednjih zagonskih bitov. Če pošiljatelj nima več kaj poslati, vrstica preprosto ostane v stanju označevanja (kot da nadaljnja serija zaustavitvenih bitov), dokler poznejši presledek ne označi začetka naslednjega znaka. Čas med znaki ni nujno večkratnik bitnega časa, vendar mora biti vsaj najmanjše število zaustavitvenih bitov, ki jih zahteva sprejemna naprava. Ko je linija prekinjena, neprekinjeni presledek (prekinjeno vezje, tok ne teče) povzroči, da sprejemni teleprinter neprekinjeno deluje, tudi če ni zaustavitvenih bitov. Pri tem nič ne natisne ker so prejeti znaki enaki nič kot je opredeljeno v ITA2. Teleprinterska vezja so bila običajno najeta in so bila sestavljena iz običajnih telefonskih kablov, ki so segali od teleprinterja, ki se nahaja na lokaciji stranke, do centrale operaterja. Ta teleprinterska vezja so bila povezana s stikalno opremo v centralni, ki je zagotavljala storitev Telex in TWX. Zasebna vezja teleprinterja niso bila neposredno povezana s stikalno opremo. Namesto tega so bila ta zasebna linijska vezja povezana z omrežnimi zvezdišči in [[Ponavljalnik|repetitorji, ki so]] bili konfigurirani tako, da so zagotavljala storitev od točke do točke ali od točke do več točk. Na isto žično vezje je bilo mogoče preko tokovne zanke priključiti več kot dva teleprinterja. Zgodnji teleprinterji so imeli tri vrstice tipk in so podpirali samo velike črke. Uporabljali so 5-bitno kodo ITA2 in običajno delali s hitrostjo od 60 do 100 besed na minuto. Kasneje so teleprinterji, natančneje Teletype Model 33, začeli uporabljali kodo ASCII, inovacijo, ki je bila v široki uporabi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so računalniki postali širše dostopni. "Hitrost", ki naj bi bila približno primerljiva z besedami na minuto, je standardni izraz, ki ga je Western Union uvedel za hitrost prenosa podatkov z mehanskim teleprinterjem s 5-bitno kodo ITA2. Ta je bila priljubljena v 40. letih in nekaj desetletij pozneje. Takšen stroj bi poslal 1 začetni bit, 5 podatkovnih bitov in 1,42 zaustavitvenih bitov. Nenavaden čas zaustavitvenega bitja je pravzaprav čas počitka, ki omogoča mehaničnemu tiskarskemu mehanizmu sinhronizacijo v primeru, da prejme popačen signal. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.samhallas.co.uk/repository/telegraph/introduction_to_RTTY.pdf|title=Introduction to RTTY}}</ref> To velja zlasti za visokofrekvenčna radijska vezja, kjer je prisotno selektivno slabljenje. Selektivno slabljenje povzroči, da se amplituda signala poslanega znaka naključno razlikuje od amplitude poslanega presledka. Selektivno slabljenje ali Rayleighovo slabljenje lahko povzroči, da dva nosilca naključno in neodvisno slabita v različne globine. <ref>{{Navedi splet|url=http://w7ay.net/site/Technical/RTTY%20Demodulators/index.html|title=RTTY Demodulators}}</ref> Ker sodobna računalniška oprema ne more zlahka ustvariti 1,42 bitov za zaustavitveni čas je običajna praksa, da to približamo z 1,5 bita ali pošljemo 2,0 bita, medtem ko sprejemamo 1,0 bitov. Na primer, "hitrost 60" stroj je bil umerjen na 45,5 baudov (22,0 ms na bit), "hitrost 66" stroj je umerjen na 50,0 baudov (20,0 ms na bit), "hitrost 75" stroj pa 56,9 baudov (17,5 ms na bit), je "hitrost 100" stroj umerjen na 74,2 baud (13,5 ms na bit), "hitrost 133" pa na 100,0 baud (10,0 ms na bit). Hitrost 60 je postal standard za [[Radioamaterstvo|radioamatersko radio]] RTTY zaradi široke razpoložljivosti opreme s to hitrostjo in omejitve ameriške zvezne komisije za komunikacije (FCC) od leta 1953 do 1972. Telex, je pogosto uporabljal hitrost 66. Zaradi boljših naprav je kasneje prišlo do prehoda na hitrost 75 in 100. Zaradi omejitve prenosa podatkov na visokih frekvencah, različnih popačen, motenj v ionosferi načina širjenja signala je velika večina uporabnikov ostala na hitrosti 60 in 66. Večina avdio posnetkov, ki obstajajo danes, je teleprinterjev, ki delujejo s hitrostjo 60 besed na minuto, in so večinoma Teletype Model 15. Drugo merilo hitrosti teleprinterjev je bilo skupno število "operacij na minuto (OPM)". Na primer, hitrost 60 je običajno pomenila 368 operacij na minuto, hitrost 66 je pomenila 404 operacij na minuto, hitrost 75 je pomenila 460 operacij na minuto in hitrost 100 je pomenila 600 operacij na minuto. Telex Western Union bili običajno nastavljeni na OPM 390 s skupno 7,0 bitov namesto običajnih 7,42 bitov. Tako žični kot zasebni teleprinterji so imeli zvonce za signalizacijo pomembnih dohodnih sporočil in so lahko med vklopom zvonili 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Na primer, če je pozvonilo štirikrat je pomenilo sporočilo "Nujno"; če je pozvonilo petkrat je bil "Bilten"; in desetkrat je bil FLASH, ki se je uporabljal le za zelo pomembne novice, kot je bil npr. atentat na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. Vezje teleprinterja je bilo pogosto povezano s 5-bitnim [[Luknjani trak|papirnim trakom]] (ali "reperforatorjem") in bralnikom, kar je omogočilo, da se je prejeto sporočilo pošiljalo na drugo vezje. Z uporabo te tehnologije so bila zgrajena kompleksna vojaška in komercialna komunikacijska omrežja. Teleprinterski centri so imeli vrste teleprinterjev in velike regale za papirnate trakove, ki so čakali na prenos. Kvalificirani operaterji so lahko prebrali prednostno kodo iz vzorca lukenj in morda celo podali trak "FLASH PRIORITY" v čitalnik medtem ko je ta že vedno prihajal iz luknjača. Redni promet je moral pogosto čakati več ur na ponovno pošiljanje. Številni teleprinterji so imeli vgrajene čitalnike in udarce s papirnatim trakom, kar je omogočalo shranjevanje sporočil v strojno berljivi obliki in urejanje zunaj omrežja. Pogosta je bila tudi komunikacija po radiu, znana kot radioteleprinter ali ''RTTY'', zlasti med vojaškimi uporabniki. Ladje, poveljniška mesta (mobilne, stacionarne in celo letalske) in logistične enote so izkoristile sposobnost operaterjev, da so z minimalnim usposabljanjem poslali zanesljive in natančne informacije. [[Radioamaterstvo|Radioamaterji]] še naprej uporabljajo ta način komunikacije, čeprav večina uporablja generator zvoka z računalniškim vmesnikom in ne z zastarelo strojno oprema teleprinterja. V radioamaterski skupnosti se uporabljajo številni načini, od prvotnega formata ITA2 do sodobnejših, hitrejših načinov, ki vključujejo preverjanje napak znakov. === Kontrolni znaki === Pisalni stroj ali elektromehanski tiskalnik lahko natisne znake na papir in izvede postopke, kot je premik nosilca nazaj na levi rob iste vrstice ( vrnitev nosilca ), pomik v isti stolpec naslednje vrstice ( pomik vrstic ) itd. . Ukazi za nadzor nad tiskarskimi operacijami so bili poslani popolnoma enako kot znaki, ki jih je mogoče tiskati. V sodobnem računalništvu in komunikacijah je nekaj nadzornih znakov, kot sta vrnitev nosilca in podajanje črt, ohranilo svoje prvotne funkcije (čeprav se pogosto uporabljajo v programski opremi in ne z aktiviranjem elektromehanskih mehanizmov za premikanje fizičnega nosilca tiskalnika), medtem ko mnogi drugi niso več potrebni in se uporabljajo za druge namene. === Odgovorni mehanizem === Nekateri teleprinterji so imeli tipko "Tukaj je", ki je oddajala fiksno zaporedje 20 ali 22 znakov. Če je bilo omogočeno, se lahko to zaporedje prenese tudi samodejno po prejemu signala ENQ (control E). <ref name="Hereis">{{Navedi splet|url=http://www.pdp8.net/asr33/pics/main_back.shtml|title=ASR 33 Teletype Rear View of Main Assembly}}</ref> <ref name="AnotherHereis">{{Navedi splet|url=http://www.k7tty.com/development/teletype/model-32/index.html|title=Teletype Model 32ASR|accessdate=2021-08-15|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303224940/http://www.k7tty.com/development/teletype/model-32/index.html|url-status=dead}}</ref> Sistem se je pogosto uporabljalo za identifikacijo postaje; operater lahko pritisne tipko, da pošlje identifikator postaje na drugi konec, ali pa lahko oddaljena postaja sproži njegov prenos tako, da pošlje znak ENQ in v bistvu vpraša "kdo ste?" == Proizvajalci == === Creed & Company === [[Slika:Bundesarchiv_Bild_183-2008-0516-500,_Fernschreibmaschine_mit_Telefonanschluss.jpg|sličica| Britanski Creed &amp;amp; Company Teleprinter številka 7 leta 1930]] Britansko podjetje Creed &amp;amp; Company je izdelalo teleprinterje GPO, ki je ponujalo teleprinterske storitve. <ref>{{Citat|title=Baudot.net: Creed & Company, Ltd.|url=http://www.baudot.net/creed.htm|access-date=2021-08-15|archive-date=2018-07-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20180731113805/http://www.baudot.net/creed.htm|url-status=dead}}</ref> * Creed model 7 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1931) * Creed model 7B (teleprinter za tiskanje strani s 50 baudi) * Creed model 7E (teleprinter za tiskanjem strani) * Creed model 7 / TR (teleprinter z reperforatorjem) * Creed model 54 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1954) * Creed model 75 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1958) * Creed model 85 (tiskarski reperforator predstavljen leta 1948) * Creed model 86 (tiskalni reperforator z 7/8 "širokim trakom) * Creed model 444 (teleprinter za tiskanje strani, predstavljen leta 1966 - GPO tip 15) === Laboratoriji Kleinschmidt === Leta 1931 je Edward Kleinschmidt ustanovil Kleinschmidt Labs z namenom, da bi razvil drugačen tip teleprinterja. Leta 1944 je Kleinschmidt vojaškim vezističnim enotam predstavil prenosni teleprinter, leta 1949 pa je bila njihova zasnova sprejeta za potrebe vojske. Leta 1956 se je laboratorij Kleinschmidt združil s Smith-Corono, ki se je nato združila z Marchant Calculation Machine Co., ki je ustanovila korporacijo SCM. Do leta 1979 se je oddelek Kleinschmidt spremenil v zelo uspoešno podjetje Electronic Data Interchange. Stroji Kleinschmidt, katerih glavni uporabnik je bila vojska, so za svoje stroje uporabljali standardne vojaške oznake. Teleprinter je bil identificiran z oznakami, kot je TT-4 / FG, medtem ko so komunikacijski "sklopi", katerih del je lahko teleprinter, običajno uporabljali standardni sistem označevanja vojske/mornarice, kot je AN / FGC-25. Mednje spada Kleinschmidtov teleprinter TT-117 / FG in tračni reperforator TT-179 / FG. === Morkrum === Morkrum je prvi zgradil sistem tiskarskega telegrafa za Postal Telegraph Company v Bostonu in New Yorku leta 1910. <ref>{{Navedi knjigo|last=Colin Hempstead, William E. Worthington|url=https://books.google.com/books?id=0wkIlnNjDWcC&pg=PA605|title=Encyclopedia of 20th-century technology|year=2005|page=605|isbn=9781579584641}}</ref> Postal je priljubljen pri železnicah, Associated Press pa je njihov sistem začel uporabljati leta 1914. <ref name="Colin Hempstead, William E. Worthington 2005 605"/> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.baudot.net/teletype/MPT.htm|title=Morkum Printing Telegraph Page Printer|accessdate=August 22, 2011|archive-date=2021-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20210621222802/http://www.baudot.net/teletype/MPT.htm|url-status=dead}}</ref> Podjetje Morkrum se je združilo s konkurenčnim podjetjem Kleinschmidt Electric Company s čimer je nastal korporacija Morkrum-Kleinschmidt, ki se je kasneje preimenovala v korporacijo Teletype. <ref name="Queensland">{{Navedi splet|url=http://www.telemuseum.org/teleprinters.html|title=Queensland Telecommunications Museum – Teleprinters|publisher=Queensland Telecommunications Museum}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/morkrumsystemofp00earl|title=The Morkrum System of Printing Telegraphy|last=Earle, Ralph H.|year=1917|location=Chicago|publisher=Armour Institute of Technology (thesis)}}</ref> === Olivetti === [[Slika:Telescrivente_CEP_-_Calcolatrice_Elettronica_Pisana.jpg|sličica| Teleprinter Olivetti]] Italijanski proizvajalec pisarniške opreme Olivetti (približno 1908) je začel izdelovati teleprinterje, da bi italijanskim poštam omogočil sodobno opremo za pošiljanje in sprejemanje telegramov. Prvi modeli so tiskali na papirnati trak, ki so ga nato razrezali in zlepili v telegramske obrazce. * Olivetti T1 (1938–1948) * Olivetti T2 (1948–1968) * Olivetti Te300 (1968–1975) * Olivetti Te400 (1975–1991) === Siemens & Halske === [[Slika:Fernscheiber_01.jpg|desno|sličica| Teleprinter [[Siemens (podjetje)|Siemens]] ''Fernschreiber 100'']] Siemens &amp;amp; Halske, kasneje [[Siemens (podjetje)|Siemens AG]], nemško podjetje ustanovljeno leta 1897. * Teleprinter Model 100 Ser 1 (konec petdesetih let)&nbsp;- Uporablja se je za storitev Telex <ref name="Queensland"/> * Teleprinter Model 100 Ser. 11.&nbsp;- Kasnejša različica z manjšimi spremembami * Teleprinter Model T100 ND (single current) NDL (double current) modeli * Teleprinter Model T 150 (elektromehanski) * Brezžični trak za ustvarjanje sporočil * Teleprinter T 1000 elektronski teleprinter (na osnovi procesorja) 50-75-100 Bd. Priključki za luknjalnik in bralne trakove Model ND / NDL / SEU V21 * Teleprinter T 1000 Uporabljale so jih novinarske redakcije * Elektronski teleprinter T 1200 (na osnovi procesorja) 50-75-100-200 Bd.Zeleni LED-besedilni zaslon, 1,44M [[Disketa|3,5 "disketa]] (" trda ") * PC-Telex Teleprinter z namenskim matričnim tiskalnikom povezan z združljivim računalnikom IBM (kot ga uporablja Telkom South Africa) * T4200 Teletex Teleprinter z dvema disketnima pogonoma in črno-belim monitorjem (DOS2) === Teletype Corporation === [[Slika:ASR-33_at_CHM.agr.jpg|sličica| Teleprinter Teletype Model 33 ASR z bralnikom/luknjalnikom traku, ki se je uporabljal kot računalniški terminal]] '''Teletype Corporation''' je bila del ameriške telefonske in telegrafske družbe Western Electric od leta 1930, ustanovljena je bila leta 1906 kot družba Morkrum Company. Leta 1925 je združitev podjetij Morkrum in Kleinschmidt Electric Company nastalo podjetje Morkrum-Kleinschmidt. Ime je bilo decembra 1928 spremenjeno v Teletype Corporation. Leta 1930 je ameriško telefonsko in telegrafsko podjetje kupilo družbo Teletype Corporation in tako postalo hčerinsko podjetje Western Electric . Leta 1984 je bilo ime in logotip Teletype nadomeščeno z imenom in logotipom AT&T, s čimer je stara blagovna znamka ugasnila. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.kekatos.com/teletype/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080603235022/http://www.kekatos.com/teletype/|title=History of The Teletype Corporation|accessdate=March 3, 2010|archivedate=June 3, 2008}}</ref> Zadnji ostanki podjetja Teletype Corporation so prenehali obstajati leta 1990 s čimer je dokončnu ugasnilo podjetje, ki se je uokvarjalo s teleprinterji. Kljub dolgotrajnemu statusu blagovne znamke se je beseda ''Teletype'' v splošni rabi pojavila v novičarski in telekomunikacijski industriji. Zapisi urada za patente in blagovne znamke ZDA kažejo, da je blagovna znamka potekla in se šteje za mrtvo. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.uspto.gov/trademarks/process/search/|title=Search trademark database|last=Trademarks|accessdate=2021-08-15|archive-date=2017-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170808224301/https://www.uspto.gov/trademarks/process/search/|url-status=dead}}</ref> Teletype stroji so bili ponavadi veliki, težki in izjemno robustni, z možnostjo neprekinjenega delovanja več mesecev naenkrat, če so bili pravilno vzdrževani. <ref>{{Navedi knjigo|url=http://www.bitsavers.org/pdf/teletype/138_Model15_Adj_Oct41.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110111174700/http://www.bitsavers.org/pdf/teletype/138_Model15_Adj_Oct41.pdf|archivedate=January 11, 2011|title=Adjustments, Type Bar Page Printer, (Model 15)|year=1941|publisher=Teletype Corporation|location=Chicago}}</ref> Model 15 izstopa kot eden redkih strojev, ki je ostal v proizvodnji vrsto let. Predstavljen je bil leta 1930 in je ostal v proizvodnji do leta 1963, kar je skupno 33 let neprekinjene proizvodnje. Le malo tako zapletenih strojev se je lahko kosalo s tem rekordom. Proizvodnja je bila nekoliko razvlečena zaradi druge svetovne vojne - model 28 naj bi nadomestil model 15 sredi 40-ih let, vendar je Teletype med drugo svetovno vojno zgradil toliko tovarn za proizvodnjo modela 15, zato je bilo bolj ekonomično nadaljevati izdelavo modela 15. * Model 15 = različica Baudot, 45 Baud, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 28 = različica Baudot, 45-50-56-75 Baud, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 32 = majhen lahek stroj (poceni izdelava) 45-50-56-75 Baud, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 33 = enak kot model 32, vendar za 8-nivojski ASCII-plus-paritetni bit, uporabljal se je kot računalniški terminal, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 35 = enak kot model 28, vendar za 8-nivojski ASCII-plus-paritetni bit, ki se uporablja kot računalniški terminal, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 37 = izboljšana različica modela 35, večje hitrosti do 150 baudov, opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 38 = podoben modelu 33, vendar za papir 132 char./line (širok 14 palcev), opcijski tiskalnik traku in čitalnik * Model 40 = nov sistemski procesor, zaslon z zaslonom, mehanski "verižni tiskalnik" * Model 42 = nov poceni proizvodni stroj Baudot, ki nadomešča model 28 in model 32, papirni trak * Model 43 = enak, vendar za 8-nivojski ASCII-plus-paritetni bit, ki nadomesti Model 33 in Model 35, papirni trak Več različnih hitrih tiskalnikov, kot je "Ink-tronic" itd. === Gretag === Teleprinter Gretag ETK-47, ki ga je leta 1947 v Švici razvil Edgar Gretener, uporablja 14-bitno prenosno metodo start-stop, podobno 5-bitni kodi, ki jo uporabljajo drugi teleprinterji. Namesto bolj ali manj poljubnega preslikave med 5-bitnimi kodami in črkami v latinični abecedi so vsi znaki (črke, številke in ločila), ki jih natisne ETK, sestavljeni iz 14 osnovnih elementov na tiskalni glavi, zelo podobno kot 14 elementov na sodobnem štirinajstsegmentnem zaslonu, od katerih je vsak med oddajanjem neodvisno izbran z enim od 14 bitov. Ker ne uporablja fiksnega nabora znakov, temveč gradi znake iz manjših elementov, tiskalni element ETK ne zahteva spreminjanja za preklapljanje med latinico, cirilico in grščino. <ref> [https://www.cryptomuseum.com/telex/gretag/etk47/ "Gretag ETK-47 14-bit teleprinter system"]. </ref> <ref> [http://www.jproc.ca/crypto/etk_series.html "ETK teletype equipment series"]. </ref> <ref>F. Dörenberg. [https://www.nonstopsystems.com/radio/hellschreiber-modes-other-mfrs-non-UK.htm#ETK "Other manufacturers of teleprinter machines that use the Hellschreiber principle"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210921103009/https://www.nonstopsystems.com/radio/hellschreiber-modes-other-mfrs-non-UK.htm#ETK |date=2021-09-21 }}. Section "Dr. Edgar Gretener AG (Gretag)".</ref> <ref> [https://www.nsa.gov/Portals/70/documents/news-features/declassified-documents/friedman-documents/patent-equipment/FOLDER_543/41781009082006.pdf "The Hagelin - Gretener Cipher Teleprinter"]. </ref> == Telex == [[Slika:Telex_machine_ASR-32.jpg|sličica| Teletype Model 32 ASR, ki se je uporablja za storitev Telex]] Globalno teleprintersko omrežje, imenovano " omrežje Telex ", je bilo razvito v poznih dvajsetih letih 20. stoletja in je bilo večino 20. stoletja uporabljeno za poslovne komunikacije. Glavna razlika od običajnega teleprinterja je, da Telex vključeval usmerjevalno omrežje (centrala), ki je prvotno temeljilo na pulznem telefonskem klicanju, ki ga je v ZDA zagotavljal Western Union. AT&T je razvil konkurenčno mrežo, imenovano " TWX ", ki je sprva uporabljala tudi rotacijsko klicanje in Baudotovo kodo, uporabnik je teleprinter priklopil na bakrene parice. TWX je kasneje dodal drugo storitev, ki je temeljila na ASCII z uporabo modemov tipa Bell 103, ki se uporabljajo prek linij, katerih fizični vmesnik je bil enak običajnim telefonskim linijam. V mnogih primerih je storitev TWX zagotavljala ista telefonska centrala, kot pri klasičnih govornih klicih. Telex se v nekaterih državah še vedno uporablja za nekatere aplikacije kot so ladijski promet, novice, poročanje o vremenu in vojaško poveljevanje. Številne poslovne aplikacije so se preselile na [[Internet|internet,]] saj je večina držav ukinila storitve telex / TWX. == TTS == Poleg 5-bitne Baudotove kode in kasnejše sedem bitne kode ASCII je obstajala še šest-bitna koda, znana kot Teletypesetter code (TTS) <ref>[http://inventors.about.com/od/pstartinventions/a/printing.htm The History of Printing and Printing Processes]{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, retrieved 2008 July 15</ref> ki so jo uporabljale za novice. Prvič je bil predstavljen leta 1928, v petdesetih letih pa se je začela uporabljati. <ref name="Sloan">{{Navedi knjigo|title=American Journalism: History, Principles, Practices|editor-last=W. David Sloan, Lisa Mullikin Parcell|page=[https://archive.org/details/americanjournali0000unse_r6h5/page/365 365]|publisher=McFarland|date=April 10, 2002|isbn=978-0-7864-1371-3|url=https://archive.org/details/americanjournali0000unse_r6h5/page/365}}</ref> Z uporabo kod "shift in" in "shift out" bi ta šestbitna koda lahko predstavljala celoten nabor velikih in malih črk, števk, simbolov, ki se pogosto uporabljajo v časopisih, in navodil za postavitev, kot je "flush left" ali "center" in celo "pomožna pisava", da preklopite v ležeče ali krepko pisavo in nazaj na rimsko ("zgornja tirnica"). <ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/LinotypeHandbookForTeletypesetterOperation1951|title=The Linotype Handbook for Teletypesetter Operation|last=Mergenthaler Linotype Company|date=1951|publisher=digital reprint by www.CircuitousRoot.com|others=Dr. David M. MacMillan|language=EN}}</ref> TTS ustvari poravnano besedilo ob upoštevanju širine znakov in širine stolpca ali dolžine vrstice. Na naročniških mestih je bil nameščen stroj Model 20 Teletype z luknjačem za papirni trak ("reperforator"). Prvotno so ti stroji preprosto prebijali papirnate trakove ki jih je bilo nato mogoče brati s čitalnikom trakov, pritrjenim na "operativno enoto Teletypesetter", nameščeno na stroju Linotype . "Delovna enota" je bila v bistvu čitalnik traku, ki je sprožil mehansko škatlo, ta pa je upravljala tipkovnico in druge kontrole Linotypa kot odziv na kode, prebrane s traku, in tako ustvarjala vrsto za tiskanje v časopisih in revijah. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.smecc.org/teletypes_in_typesetting.htm|title=Teletypes in Typesetting|last=Doug Kerr|publisher=Southwest Museum of Engineering, Communications and Computation|location=Glendale, Arizona, USA|accessdate=2017-04-25}}</ref> To je omogočilo višje stopnje proizvodnje Linotypa in je bilo uporabljeno tako lokalno, kjer je bil trak najprej preluknjan in nato doveden v stroj, pa tudi na daljavo z uporabo tračnih oddajnikov in sprejemnikov. Oddaljena uporaba je imela ključno vlogo pri distribuciji enake vsebine, kot so sindicirani stolpci, novice tiskovnih agencij, tajno oglaševanje in drugo, v različnih publikacijah na širokih geografskih območjih. V poznejših letih je bil dohodni 6-bitni signal tokovne zanke, ki nosi kodo TTS, povezan z miniračunalnikom ali [[Osrednji računalnik|glavnim računalnikom]] za shranjevanje, urejanje in morebitno dovajanje v stroj za nalaganje fotografij. == Teleprinterji v računalništvu == [[Slika:ASR-33_Teletype_terminal_IMG_1658.jpg|sličica| Teletype Model 33 ASR s čitalnikom papirnega traku in luknjačem, ki so ga uporabljali v zgodnjem obdobju računalništvo na osnovi [[Modem|modema]]]] Računalniki so od začetka računalništva uporabljali teleprinterje kot vhodno in izhodno enoto. [[Luknjana kartica|Čitalniki udarnih kartic]] in hitri tiskalniki so v večini primerov zamenjali teleprinterje vendar so se teleprinterji še naprej uporabljali kot interaktivni prikazovalnik dokler video [[Monitor|zasloni niso]] postali široko dostopni konec sedemdesetih let. Uporabniki so ukaze vnesli po [[Vmesnik z ukazno vrstico|tiskanju pozivnega]] znaka. Tiskanje je bilo enosmerno; če je uporabnik hotel izbrisati tiskano, so bili natisnjeni nadaljnji znaki, ki označujejo, da je bilo prejšnje besedilo preklicano. Ko so bili video zasloni prvič na voljo, je bil uporabniški vmesnik na začetku popolnoma enak kot pri elektromehanskem tiskalniku; drage in redke video terminale je mogoče zamenjati s teleprinterji. To je izvor besedilnega terminala in [[Vmesnik z ukazno vrstico|vmesnika ukazne vrstice]] . Papirni trak je bil včasih uporabljen za vnos podatkov v računalnik zajem podatkov, ki so prihajali iz računalnika. Priljubljeni model Teletype 33 je namesto baudove uporabljal 7-bitno [[ASCII|kodo ASCII]] (z osmim bitom parnosti). Skupne [[Modem|nastavitve modemskih]] komunikacij, ''bit / zagon / zaustavitev'' in ''parnost,'' izvirajo iz obdobja teleprinterjev. V zgodnjih operacijskih sistemih, kot je Digital RT-11, so bile serijske komunikacijske linije pogosto povezane s teleprinterji naprave v njih so bile označene s kratico <tt>tt</tt> . To in podobne konvencije so sprejeli številni drugi operacijski sistemi. [[Unix]] in Unixu podobni [[Operacijski sistem|operacijski sistemi]] uporabljajo predpono <tt>tty</tt>, na primer <tt>/dev /tty13</tt> ali <tt>pty</tt> (za psevdo-tty), na primer <tt>/dev /ptya0</tt> . V mnogih računalniških kontekstih je "TTY" postalo ime za kateri koli tekstovni terminal, na primer za zunanjo konzolno napravo, uporabnika, ki pokliče v sistem prek [[Modem|modema]] na [[Serijska vrata|napravi s serijskimi vrati]], tiskalniški ali grafični računalniški terminal na serijskih vratih računalnika ali RS-232 vhod na pretvorniku [[Univerzalno serijsko vodilo|USB]]-RS-232, ali pa celo terminalni emulator zahtevek v sistemu windows z uporabo psevdoterminalne naprave. Teleprinters so uporabljali tudi za snemanje izpisov napak in drugih informacij v nekaterih telefonskih centralah TXE. == Zastarelost teleprinterjev == Čeprav je tiskanje novic, sporočil in drugega besedila na daljavo še vedno univerzalno je namenski teleprinter, vezan na par najetih bakrenih žic, zaradi [[Telefaks|faksa]], osebnega računalnika, [[Kapljični tisk|brizgalnega tiskalnika]], [[Elektronska pošta|elektronske pošte]] in interneta postal funkcionalno zastarel. V osemdesetih letih je žepni radio postal najpogostejša oblika digitalne komunikacije. Kmalu so bili razviti elektronski vmesniki, kot je AEA PK-232, ki lahko pošiljajo in sprejemajo ne samo paketne temveč tudi različne druge vrste modulacije vključno z [[Baudotov kod|Baudotom]]. To je omogočilo, da je domači ali prenosni računalnik zamenjal teleprinterske naprave, kar je prihranilo denar, zapletenost sistema, prostor in ogromno količine papirja, ki so ga uporabljali mehanski stroji. Posledično je do sredine devetdesetih let amaterska uporaba dejanskih teleprinterjev upadla, čeprav jedro "puristov" še vedno deluje na opremi, ki je bila prvotno izdelana v štiridesetih, petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih. Kljub zastarelosti teleprinterjev v 21. stoletju se njihov značilen zvok še naprej predvaja v ozadju novic na newyorški radijski postaji WINS in Philadelphiski postaji KYW, tradicije, ki sega v sredino šestdesetih let. == Poglej tudi ==   * [https://books.google.com/books?id=g_EDAAAAMBAJ&pg=PA577#v=onepage&f=true "Teletype Messages Sent Through Switch Board"], ''Popular Mechanics'', april 1932. AT&T ponuja dvosmerno storitev prek stikalnih plošč * {{Navedi knjigo|last=A.G. Hobbs, G8GOJ|last2=E.W. Yeomanson, G3IIR|last3=A.C. Gee, G2UK|title=Teleprinter handbook|edition=2.|publisher=[[Radio Society of Great Britain|RSGB]]|isbn=0-900612-59-2|year=1983}}<bdi><cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFA.G._Hobbs,_G8GOJE.W._Yeomanson,_G3IIRA.C._Gee,_G2UK1983">[[Posebno: BookSources/0-900612-59-2|0-900612-59-2]]</cite></bdi> * {{Navedi revijo|last=Foster|first=Maximilian|date=September 1901|title=A Successful Printing Telegraph|url=https://books.google.com/books?id=IF6tNZnhO7wC&pg=PA1195|magazine=The World's Work|location=New York, NY|publisher=Doubleday, Page & Co.|volume=II|issue=5|pages=1195–1200|access-date=April 29, 2012}} * {{Navedi knjigo|first=Paul|last=Gannon|title=Colossus: Bletchley Park's Greatest Secret|url=https://archive.org/details/colossusbletchle0000gann|location=London|year=2006|isbn=978-1843543312}}<bdi><cite class="citation book cs1" data-ve-ignore="true" id="CITEREFGannon2006">[[Posebno: BookSources/978-1843543312|978-1843543312]]</cite></bdi> o vlogi kode teleprinterja v drugi svetovni vojni * [http://www.kekatos.com/teletype/History_Of_The_Morkrum_Company_1925.htm Poročilo iz prve roke o zgodnjih letih korporacije Teletype] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090312005705/http://www.kekatos.com/teletype/History_Of_The_Morkrum_Company_1925.htm |date=2009-03-12 }} * [http://www.circuitousroot.com/artifice/telegraphy/tty/gallery/index.html Galerija slik Teletype] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210513112817/http://www.circuitousroot.com/artifice/telegraphy/tty/gallery/index.html |date=2021-05-13 }} * [http://www.rtty.com/history/nelson.htm Zgodovina razvoja pisateljske pisave] RA Nelson * [http://www.baudot.net/docs/haynes--notes.pdf "Nekaj opomb o korporaciji Teletype"] * [https://web.archive.org/web/20111029062458/http://www.mass.gov/?pageID=eohhs2terminal&L=6&L0=Home&L1=Consumer&L2=Disability+Services&L3=Services+by+Type+of+Disability&L4=Deaf%2c+Late-Deafened%2c+and+Hard+of+Hearing&L5=Assistive+Technology+and+Hearing+Ear+Dogs&sid=Eeohhs2&b=terminalcontent&f=mcdhh_c_at_tty&csid=Eeohhs2 Mass.gov: razlaga TTY in najboljše vladne prakse za uporabo TTY] == Sklici == {{Sklici|2}} === Patenti === * {{US patent|1665594}} "Telegraph printer" (Type 12 Teletype), vložen junija 1924, izdan aprila 1928 * {{US patent|1745633}} "Telegraph receiver" (Type 14 Teletype), vložen decembra 1924, izdan februarja 1930 * {{US patent|1904164}} "Signalling system and apparatus therefor" (Type 15 Teletype) – vložen julija 1930, izdan aprila 1933 * {{US patent|3507997}} "Frequency-Shift Teletypewriter" – vložen avgusta 1966, izdan aprila 1970 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Telekomunikacijska oprema]] o6hy0ymlc4iolastrdgpy4csernuctr 0 505779 6752761 6674424 2026-09-19T08:39:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752761 wikitext text/x-wiki {{stack begin}} {{Infopolje Teolog | era = [[novi vek]] | occupation = dobrodelna dejavnost | nationality = [[Madžari|madžarska]] <br>[[Poljaki|poljska]] | period = [[19. stoletje|19.]] in [[20. stoletje]] | main_interests = [[mistika]] | notable_ideas = dobrodelnost | notableworks = ustanovitev Marijine družbe v Beltincih |image_size=200px}} {{Infobox family | name = [[družina]] [[Zichy]] | type = [[Ogrsko kraljestvo|Ogrska]] ([[plemstvo|plemiška]]) [[družina]] | coat_of_arms = Coa Hungary Family Zichy.svg | coat_of_arms_size = 170px | coat_of_arms_caption = Grb plemiške družine Zičijevih | parent_family = |country={{Flag|Madžarska}}<br>{{flag|Slovenija}} <br>{{Collapsible list |title = Former countries | *{{Flag|Madžarska}} *{{flag|Avstro-Ogrska}} *{{flag|Kraljevina Jugoslavija}}}} | etymology = "Zichy" (ime kraja in gradu v [[Zala (županija)|Zalski županiji]] | origin = [[Ogrsko kraljestvo]] | founded = [[13. stoletje]] | founder = Gal Zajk ({{lang-la|Zayk Gál}}) okrog 1260 | current_head = | dissolution = | cadet branches = več še živečih vej v [[Avstrija|Avstriji]], [[Nemčija|Nemčiji]] in v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] | final_head = | titles = {{Collapsible list}} | motto = '''Mindig készen!'''<ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája! (Ezért mindig készen kell állnia a halálra!)<br>Kakor je gotovo, da moramo umreti, tako je negotov čas, kraj in ura smrti. (Zato je treba biti na smrt vedno pripravljen!)</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|title=Idősebb gróf Zichy István végrendelete|publisher=Krudylib.hu|date=|accessdate=20. november 2021|archive-date=2021-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211120230139/http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|url-status=dead}}</ref> | motto_lang = '''Mindig készen!''' | motto_trans = {{lang-sl|Vedno priravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}} | heirlooms = | estate = [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]], [[Káloz, grad|Kaloški grad]] in drugi [[grad]]ovi ter [[palača|palače]] | website = {{URL|https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/}} }} {{stack end}} '''Teodora Zichy''' ({{lang-hu|Zichy Teodóra}} /izg: Ziči Teodora/; {{lang-sl|Božidara Ziči}}, '''Božidara Zičijeva''' a med ljudstvom znana kot '''Fodora'''<ref>{{navedi splet|url=http://www.osbeltinci.si/files/2018/03/TPLG_2018_OS_Beltinci.pdf|title=Neiztrohnjeno srce|publisher=Osnovna šola Beltinci|date=|accessdate=19. september 2021}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>), [[Madžari|madžarska]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[plemstvo|plemkinja]], [[mistikinja]], [[teolog]]inja, prostovoljka ter dobrodelnica; * [[12. januar]] [[1886]], [[Beltinci]] ([[Avstro-Ogrska]], danes [[Slovenija]]), † [[3. april]] [[1915]], [[Zdravilišče Wienerwald]], [[Feichtenbach]], blizu [[Dunaj|Dunaja]] (Avstro-Ogrska, danes [[Avstrija]]) == Življenjepis == [[File:Marija_Teodora_Anastazija_Zichy.jpg|thumb|180px|left|Sestre Ziči - Marija, Božidara in Asta. Na tej sliki manjka četrta sestra Frida.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/August-Graf-Zichy/6000000002802731966 |title= August, Graf Zichy|publisher=Geni.com|date= |accessdate=26. oktober 2021}}</ref>]] [[File:Zichy_family_3-photos.jpg|thumb|237x237px|right|Fotografije družine [[Zichy|Ziči]] v Marijini kapeli "Ave Marija" v [[Beltinci]]h.]] [[File:Baročni grad Beltinci.JPG|thumb|185x185px|right|Baročni [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]], kjer se je verjetno rodila Teodora.]] [[File:Sanatorium_Wienerwald.jpg|thumb|180px|right|Zdravilišče Wienerwald leta 1904. Tukaj je Teodora umrla 1915. ]] === Družina Zichy === Odlično mesto v rodovini ali [[Zichy|družini Zichy (Ziči)]] - od katere je ena izmed vej živela tudi v Beltinškem gradu - zavzema vsekakor grof pl. [[Avgust Zichy|Avgust]], ki je za časa [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] opravljal odgovorne državniške - celo najvišje - posle; skozi dalj časa je bil tudi upravnik (guverner) [[Reka (Hrvaška)|Reke]], ki je takrat spadala kot ''svobodno ozemlje'' pod Avstro-Ogrsko - kot glavno ogrsko pristanišče in v nekem smislu neodvisno, a pravzaprav [[odvisno ozemlje]]. Njegova žena, grofica [[Hedvika Zichy|Hedvika pl. Wimpffen]], je bila tudi iz starodavne grofovske družine in je umrla mlada 1892. V tistem času je med mladimi večkrat kosila takrat še neozdravljiva [[jetika]]. Vzrok njene smrti pa ni znan. Zanjo je njen mož tako žaloval, da se po njeni smrti ni hotel nikoli več poročiti, čeprav je ostal s štirimi mladoletnimi deklicami. === Teodora in njene sestre === Prav posebno mesto pripada njuni hčerki Teodori, ki je umrla komaj v svojem 29. letu starosti v službi ranjencem. Po vsej verjetnosti se je rodila ravno v Beltinskem gradu. Imela je še tri sestre, in sicer so to bile: [[Marija Zichy|Marija]], [[Anastazija Zichy|Anastazija]] in [[Frida Zichy|Frida]]. Na fotografiji iz leta 1907 so skupaj z njihovimi lastnoročnimi podpisi. Na tej fotografiji manjka njihova sestra Frida, o kateri ni nobenih osebnih podatkov, razen da je bil njen mož Georgi Nikolov Lichev (Ličev), bolgarski trgovec.<ref name=":0" /> Starši in njune tri hčerke so pokopani v lepo urejeni grobnici pod kapelo ''Ave Maria'' v [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Beltinški cerkvi svetega Ladislava]]. Teodorina sestra [[Marija Zichy|Marija]], ki je umrla 1977, še vedno živi v spominu domačinov kot prijazna in velikodušna gospa, ki se zaradi nesrečne ljubezni v mladosti ni poročila - in je bila zato vedno pripravljena pomagati z lepo besedo in tolažbo vsem nesrečnim zaljubljencem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/beltinski-grad-2.html|title=Beltinski grad|publisher=Kamra|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979|title=Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj|date=27. avgust 2021|accessdate=27. september 2021|website=Vestnik|last=Rituper Rodež|first=A. Nana}}</ref> == Poročila o smrti in spomin == === V [[občilo|občilih]] === ==== Feri Lainšček in njegov roman o [[Prekmurje|Prekmurju]]==== Kritika meni, da je sodobni, poljudni in vsestranski pisatelj [[Feri Lainšček]] – ki piše med drugim tudi [[zgodovinski roman|zgodovinske]] in [[kriminalistični roman|kriminalistične romane]], ustvaril :Najlepši literarni spomenik svoji pokrajini, reki in mestu z romanom ''Ločil bom peno od valov'', ki ga je objavil 2003. Pisal ga je kar osemnajst mesecev, saj je za umestitev zgodbe v čas in prostor poglobljeno preučeval zgodovinske pa tudi druge dokumentarne vire (npr. o tem, ''kako je v Beltincih potekal pogreb grofične Zichy, kakšna je bila leta 1915 v Soboti javna razsvetljava, kakšno je bilo družabno in glasbeno življenje v soboškem hotelu Dobray, kako so izpirali zlato iz reke Mure'' ipd). Kljub temu, da danes ljudje zaradi lahkega dostopa do [[splet]]a manj berejo [[knjiga|knjige]] kot nekdaj, je vendarle ta roman vzbudil veliko zanimanje javnosti, pozornost in naklonjenost bralcev ter kritikov - ne le zato, ker je pisatelj mojster peresa, ampak tudi zato, ker zgodovinsko in hudodelsko področje danes privlači bralce ne le pri nas, ampak tudi drugod po svetu, o čemer priča tudi neverjeten uspeh pisateljskega para [[Monaldi & Sorti]]ja - Lainščkovega sodobnika. Dogajanje je postavljeno v čas [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]], razpada [[Avstro-Ogrska|Avstro-ogrskega cesarstva]], kakor tudi nastanka novega - [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov]], ki mu je kmalu sledila [[Kraljevina Jugoslavija]]. Za [[Prekmurje]] je to bilo prelomno obdobje, saj so se po tisočletnem bivanju v [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskem kraljestvu]] - med [[Slovani|Slovanom]] jezikovno čisto tujem narodu - opredelili za povezavo v čisto novo državno tvorbo z jezikovno sorodnimi [[Južni Slovani|Južnimi Slovani]]. [[Zgodovina|Zgodovinski]] dogodki, opisi pokrajine in usode posameznikov so povezani v izredno zanimiv sklad v slogu, ki bi ga lahko opredelili kot [[magija|magični]] [[realizem]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/|title=Feri Lainšček celotna biografija|publisher=Darka Tancer Kajnih|date=|accessdate=25. oktober 2021|archive-date=2022-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20220122221150/http://www.ferilainscek.si/biografija/celotna-biografija/|url-status=dead}}</ref> Spomin na Teodoro sčasoma ni izginil. Tako v začetku našega stoletja (2003) v svojem zgodovinsko-kriminalističnem romanu [[Ločil bom peno od valov|''Ločil bom peno od valov'']], ki je izšel pri [[Študentska založba|Študentski založbi]] v Ljubljani ,pisatelj [[Feri Lainšček]] opisuje dogajanje okrog smrti in pogreba Teodore Zichy ter podaja ljudsko prepričanje, da je umrla v sluhu svetosti. Pogrebnega dne je bil tak naval preprostih ljudi kakor tudi gospode, da so gosposke kočije prihajale na pogreb celo dopoldne, in da je [[Dolinsko|dolinska]] ravnica izgledala kot sejmišče ali celo bojišče, saj so se nad cesto izpod konjskih kopit dvigali velikanski oblaki prahu. Med grofovskimi družinami omenja pisatelj [[Szapáry]]jeve, [[Esterházy]]jeve, [[Batthyányi]]jeve, [[Vogler]]jeve<ref>{{navedi splet|url=https://www.wikitree.com/genealogy/VOGLER|title=VOGLER Genealogy|publisher=WikiTree|date=2006|accessdate=25. oktober 2021}}</ref> in [[Kodolitsch]]eve. Iz [[Murska Sobota|Sobote]] in okoliških trgov se je napotila cehovska gospoda, [[duhovnik]]i pa so se zbrali iz cele škofije s škofom na čelu. Mlada grofična Teodora je umrla na Dunaju, stara komaj 29 let. Ko se je začela vojna, {| |- ! Feri Lainšček: ''Ločil bom peno od valov'' <ref name=":1">{{navedi splet|url=http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova|title=Odvajat ću pjenu od valova|publisher=Sarajevske Sveske br. 13|date=1. marec 2006|accessdate=5. oktober 2021|language=sh|last=Lainšček|first=Feri}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (odlomek iz romana). Iz slovenščine prevedla Jagna Pogačnik</ref> |- | <blockquote>je ostala v cesarskem zdravilišču, kjer je kot bolničarka pomagala ranjencem. Njen sklep, ki ga je bilo sprva mogoče razumeti tudi kot plemenitaško dolžnost, je že za časa življenja postal primeren izraz za nesebičnost, ker se je tam okužila z jetiko. Glas ljudstva je vedel pri tem povedati, da se ni ločevala od ranjencev niti tedaj ne, ko je bila že popolnoma obnemogla. In zato se je dozdevalo, da lepa beltinška mlada grofična sedaj, na začetku aprila leta Gospodovega 1915, ni odhajala skozi temna vrata svetov, ampak v sveto [[legenda|legendo]], v kateri bo še dolgo živela. </blockquote> |} Prav poseben - simboličen pomen - imata tukaj ''rdeča in bela barva'': prva pomeni ljubezen in mučeništvo, druga pa čistost. Stari vrtnar je dal porezati iz tople grede vse rdeče cvetje: {| |- ! Feri Lainšček: ''Ločil bom peno od valov''<ref name=":1" /> |- | <blockquote>Proslavljalo jo je z barvo življenjskosti in vznesenosti, s katero je dajala drugim tisto, česar njej usoda ni bila namenila. Po cvetju je za krsto stopalo ravno stodvajset deklet v poškrobanih belih oblačilih. To je bila seveda barva čistosti, ki jo je ohranila do konca; ali pa barva duše, ki si je namenila pot do milosti. Samo redko se je tukaj dogajalo tako in kdo ve, ali se bo sploh še kdaj ponovilo: prav nihče od tisočerih navzočnih na pogrebu sploh ni več premišljeval o njenem poreklu in stanu, niti ni nihče molil za njen mir in pokoj, ampak ji je želel poveličanje, ki se je zdelo kot edino pravično plačilo. </blockquote> |} Glavna in tragična junakinja Lainščekovega romana ''Ločil bom peno od valov'' Elica Sreš, - preprosta kmečka deklina - ki je bila tudi med v belo oblečenimi dekleti, ni mogla razumeti, kako da ljudje za pokojno Teodoro pravzaprav ne jočejo, ne obupujejo in ne žalujejo kot so to delali po navadi. ampak so skupaj z njenim očetom [[Avgust Zichy|Avgustom]] kot od neke svetlobe prevzeti gledali na smrt kot na poveličanje in spremenjenje. Za grofa pl. Avgusta pa je ljudstvo tako ali tako bilo mnenja, da je to pravi, po zemlji hodeči živi svetnik. {| |- ! Feri Lainšček: ''Ločil bom peno od valov''<br>(odlomek iz v srbohrvaščino prevedenega romana)<ref name=":12">{{navedi splet|url=http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova|title=Odvajat ću pjenu od valova|publisher=Sarajevske Sveske br. 13|date=1. marec 2006|accessdate=5. oktober 2021|language=sh|last=Lainšček|first=Feri}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (odlomek iz romana). Iz slovenščine prevedla Jagna Pogačnik</ref> |- | <blockquote>Obrazi ob trugi so se ji zdeli vtopljeni v drugačno žalovanje, kakor ga poznala in njihovi vzneseni pogledi so mogli najbrž doseči nekaj, česar sama ni mogla videti. Zdelo pa se ji je, da to lahko vsaj začuti in prepolna hvaležnosti, da je sploh navzoča pri tem posvečenem obredu, se je kmalu popolnoma prepustila njegovemu zvoku in ozračju. <br> Stari grof [[Avgust Zichy]] je tistega dne, ko je hčerka Teodora zadnjič prišla domov, gologlav stopil na suh panonski prah ter s široko razširjenimi rokami poiskal nevidljivo dlan svoje rajne žene. Grofica Hedvika, s katero se je oženil iz plemenite dolnjeavstrijske rodbine, je umrla že leta 1892, stara komaj 31 let in ga zapustila samega s tremi mladoletnimi hčerami. <br>Že naslednjega leta je pri znanem dunajskem stavbeniku, baronu [[Max von Ferstel|Maksu von Ferstlu]], naročil načrte za kapelico Matere Božje z grobnico, v katero so 1894 prenesli grofičine posmrtne ostanke. Odtlej je večji del svojega prostega časa preživljal v svetišču in ljudje so z leti preprosto začeli verjeti, da mu je velika ljubezen omogočila stik z onostranskim in da je tako z ženo še naprej na nek skrivnosten način povezan. Ravno zategadelj se tudi takrat, ko se je peš napotil za hčerkino trugo iz [[Murska Sobota|Sóbote]] v [[Beltinci|Beltince]], ni nihče začudil njegovemu malce nenavadnemu vedenju in mnogi so bili pripravljeni verjeti, da so se stopinje nevidljive spremljevalke celo videle na cestnem prahu. <br>In sedaj, ob vznesenem škofovem govoru, je bradati grofovski obraz prešinjala svetloba, ki jo je nosil v sebi ter je ni bilo mogoče razložiti, saj je pričevala o moči srca. Zato se ji je dozdevalo, da stoji tukaj nasproti živega svetnika, svetnika sredi živega oltarja. </blockquote> |} ==== Poročilo časopisa ''Novine'' ==== {| |- ! Smrt beltinske komtese.<ref>Glási. "Smrt beltinske komtese". str. 3. ''Novine'' (18. april 1915), letnik 2, številka 16. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-IZI5AVF5}}</ref> ! Smrt beltinske grofične. |- | <blockquote> Na véliko soboto je vmrla poleg Beča v sanatoriji beltinskoga grofa, Zichy Augustina hči, Teodora Karolina v 29. leti svoje starosti. Pokopana je v Beltincih aprila 8-ga. Pokojna je bila jáko pobožna in darovitna gospodičina, štera je z svojov smilenostjov vnogo potrtih src okrepila i súz obrisala. Vsaki dén je hodila k svétomi obhajili i vnogo skoznčüvala pri dvorbi ranjenih vojákov. Tá lübézen do ranjencov jo je tüdi v grob správila. Nakopala si je jetiko i od njé vmrla. <br> Mrtvo telo je 6-ga v Beltince pripelano. Od Sobote je oča pokojne peški šo za drevom svoje najdagše hčeri. Pri Lipovci je pokojnoj proti prišlo 120 v belo oblečenih deklin iz Marijine drüžbe, v štero je tüdi pokojna slíšila. Tés o te nesle mrtvo telo do cérkvi, žalüvajoča drüžna je je pa peški sprevájala. Pred cerkvenimi vrátami je domáča dühovščina z dvorbov veržejskih salezijancov čakal na mrtveca i nad njim mrtveške molitvi i obrédi oprávila. Zatém je belo drvo v cérkev odnešeno, med celi log vencov i sveč položeno, pri šterom je častno strážo oprávlalo noč i dén šest ulanarov. <br>Sprévod je oprávlao Grof Mikes Ivan višesnji pastér, na šteroga je prišlo vnogo plemenitášov i dostojanstvenikov, med njimi nedzupan Zala županije, Szapári, Betthiány, Fünfkirchen, Wimpfen grofovske drüžine itd. pa velika vnožina lüdih. Zvün dühovnikov iz sosednih fár se je vdeležo sprévoda tüdi prijátel grofovske hiše, imeniten jezuit P. Kolb iz Beča.<br>Srce Jezušovo daj toj dobroj düši večni mir. </blockquote> | <blockquote> Na veliko soboto (3. aprila 1915) je umrla poleg [[Dunaj]]a v zdravilišču beltinskega grofa [[Avgust Zichy|Avgusta Zičija]] njegov hči [[Teodora Zichy|Teodora Karolina]] v 29. letu svoje starosti. Pokopana je bila v [[Beltinci]]h osmega aprila. Pokojna je bila zelo pobožna in radodarna gospodična, ki je s svojim usmiljenjem okrepila mnogo potrtih src in obrisala mnogo solz. Vsak dan je hodila k svetemu obhajilu in mnogo noči prečula pri strežbi ranjenih vojakov. Ta ljubezen do ranjencev jo je tudi spravila v grob. Nakopala si je jetiko in od nje umrla.<br>Mrtvo telo so 6. aprila pripeljali v Beltince. Od [[Murska Sobota|Sobote]] je oče pokojne šel peš za trugo svoje najljubše hčeri. Pri [[Lipovci]]h je pokojni prišlo naproti 120 v belo oblečenih deklet iz [[Marijina družba|Marijine družbe]], v katero je bila včlanjena tudi rajnka. Potem so te nesle mrtvo telo do cerkve, žalujoča družba pa jo je spremljala peš. Pred cerkvenimi vrati je domača duhovščina ob spremljavi [[Veržej|veržejskih]] [[salezijanci|salezijancev]] čakala na mrliča in opravila nad njim mrtvaške molitve in obrede. Zatem so belo krsto odnesli v cerkev, jo položili med cel gozd vencev in sveč; pri njem je šest vojakov<ref>ulanari - verjetno gre za tam bivajoče vojaške nabornike, mlade fante domačine</ref> opravljalo častno stražo noč in dan. <br>Pogreb je opravil nadpastir grof [[János Mikes|Ivan Mikeš]]. Prišlo je mnogo plemenitašev in dostojanstvenikov, med njimi nadžupan [[Zalska županija|Zalske županije]], iz grofovskih [[Szapáry|družin Szapáry]],<ref>{{navedi splet|url=https://library.hungaricana.hu/hu/view/MEGY_HAJB_Saa_20_Rmcs_06/?pg=0&layout=s|title=A muraszombati, szécsiszigeti és szapári Szapáry család története (Régi magyar családok 6.)|publisher=Hajdú-Bihar megyei Múzeumok Igazgatósága-Tiszántúli Történész Társaság|date=2007|accessdate=21. oktober 2021|last=Donatello|first=Claude André|last2=Cseh|first2=Géza|last3=Pozsonyi|first3=József|language=hu}}</ref> [[Batthyány]], [[Fünfkirchen]], [[Wimpffen]] in drugih, - ter velika množica ljudi. Razen duhovnikov iz sosednih far se je udeležil sprevoda tudi prijatelj grofovske hiše, imeniten jezuitski oče [[Viktor Kolb|Kolb]] z [[Dunaj]]a.<br>Srce Jezusovo, daj tej dobri duši večni mir! </blockquote> |} ==== Poročilo časopisa ''Alsolendvai Híradó'' ==== Na [[Bela nedelja|Belo nedeljo]], 11. aprila 1915, je poročal ta dolnjelendavski časopis v madžarščini naslednje: {| |- ! A belatinci gróf Zichy-család gyásza.<ref>{{Navedi novice|url=https://epa.oszk.hu/03400/03435/00828/pdf/EPA03435_also-lendvai_hirado_1915_15.pdf|title=A belatinci gróf Zichy-család gyásza.|newspaper=Alsolendvai híradó|date=11. april 1915|page=3|language=hu}}</ref> ! Žalovanje beltinske grofovske družine Zičijeve. |- | <blockquote> Az alsólendvai járásnak mélységes gyásza van. A járás egyik jótékony, legendás tiszteletben élő főúri hölgye elköltözött az élők sorából. A belatinci dominius gróf Zichy Ágost v. b. t. t., föudvarnagyot érte a mindnyájunkat mélyen megrendítő csapás, hogy egyik leánya — a három közül a középső - hunyt. ''Zichy Theodora grófnő'' halála mély megilletődést váltott ki belőlünk, mert ismertük azt a rajongó szeretetet, mellyel az özvegy édesapa csüngött gyermekein s tanúi voltunk az elhunyt komtesz szivbeli jóságának, aki valósággal jótékony angyala volt a környék szegényeinek és a belatinci jótékony intézményeknek. A 29 éves, egyszerű, rokonszenves külsejű grófnő — mint két másik nővére is kora fiatalságától kezdve a jótékonyság szolgálatában állott Belatinc vidékén, akit ne segített volna s aki most áldva ne gondolna emlekére. <br> Betegségét is a jótékonyság szolgálata közben kapta. Egy bécsi katonakórházban teljesített nővéreivel együtt önkéntes ápolónői szolgálatot, eközben a múlt év decembereben meghűlt es megbetegedett. Édesapja a ''wienerwaldi szanatóriumban'' helyezte el, de hiába volt a gondos ápolás és az orvosi tudomány minden törekvése, a grófnő három és fel hónapi kínos szenvedés után f. hó 3-án befejezte jótékony életét.<br>A haláleset porig lesújtotta a gyermekeiért élő apát, aki felé most igaz, mélységes részvéttel fordul nemcsak Belatinc, de az egesz járás közönsége. Zichy Theodora grófnő holttestét f. hó 6-án hazaszállították Belatincra s a templomban ravatalozták fel. A díszes ravatalt, a koporsót és a ravatal környékét rengeteg koszorú és virág borította. A környék népe két napon át sűrű tömegekben zarándokolt a virágoskertté változott templomba, hogy a ravatalnál egy-egy imával adózzék az elhunyt emlékének.<br>A temetés f. hó 8-án, csütörtökön délután 3 órakor ment végbe óriási részvét mellett, nagy pompával. Az ezrekre menő gyászoló közönség sorában ott láttuk a muraszombati gróf Szápáry-családot, a csendlaki gróf Batthyány-családot, a regedei gróf Fünfkirchen-családot, Wimpfen Sigfrid grófot, a Zichy-család rokonai közül több előkelőséget, dr. sipeki Balás Béla zalamegyei főispánt, Fuss F. Nándor alsólendvai és Hajós Ferenc dr. cs; tornyai orsz. képviselőket, Székely Emil alsólendvai jár. főszolgabírót, dr. Józsa Fábián járásorvost, továbbá Belatinc, a környék és Muraszombat intelligenciáját nagy számban.<br>A gyászszertartást gróf Mikes János szombathelyi megyéspüspök végezte nagy papi segédlettel, inig a gyászkart a helybeli és a környékbeli tanítók szolgáltatták. A koporsó beszentelése után a gyászmenet — mintegy 150 fehér ruhás leánykával az élén — a koporsóval megkerülte a templomot, majd pedig visszament a templomba.<br>A koporsó körül a Belatincon időző 7. ulánus-ezred képezett diszőrséget. A templomba visszatérve, a koporsót megható ceremónia és a résztvevők zokogása közben leeresztették a templom alatt levő családi sírboltba, hol boldog emlékű Zichy Ágosttié is örök álmát alussza. A belatinci gróf Zichy-család mély gyászában igaz szívvel osztozik e járás népe, amely őszinte kegyelettel gondol mindenkor a nagy halottra. </blockquote> | <blockquote> [[Dolnja Lendava|Dolnjelendavski]] okraj je prizadela huda žalost. Izmed živih se je ločila dobrodelna, pregovorno in živo spoštovana plemenita gospa. [[Dvorec Beltinci|Beltinskega gospodarja]] - velespoštovanega dvornega dostojanstvenika - je prizadel udarec, ki je globoko razžalostil tudi vse nas. Umrla je ena od njegovih deklet – srednja med tremi. Smrt ''grofice [[Teodora Zichy|Božidare Zičijeva]]'' je v nas vzbudila občutek globoke ganjenosti, saj smo poznali strastno ljubezen, s katero je bil ovdoveli oče navezan na svoje otroke. Bili smo priče srčne dobrote pokojne grofične, ki je bila pravzaprav dobrohoten angel revežem celega področja in dobrodelnih ustanov. Ta devetnidvajsetletna plemkinja, preproste in sočutne zunanjosti - kot tudi obe njeni sestri – je že od mladih let velikodušno služila blagru drugih na [[Beltinci|beltinškem]] področju, da ga ni človeka v potrebi, ki bi mu ne hotela pomagati in ki bi je danes ne blagoslavljal s hvaležnim spominom.<br>Bolezen si je nakopala prav med dobrodelnim delovanjem. Prostovoljno se je prijavila, da bo kot bolničarka skupaj s svojima sestrama stregla (ranjencem) v neki [[Dunaj|dunajski]] vojaški bolnišnici. Tam se je lanskega decembra prehladila in zbolela. Njen očka jo je poslal v [[Zdravilišče Wienerwald|Wienerwaldsko zdravilišče]], vendar je bila zaman vsa skrbna nega in vse prizadevanje zdravniške vede: grofica je po treh in pol mesecih hudega trpljenja tretjega tega meseca končala svje dobrodelno življenje.<br>Smrt je brezmejno potrla očeta, ki je ves živel za svoje otroke. Globoko sočutje mu naklanjejo ne le prebivalstvo [[Beltinci|Beltincev]], ampak ljudstvo celotnega okraja. Truplo grofice [[Teodora Zichy|Božidare Zičijeve]] so prepeljali domov v Beltince in v cerkvi izpostavili na odru. Okrašene pare, krsto in okolico je prekrila velikanska množina vencev in rož. Okoliški prebivalci so skozi dva dni v gostih množicah romali v cvetlični vrt spremenjeno cerkev, da bi se pri odru oddolžili spominu rajnke s kako molitvijo.<br>Pogreb je potekal v četrtek dne 8. aprila ob 15. uri z velikim sožaljem in sijajem. Med tisočerim žalujočim občinstvom smo videli grofovsko družino [[Szápáry]] iz [[Murska Sobota|Murske Sobote]], družino [[Batthyány]] iz [[Tišina, Tišina|Tišine]], družino [[Fünfkirchen]] iz Regedeja, grofa [[Siegfried von Wimpffen|Siegfrida von Wimpffena]], več sorodnikov družine Zichy, zalskega nadžupana dr. Sipeki [[Béla Balás]]a, [[Nandor Fuss|Nandorja Fussa]] iz [[Dolnja Lendava|Dolnje Lendave]] in dr. [[Ferenc Hajós|Ferenca Hajósa]]<ref>Njegov oče je bil ugleden lendavski meščan Mihály Hajós, njegov sin (ali vnuk?) pa Ferenc Hajós – prvi veleposlanik na Madžarskem po osamosvojitvi Slovenije (* 1935)</ref>; glavne državne predstavnike, glavnega doljnjelendavskega sodnijskega izvedenca [[Emil Székely|Emila Székelya]], okrajnega zdravnika dr. [[Fábián Józsa (zdravnik)|Fabijana Joža]], nadalje v velikem številu okoliško in soboško izobraženstvo.<br>Pogrebno opravilo je vodil somabateljski krajevni škof grof [[János Mikes|Ivan Mikeš]] ob udeležbi velikega števila duhovnikov, pogreb pa so oskrbeli domači in krajevni učitelji. Po blagoslovu krste je žalna procesija – s približno 150 dekleti v belih oblekah na čelu – obšla cerkev s krsto in se nato vrnila nazaj v cerkev. <br>Okoli krste je tvoril častno stražo v Beltincih nastanjeni polk 7. ulanske tisočnije. Ko so se vrnili v cerkev, so jo med ganljivim obredom in jokanjem udeležencev spustili v družinsko grobnico pod cerkvijo, kjer tudi sanja večne sanje blagega spomina [[Hedvika Zichy|Hedvika Zičijeva, pl. Wimpffen]] - žena [[Avgust Zichy|Avgusta Zičija]]. Prebivalstvo tega okrožja je prisrčno sodeležno z globoko žalostjo družine beltinskega grofa Zičija, ter z resničnim sočustvovanjem neprenehoma misli na veliko pokojnico. </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Beltinci]] *[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] *[[Grad Beltinci]] * [[Družina]] [[Zichy]] *[[Seznam gradov v Sloveniji]] *[[Seznam plemiških družin na Slovenskem]] == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{krščanstvo}} {{DEFAULTSORT:Zichy, Teodora}} ;{{ikona sl}} *[https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print Kamra: Cerkev svetega Ladislava v Beltincih s kapelo Zichy] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210928012048/https://www.kamra.si/print.html?item_id=114844&tmpl=print |date=2021-09-28 }} *[http://www.beltinci.net/Cerkev_sv_Ladislava,595,0.html Cerkev sv. Ladislava Beltinci] *[http://osbeltinci1.splet.arnes.si/files/2018/03/TPLG_2018_OS_Beltinci.pdf OŠ Beltinci: “Neiztrohnjeno srce”. Zgodba o grofici Mariji in nesojenem ji ženinu Petru Družinu. Zapisal dr.Nikolaj Szepessy] *[https://www.pomurec.com/vsebina/57901/FOTO__Beneski_vodnjak_znova_pred_beltinsko_cerkvijo 16.06.2020 Na trg pred cerkvijo sv. Ladislava v Beltincih se je vrnil restavriran beneški vodnjak.] *[https://www.druzina.si/clanek/69-26-restavriran-beneski-vodnjak-znova-stoji-pri-cerkvi Restavriran beneški vodnjak znova stoji pri cerkvi J. Z. 27. 06. 2020] *[https://sobotainfo.com/novica/lokalno/zakaj-pri-nas-stoji-kip-moskega-z-mrtvim-krokodilom-pod-nogami/439464 Zakaj pri nas stoji kip moškega z mrtvim krokodilom pod nogami? sobotainfo 29. Julij 2018 16:32 v Lokalno] *[https://vestnik.si/clanek/aktualno/nekaj-ga-je-vedno-vleklo-v-rojstni-kraj-899979 (V SPOMIN) Nekaj ga je vedno vleklo v rojstni kraj. A. Nana Rituper Rodež, 27. 8. 2021. Nikolaj Szepessy] ;{{ikona nl}} *[https://www.genealogieonline.nl/west-europese-adel/I183969.php Clara Zichy genealogie nizozemsko West-Europese adel » Clara Maria Theodora Pauline Anthonia Ilona Josepha "Clara" Zichy van Zich-Vásonkeö (1883-1971) Persoonlijke gegevens Clara Maria Theodora Pauline Anthonia Ilona Josepha "Clara" Zichy van Zich-Vásonkeö] ;{{ikona en}} *[https://www.genealogieonline.nl/en/west-europese-adel/I183969.php West-Europese adel » Clara Maria Theodora Pauline Anthonia Ilona Josepha "Clara" Zichy van Zich-Vásonkeö (1883-1971) Pieter - Coret Genealogy] *[https://www.geni.com/people/gr%C3%B3fn%C5%91-Theodora-Zichy/6000000002802731977 Geni: Grófnő Theodora Zichy] *[https://www.geni.com/profile/6000000002802731977/events/6000000002802731980 Birth of grófnő Theodora Zichy. Date January 12, 1886] *[https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481 Geni: Hedwig von Wimpffen, GR (Teodorina mati)] *[https://theodora.com/encyclopedia/z/zichy.html Zichy encyclopedia This page was last modified 29-SEP-18 Copyright © 2021 ITA] *[https://geneagraphie.com/familychart.php?familyID=F292236&tree=1 Family: Graf Stephan Keglevich de Buzin / Gräfin Klára Mária Theodora Paulina Antonia Ilona Josefa Zichy de Zich et Vásonkeö (F292236) m. 10 Jul 1907 Geneagraphie] *[https://gw.geneanet.org/jksir?lang=en&pz=vlasta+helene&nz=ksir&p=klara+maria+theodora+paulina+antonia+ilona+josefa&n=zichy Klára Mária Theodora Paulina Antonia Ilona Josefa ZichyFamily Tree Geneanet] *[https://www.ancestry.co.uk/search/collections/1093/?name=_Zichy&count=50&fh=150&fsk=MDsxNTA7NTA-61- All Public Member Photos & Scanned Documents results for Zichy] *[https://www.google.com/search?q=Zichy+Teod%C3%B3ra,+gr%C3%B3fn%C5%91&client=avast-a-1&sxsrf=AOaemvKUTf2Ad4sZk5XOoCI2VRJwZt6ltg:1632567421152&tbm=isch&source=iu&ictx=1&fir=NTWLspECVHV68M%252Ce41eqHE7_hSrCM%252C_%253BclVzx_XThOxxrM%252C5VvuEH1qlbPikM%252C_%253Bw3ZpmjmlAYGTyM%252Cpb7CS4t-NFvZ0M%252C_%253BalZsrf9_fKCEJM%252CFEFBG3RJhVulSM%252C_%253B2lT5EVSAeicM4M%252CbWO5uffSohWAHM%252C_%253BsKE8S7LHowycIM%252CjIx_nMdiacNcsM%252C_%253B8dU3tCFErIlKrM%252C20lVn8ucbjUqfM%252C_%253BHZH0Th5ZPbHLNM%252C6n6pWOuGVPb9VM%252C_%253BRiu18AbbAo32jM%252CyEoh0uVKBDIJ4M%252C_%253Bv1MKhlMP-5wcRM%252CqWtL4HRzJfiyAM%252C_&vet=1&usg=AI4_-kQ01SHo6I6D4Smb79hZURNLehOGfw&sa=X&ved=2ahUKEwjPjdbJ-5nzAhUJG-wKHZiNB_cQ9QF6BAgIEAE#imgrc=NTWLspECVHV68M (slike rodbine pl. Zichy idr.)] (Google search) *[https://www.geni.com/people/Blanka-Teodora-Ludmilla-Zichy-Benzon/6000000028160197549 Blanka Teodora Ludmilla Theodora Ludmilla Safarik Zichy – Benzon public profile. Balázs Ábry] ;{{ikona hu}} *[https://archives.hungaricana.hu/hu/lear/Arvaszeki/7107/ Leveltar Zichy HU BFL - IV.1411.b - 1888 - 00444 - Zichy] *[https://www.kl-kl.si/files/fb/periodika/dz2/muraszombat_es_videke/1915-html/files/basic-html/page89.html Page 89 - Muraszombat_es_videke_1915] {{ikona de}} *[https://www.genealogieonline.nl/west-europese-adel/I183969.php : abgerufen 25. September 2021, "Clara Maria Theodora Pauline Anthonia Ilona Josepha "Clara" Zichy van Zich-Vásonkeö (1883-1971)] *[https://geneall.net/de/title/5722/grafen-zichy/ Grafen Zichy Condes Zichy Daten #282 Geneall] ;{{ikona pl}} *[https://www.sejm-wielki.pl/s/mapa.php?mapa=tak&o=sw.256307 M.J. Minakowski, Genealogia potomków Sejmu Wielkiego Mapa grobów rodzinnych dla: Teodora Zichy de Zich et Vásonkeö (sw.256307)] *[https://www.sejm-wielki.pl/b/sw.256307 M.J. Minakowski, Genealogia potomków Sejmu Wielkiego Teodora Zichy de Zich et Vásonkeö (ID: sw.256307) Marek Jerzy Minakowski, Wielka genealogia Minakowskiego (Wielcy.pl), wydanie z 25.09.2021. Publikacje Elektroniczne] ;{{ikona sh}} *[http://sveske.ba/en/broj/13 Sarajevske Sveske Broj 13, 01/03/06 Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova)] *[http://sveske.ba/en/content/odvajat-cu-pjenu-od-valova Feri Lainšček Odvajat ću pjenu od valova Sarajevske Sveske br. 13] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1915]] [[Kategorija:Družina Zichy]] [[Kategorija:Mistiki]] [[Kategorija:Karizmatiki]] [[Kategorija:Madžarski plemiči]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Umrli za tuberkulozo]] [[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi svetega Ladislava v Beltincih]] b3pb916f3b8sxap4ljbaa5a9rbhx4up 0 509577 6752667 6717083 2026-09-18T22:03:11Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Stalin_Full_Image.jpg z [[c:File:Joseph_Stalin_in_1937_with_his_pipe_smoking.jpg|Joseph_Stalin_in_1937_with_his_pipe_smoking.jpg]] 6752667 wikitext text/x-wiki {{Multiple image | image1 = Bundesarchiv Bild 183-S33882, Adolf Hitler retouched.jpg | caption1 = [[Adolf Hitler]] | image2 = Joseph Stalin in 1937 with his pipe smoking.jpg | caption2 = [[Josif Stalin]] }}[[Nacionalsocializem|Nacizem]] in [[stalinizem]] sta bila dva režima v 20. stoletju. Oba sta bila označena kot [[Totalitarizem|totalitarna]], njuna voditelja pa sta bila označena za simbol totalitarizma 20. stoletja,<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/evropa-in-slovenija-bosta-obelezili-dan-spomina-na-zrtve-totalitarnih-rezimov-559591|title=Evropa in Slovenija bosta obeležili dan spomina na žrtve totalitarnih režimov|publisher=Siol.si}}</ref> zato so nekateri avtorji izvedli primerjave nacizma in stalinizma. Upoštevali so podobnosti in razlike med obema ideologijama in političnima sistemoma, odnos med režimoma in zakaj sta oba hkrati postala pomembna. V 20. stoletju je primerjava nacizma in stalinizma temeljila na [[Totalitarizem|totalitarizmu]], [[Ideologija|ideologiji]] in [[Kult osebnosti|kultu osebnosti]]. Oba režima so dojemali kot nasprotje [[Demokracija|liberalno-demokratičnega]] zahodnega sveta, s poudarkom na njunih podobnostih.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Beyond totalitarianism : Stalinism and Nazism compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/314428030|publisher=Cambridge University Press|date=2009|location=New York, N.Y.|isbn=978-0-511-46508-6|oclc=314428030|first=Michael|last=Geyer|first2=Sheila|last2=Fitzpatrick}}</ref> Politologi [[Hannah Arendt]], [[Zbigniew Brzezinski]] in [[Carl Joachim Friedrich]] ter zgodovinar [[Robert Conquest]] so bili vidni zagovorniki uporabe totalitarnega koncepta za primerjavo nacizma in stalinizma.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi knjigo|edition=1. |title=Reflections on a ravaged century|url=https://www.worldcat.org/oclc/41412004|publisher=Norton|date=2000|location=New York|isbn=0-393-04818-7|oclc=41412004|first=Robert|last=Conquest}}</ref> Zgodovinarji, kot sta [[Sheila Fitzpatrick]] in [[Michael Geyer]], poudarjajo razlike med nacizmom in stalinizmom.<ref name=":0" /> Zgodovinar [[Henry Rousso]] zagovarja delo Friedricha et al., pri čemer pravi, da je koncept uporaben in opisen, ne pa analitičen, ter trdi, da režimi, ki so opisani kot totalitarni, nimajo skupnega izvora in niso nastali na podoben način.<ref>{{Navedi knjigo|title=Stalinism and nazism : history and memory compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/56713603|publisher=University of Nebraska Press|date=2004|location=Lincoln|isbn=0-8032-0417-5|oclc=56713603|first=Henry|last=Rousso|first2=Richard Joseph|last2=Golsan}}</ref> Zgodovinarja [[Ian Kershaw]] in [[Moshe Lewin]] zavzameta daljšo zgodovinsko perspektivo ter nacizem in stalinizem ne obravnavata kot primera novega tipa družbe, temveč kot zgodovinski anomaliji in se sprašujeta, ali je njuno združevanje na podlagi totalitarnosti sploh koristno.<ref name="#1">{{Navedi knjigo|title=Stalinism and Nazism : dictatorships in comparison|url=https://www.worldcat.org/oclc/34617784|publisher=Cambridge University Press|date=1997|location=Cambridge|isbn=0-521-56345-3|oclc=34617784|first=Ian|last=Kershaw|first2=Moshe|last2=Lewin}}</ref> Drugi zgodovinarji in politologi so kot del svojega dela naredili primerjave med nacizmom in stalinizmom. Primerjava nacizma in stalinizma je dolgo povzročala politične polemike<ref>{{navedi knjigo|editor-last=Fleck|editor-first=Christian|editor-last2=Hess|editor-first2=Andreas|editor-last3=Lyon|editor-first3=E. Stina|title=Intellectuals and their publics: perspectives from the social sciences|url=https://archive.org/details/intellectualsthe0000unse_b2h0|year=2008|publisher=Ashgate|isbn=978-0-7546-7540-2|page=[https://archive.org/details/intellectualsthe0000unse_b2h0/page/112 112]}}</ref><ref name="#1"/> in v osemdesetih letih dvajsetega stoletja privedla do spora zgodovinarjev znotraj Nemčije, znanega kot ''[[Historikerstreit]]''.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust and memory in the global age|url=https://www.worldcat.org/oclc/58043194|publisher=Temple University Press|date=2006|location=Philadelphia|isbn=1-59213-275-8|oclc=58043194|first=Natan|last=Sznaider}}</ref> == Glej tudi == * [[Nacionalsocializem|Nacizem]] * [[Stalinizem]] * [[Hitler in Stalin: Vzporedni življenji]] == Sklici == <references /> [[Kategorija:Totalitarizem]] [[Kategorija:Stalinizem]] [[Kategorija:Nacizem]] 7fzj2rbs9ne5qyzo083iem7fk9z8ddn 0 516267 6752694 6718790 2026-09-19T04:09:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752694 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Stepan Andrijovič Bandera''' ({{jezik-uk|Степан Андрійович Бандера}}), [[Ukrajinci|ukrajinski]] [[nacionalist]], * [[1. januar]] [[1909]], [[Stari Ugriniv]] pri [[Ivano-Frankivsk]]u, † [[15. oktober]] [[1959]], [[München]]. Bandera je vodil militantno krilo [[skrajna desnica|skrajno desničarske]] [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref name="marples">Marples, David R. (2006). "Stepan Bandera: The Resurrection of a Ukrainian National Hero. ''Europe-Asia Studies''. '''58''' (4): 555–566. {{doi|10.1080/09668130600652118}}. "A Second Extraordinary Congress of the OUN in April 1941 formally elected Bandera the leader of this more militant wing. As the head of terrorist activities in the recent past, he was considered the natural choice."</ref><ref>Breitman, Richard (2010). ''Hitler's Shadow: Nazi War Criminals, U.S. Intelligence, and the Cold War''. DIANE Publishing. p. 82. {{ISBN|9781437944297}}. "Bandera was, according to his handlers, 'a professional underground worker with a terrorist background and ruthless notions about the rules of the game. ... A bandit type if you like, with a burning patriotism, which provides an ethical background and a justification for his banditry. No better and no worse than others of his kind ... .'"</ref> Bil je vodja in teoretik ukrajinskih ultranacionalistov, ki je sodeloval v [[terorizem|terorističnih]] dejavnostih in sodeloval z [[nacizem|nacisti]].<ref name="marples"/><ref name=timoty>{{navedi novice |date=24. februar 2010 |url=https://www.nybooks.com/daily/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/ |title=A Fascist Hero in Democratic Kiev |access-date=8. januarja 2019 |work=The New York Review of Books |last=Snyder |first=Timothy |language=en}}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Eatwell |first=Roger |title=The Return of the Far Right: Lessons from inter-war Fascism (2014) |url=https://www.academia.edu/8576355/The_Return_of_the_Far_Right_Lessons_from_inter_war_Fascism_2014_}}</ref> Bandera se je rodil v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila tedaj del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] kot Kraljevina Galicija in Lodomerija, v družini [[grškokatoliška cerkev|grškokatoliškega]] duhovnika. Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] in razpadu Avstro-Ogrske je v Galiciji nastala kratkoživa [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]], ki si jo je po [[poljsko-ukrajinska vojna|poljsko-ukrajinski vojni]] priključila [[Poljska]]. V tem obdobju se je Bandera radikaliziral. Potem ko mu poljska oblast ni omogočila študija na [[Češkoslovaška|Češkoslovaškem]], se je vpisal na [[lvov]]sko politehniško univerzo, kjer je ustanavljal ukrajinske nacionalistične organizacije. Leta 1934 je organiziral [[atentat]] na poljskega notranjega ministra [[Bronisław Pieracki|Bronisława Pierackega]], zaradi česar je bil obsojen na smrt, vendar so mu kazen spremenili v dosmrtni zapor. Po nemško-sovjetski [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] leta 1939 je bil izpuščen iz zapora in se je preselil v [[Krakov]] v nemški okupacijski coni. Bandera je okoli sebe zbiral nemške vojaške kroge, ki so bili naklonjeni ukrajinski neodvisnosti, in organiziral ekspedicijske skupine OUN. Ko je Nemčija sprožila [[Operacija Barbarossa|invazijo na Sovjetsko zvezo]], je pripravil »Akt o obnovitvi ukrajinske države«, ki bi kolaborirala z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.archivelviv.gov.ua/materials/exhibitions/do-21-richchja-vidnovlennja-nezalezhnosti-ukrajini/1146/ |title=Державний архів Львівської області |access-date=19. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170105084537/http://www.archivelviv.gov.ua/materials/exhibitions/do-21-richchja-vidnovlennja-nezalezhnosti-ukrajini/1146/ |archive-date=5. januarja 2017 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi enciklopedijo |author=Volodymyr Yaniv |encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine |title= Bandera, Stepan |url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CB%5CA%5CBanderaStepan.htm |year=2004}}</ref> Nacistična oblast zamisli ni sprejela in ko se ji Bandera ni hotel odpovedati, ga je [[Gestapo]] aretiral in zaprl v hišni pripor,<ref>''Киричук Юрій.'' [http://lib.oun-upa.org.ua/kyryczuk/ Історія УПА] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071014124116/http://lib.oun-upa.org.ua/kyryczuk/ |date=14. oktober 2007 }}. — Тернопіль: Редакційно-видавничий відділ управління по пресі, 1991.</ref> pozneje pa v [[koncentracijsko taborišče Sachsenhausen]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.history.org.ua/?termin=Bandera_S |script-title=uk:БАНДЕРА СТЕПАН АНДРІЙОВИЧ |website=History.org.ua |language=uk |access-date=6. januarja 2018}}</ref> Leta 1944 ga je Nemčija, ki je vse bolj izgubljala proti [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikom]], izpustila, da bi sodeloval v odvračanju napredujočih [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] sil. Začel je sodelovati z znova ustanovljenim Ukrajinskim glavnim osvobodilnim svetom, ki je deloval v ilegali. Po vojni se je z družino ustalil v [[Zahodna Nemčija|Zahodni Nemčiji]], od koder je še naprej vodil OUN in sodeloval z več protikomunističnimi organizacijami, na primer s [[Protiboljševiški blok narodov|Protiboljševiškim blokom narodov]]<ref name="Viktorovych. 2007 382">{{navedi knjigo |title=Stepan Bandera : mify, legendy, deĭstvitelʹnostʹ |last=Častiji |first=Ruslan Viktorovič |date=2007 |publisher=Folio |isbn=978-9660336568 |location=Harkov |pages=382 |oclc=83597856}}</ref><ref>Стецько, Я. И. З ідеями Степана Бандери за його життя і по смертi. — 2008. — str. 179−201</ref> in z britanskimi obveščevalnimi službami.<ref name="Viktorovych. 2007 382" /> Leta 1959 ga je agent [[KGB]] v [[München|Münchnu]] zastrupil s [[cianid]]om.<ref>Christopher Andrew in Vasilij Mitrohin, ''The Sword and the Shield: The Mitrokhin Archive and the Secret History of the KGB'', Basic Books, 1999. {{ISBN|0-465-00312-5}}, str. 362.</ref><ref>''Кондратюк Костянтин.'' Новітня історія України. 1914–1945 рр.. — Львів: Видавничий центр ЛНУ імені Івана Франка, 2007. — 261 с.</ref> 22. januarja 2010 je odhajajoči [[predsednik Ukrajine]] [[Viktor Juščenko]] Banderi posmrtno podelil naziv [[heroj Ukrajine|heroja Ukrajine]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.president.gov.ua/ru/documents/10353.html |title=УКАЗ ПРЕЗИДЕНТА УКРАИНЫ № 46/2010: О присвоении С.Бандере звания Герой Украины|website=Predsednik Ukrajine |lang=ru |access-date=22. januarja 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100125175510/http://www.president.gov.ua/ru/documents/10353.html |archive-date=25. januarja 2010 |url-status=dead }}</ref> Odlikovanje so obsodili [[evropski parlament]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+P7-TA-2010-0035+0+DOC+XML+V0//EN |title=Texts adopted – Thursday, 25 February 2010 – Situation in Ukraine – P7_TA(2010)0035 |website=Europarl.europa.eu |access-date=18. avgusta 2018}}</ref> [[Rusija]],<ref>{{navedi splet |url=http://english.ruvr.ru/2010/01/26/3851355.html |title=Russia condemns Yushchenko for declaring Bandera a Hero of Ukraine |date=26. januar 2010 |access-date=3. maja 2012 |publisher=Voice of Russia |archive-url=https://web.archive.org/web/20121114102737/http://english.ruvr.ru/2010/01/26/3851355.html |archive-date=14. novembra 2012 |url-status=dead}}</ref> poljski in [[Judje|judovski]] politiki ter organizacije.<ref name="Wiesenthal Center">[http://www.wiesenthal.com/site/apps/nlnet/content2.aspx?c=lsKWLbPJLnF&b=5711859&ct=7922775] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120229164007/http://www.wiesenthal.com/site/apps/nlnet/content2.aspx?c=lsKWLbPJLnF&b=5711859&ct=7922775|date=29. februar 2012}}, Simon Wiesenthal Center (28. januar 2010)</ref><ref name="Student Union of French Jews">[http://fr.rian.ru/world/20100201/185969329.html "Ukraine: l'UEJF condamne la glorification d'un complice des nazis"]. {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100206205125/http://fr.rian.ru/world/20100201/185969329.html|date= 6. februar 2010}}. Student Union of French Jews. 1. februar 2010. Retrieved 6. februarja 2010.</ref><ref>{{navedi revijo |first=Eleonora |last=Narvselius |title=The 'Bandera Debate': The Contentious Legacy of World War II and Liberalization of Collective Memory in Western Ukraine |journal=Canadian Slavonic Papers |volume=54 |issue=3–4 |year=2012 |pages=469–490 |doi=10.1080/00085006.2012.11092718 |s2cid=154360507 |issn=0008-5006}}</ref> Leto zatem so odlikovanje razveljavili, ker Bandera nikoli ni bil državljan Ukrajine, kar je pogoj za prejem naziva.<ref name="president.gov.ua">[http://www.president.gov.ua/news/19103.html Рішенням суду президентський указ «Про присвоєння С.Бандері звання Герой України» скасовано] {{webarchive |url= https://web.archive.org/web/20110115074749/http://www.president.gov.ua/news/19103.html |date= 15 January 2011 }}, President.gov.ua. Pridobljeno 16. januarja 2011.</ref><ref>{{navedi splet|author=Radio Free Europe/Radio Liberty|title=Ukrainian court rejects 'hero' status for nationalist leaders|url=https://www.refworld.org/docid/4e4a2926c.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230915180106/https://www.refworld.org/docid/4e4a2926c.html|archivedate=2023-09-15|website=refworld.org|language=en}}</ref> Predlog podelitve priznanja Banderi je ukrajinski parlament zavrnil avgusta 2019.<ref name="award2018">{{navedi splet |url=http://w1.c1.rada.gov.ua/pls/zweb2/webproc4_1?pf3511=65070 |title=Проект Постанови про звернення до Президента України щодо присвоєння звання Героя України Бандері Степану Андрійовичу (посмертно) |website=W1.c1.rada.gov.ua |publisher=Uradni spletni portal Vrhovne rade Ukrajine |access-date=5. decembra 2018}}</ref> Bandera je bil v Ukrajini razdvajujoča osebnost;<ref>{{citat |title=Ukrainians mark birthday anniversary of controversial nationalist |url=https://www.reuters.com/video/2016/01/01/ukrainians-mark-birthday-anniversary-of?videoId=366885439&videoChannel=14073 |access-date=27. november 2018}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.euronews.com/2016/01/02/ukrainians-march-in-honour-of-controversial-nationalist-hero-stepan-bandera |title=Ukrainians march in honour of controversial nationalist hero Stepan Bandera |date=2. januar 2016 |work=euronews |access-date=27. november 2018 |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://foreignpolicy.com/2015/04/27/dear-ukraine-please-dont-shoot-yourself-in-the-foot-nationalists-russia-bandera-rada/ |title=Dear Ukraine: Please Don't Shoot Yourself in the Foot |last=Cohen |first=Josh |website=Foreign Policy |language=en |access-date=27. novembra 2018}}</ref> medtem ko so ga nekateri Ukrajinci videli kot osvoboditelja, ki se je boril proti sovjetski, poljski in nemški državi ter poskušal ustanoviti neodvisno Ukrajino, je med drugimi Ukrajinci ter med Poljaki in Rusi veljal za [[fašizem|fašista]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.bbc.co.uk/ukrainian/pressreview/story/2009/08/090803_vyborcza_bandera_oh.shtml |title=BBCUkrainian.com {{!}} Преса {{!}} Виборча: Для поляків – бандит, а для українців – герой |website= bbc.co.uk |language=uk |access-date=5. januarja 2018}}</ref> in [[vojni zločin|vojnega zločinca]],<ref name=B2014ICCPRUIU>[http://www.aljazeera.com/indepth/features/2014/04/russia-ukraine-crisis-minority-under-pressure-2014423104132154242.html Russia's Ukrainian minority under pressure], ''Al Jazeera English'' (25. april 2014)<br />[https://www.washingtonpost.com/world/a-ghost-of-world-war-ii-history-haunts-ukraines-standoff-with-russia/2014/03/25/18d4b1e0-a503-4f73-aaa7-5dd5d6a1c665_story.html A ghost of World War II history haunts Ukraine’s standoff with Russia], [[Washington Post]] (25. marec 2014)</ref> ki je bil s svojimi sledilci odgovoren za [[poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pokole poljskih civilistov]]<ref>Henryk Komański & Szczepan Siekierka, Ludobójstwo dokonane przez nacjonalistów ukraińskich na Polakach w województwie tarnopolskim w latach 1939–1946 (2006) 2 dela, 1182 strani, na str. 203</ref> in deloma za [[holokavst]] v Ukrajini.<ref>{{navedi knjigo |title=Stepan Bandera : the life and afterlife of a Ukrainian nationalist : Fascism, genocide, and cult |last=Grzegorz |first=Rossolinski |date=2014 |publisher=Ibidem-Verlag |isbn=9783838206868 |location=Stuttgart |oclc=880566030}}</ref><ref>{{navedi knjigo |title=Holocaust in the Soviet Union. |url=https://archive.org/details/holocaustinsovie0000arad |last=Arad |first=Yitzhak |date=2009 |publisher=University of Nebraska Press |isbn=9780803222700 |location=Lincoln |page=[https://archive.org/details/holocaustinsovie0000arad/page/88 89] |oclc=466441935}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.jg-berlin.org/beitraege/details/nazikollaborateur-als-neuer-held-der-ukraine-i276d-2010-04-01.html |title=Nazikollaborateur als neuer Held der Ukraine - Jüdische Gemeinde zu Berlin |website=Jg-berlin.org |language=de |access-date=5. januarja 2018 |archive-date=2014-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140508023100/http://www.jg-berlin.org/beitraege/details/nazikollaborateur-als-neuer-held-der-ukraine-i276d-2010-04-01.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi revijo |last=Himka |first=John-Paul |title=The Lviv Pogrom of 1941: The Germans, Ukrainian Nationalists, and the Carnival Crowd |url=https://www.academia.edu/1314919 |language=en}}</ref> Rusija je po [[Revolucija dostojanstva|odstavitvi proruskega predsednika leta 2014]] v propagandi začela uporabljati termin »''banderovci''« in skušala z njim demonizirati Ukrajince, ustrahovati rusko manjšino v Ukrajini ter upravičevati [[Rusko-ukrajinska vojna|svojo agresijo na Ukrajino]].<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine to rewrite Soviet history with controversial 'decommunisation' laws|url=https://www.theguardian.com/world/2015/apr/20/ukraine-decommunisation-law-soviet|newspaper=The Guardian|date=2015-04-20|accessdate=2024-12-30|issn=0261-3077|language=en-GB}}</ref><ref name="faiola_2014">{{navedi novice|author=Faiola, Anthony|date=25 March 2014|url=https://www.washingtonpost.com/world/a-ghost-of-world-war-ii-history-haunts-ukraines-standoff-with-russia/2014/03/25/18d4b1e0-a503-4f73-aaa7-5dd5d6a1c665_story.html|title=A ghost of World War II history haunts Ukraine's standoff with Russia|newspaper=The Washington Post|access-date=9 October 2022}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Ukraine crisis: Does Russia have a case?|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26415508|newspaper=BBC News|date=2014-03-04|accessdate=2024-12-30|language=en-GB}}</ref><ref name=":1">{{navedi knjigo|last=McGlynn|first=Jade|url=https://books.google.com/books?id=gaavEAAAQBAJ&dq=the+Maidan+in+2013%E2%80%9314+but+to+say+that+the+majority+of+protestors+professed&pg=PA62|title=Memory Makers: The Politics of the Past in Putin's Russia|date=2023-05-04|publisher=Bloomsbury Publishing|isbn=978-1-350-28078-6|pages=61–65|language=en}}</ref> Ruski predsednik [[Vladimir Putin]] se je po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji]] leta 2022 večkrat skliceval na »''banderovce''« in z njim ter [[Nacionalsocializem|nacizmom]] povezoval ukrajinsko nacionalno identiteto.<ref name="DW.COM2">{{navedi novice|last=Goncharenko|first=Roman|date=22 May 2022|title=Stepan Bandera: Ukrainian hero or Nazi collaborator?|url=https://www.dw.com/en/stepan-bandera-ukrainian-hero-or-nazi-collaborator/a-61842720|access-date=|work=[[Deutsche Welle]]}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Treisman|first=Rachel|date=1 March 2022|title=Putin's claim of fighting against Ukraine 'neo-Nazis' distorts history, scholars say|language=en|work=NPR|url=https://www.npr.org/2022/03/01/1083677765/putin-denazify-ukraine-russia-history|access-date=24 September 2022|quote=And Putin has accused 'Banderites and neo-Nazis' of putting up heavy weapons and using human shields... Banderites is a term used — often pejoratively — to describe followers of controversial Ukrainian nationalist leader Stepan Bandera, and Ukrainian nationalists in general.}}</ref><ref>{{navedi splet|date=21 April 2022|title=Debunking "Denazification"|url=https://www.csce.gov/international-impact/debunking-denazification|access-date=15 June 2022|website=CSCE|language=en|archive-date=2025-01-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250113174402/https://www.csce.gov/international-impact/debunking-denazification/|url-status=dead}}</ref> Ruska vojska je »podporo Banderi« uporabljala kot izgovor za zapiranje ljudi, mučenje in poboje.<ref>{{navedi novice|last1=Khurshudyan|first1=Isabelle|last2=Chavez|first2=Michael Robinson|title=Ukrainian villagers describe cruel and brutal Russian occupation|url=https://www.washingtonpost.com/world/interactive/2022/russian-soldiers-beat-torture-ukrainian-villagers/|access-date=24 September 2022|newspaper=Washington Post|language=en}}</ref><ref name="DW.COM3" /> Zaradi ruske agresije je močno narastel delež Ukrajincev, ki so Bandero označil kot pozitivno osebnost, predvsem kot simbol boja proti Rusom; leta 2021 ga je 32% prebivalcev videlo kot pozitivno zgodovinsko osebnost, leto kasneje pa je ta delež narastel na 74%.<ref>{{navedi splet|script-title=uk:Опитування: діяльність Бандери позитивною для України вважають 32% українців, стільки ж – негативною|trans-title=Poll: 32% of Ukrainians consider Bandera's activities positive for Ukraine, the same number negative|url=https://www.radiosvoboda.org/a/news-bandera-opytuvannia/31242941.html|access-date=7 May 2021|website=Радіо Свобода|language=uk}}</ref><ref name="DW.COM2" /><ref>{{navedi novice|author=Liza Rozovsky|date=1 June 2022|title=The Truth About Ukrainian Nationalism and Claims It's Tainted by Nazism|url=https://www.haaretz.com/world-news/europe/2022-06-01/ty-article-magazine/.premium/understanding-ukrainian-nationalism-and-claims-its-tainted-by-nazism/00000181-1a0c-d9b4-a199-be1e4a3c0000|access-date=29 September 2022|work=Haaretz|language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Stepan Bandera}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bandera, Stepan}} [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Sachsenhausen]] [[Kategorija:Atentatorji]] [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Ukrajinski politiki]] 7bc07pxsedhofh7yctjq1hb3j5333zk 0 519907 6752591 6681625 2026-09-18T17:35:58Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Classis, antično pristanišče]] na [[Classis (pristanišče)]] 6681625 wikitext text/x-wiki '''Classis''' ali '''Civitas Classis''' je bilo [[pristanišče]] 4 km jugovzhodno od [[Ravenna|Ravene]] v [[Italija|Italiji]]. Nastalo je v prvem stoletju pr. n. št. in je bilo zapuščeno proti koncu devetega stoletje n. št. ==Nastanek pristanišča== Ravena je bila zasnovana v drugem stoletju pred n.št. na [[laguna|lagunskem]] ozemlju vzdolž severnega [[Jadran]]a. Po nekaterih podatkih <ref>Jordan</ref> naj bi mesto ustanovili [[Severnojadranski Veneti]], skupaj z raznimi manjšimi ribiškimi zaselki, med katere se prišteva tudi bodoči Classis. Slednji se je zaradi ugodne lege razvil v trgovsko pristanišče, ki ga moderni zgodovinarji imenujejo kar Ravensko pristanišče, vendar je treba upoštevati, da Ravena, ki se je razvila v rimljansko ''civitas foederata'' in nato ''municipium'', ni tega pristanišča zasedla ali vključila v svoja posestva. To se je zgodilo šele leta 27 pr.n.št., ko je [[cesar]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] odločil, da se v zavetju lagune ustanovi samostojno vojaško pristanišče imenovano ''Civitas Classis'' (= Mesto flote). Do tedaj so maloštevilna rimljanska pristanišča bila le večja ribiška naselja ([[Portus]]) ali zbirniki za priobalno trgovino ([[Ostia Antica|Ostia]]), zato je zadostovalo, da so nudila možnost priveza in obzidan, normalno šesterokoten, bazen kot zavetje pred odprtim morjem. Za [[vojna mornarica|vojno mornarico]] pa to ni bilo dovolj, zato je bilo izbrano lagunsko področje, obdano z [[močvirje|močvirji]] in plitvinami, torej težko dosegljivo tako s kopnega kot z morja. ''Civitas Classis'' je bila tako pomembna, da je dal cesar izkopati dva posebna kanala, ki sta jo povezovala tako naravnost z odprtim morjem kot na drugi strani z Raveno, pa tudi novo cesto, ''via Cesarea'', ki je preko Ravene vodila na sever. Pozneje je bil ta kanal podaljšan od Ravene do [[Oglej]]a, kar je dovolilo, da se je pomorski promet lahko odvijal v zavetju lagune naravnost od Classisa do [[Beneška laguna|Beneške lagune]], se pravi za kar 250 km.<ref>Plinij</ref> ==Značilnosti pristanišča== Pristanišču je bilo namenjeno skoraj 1000 [[hektar]]jev južno od naselja. Namesto zidanega bazena so bile osnovne instalacije v ''Civitas Classis'' zgrajene na kolih. Kakor v [[Benetke|Benetkah]], so bili koli predvsem iz [[jelša|jelševega lesa]], ki je po besedah Vitruvija<ref>Vitruvius, II, IX, 10 in 16</ref> pod vodo “večno obstojen”. Ko so bili ti postavljeni, so gradnjo nadaljevali z velikimi [[hrast]]ovimi tramovi. Do 1. stoletja našega štetja so mednje vgrajevali [[keramika|keramične]] drobce. V 2. stoletju je bilo pristanišče prenovljeno in obdano z [[opeka|opeko]]. Ker je bil dostop do sladke vode težaven in v slučaju [[vojna|vojne]] nemogoč, je dal cesar [[Trajan]] zgraditi 35 km dolg [[akvadukt]] do Classisa, ki je lahko oskrboval tudi Raveno. Po izgradnji pristanišča je število tam živečih [[vojak]]ov in njihovih družin raslo počasi, a vztrajno. Med Raveno in Classisem je ob Avgustovi cesti nastalo novo predmestje, tudi to imenovano ''Cesarea'', ki je dejansko povezalo Classis in Raveno v isto naselje. V naslednjih tristo letih je postal Classis najpomembnejše rimsko pomorsko oporišče, dom vzhodnosredozemske [[flota|flote]]. [[Zgodovinar]] iz 3. stoletja [[Kasij Dion]] navaja, da je imela flota dvesto petdeset ladij. To je edino poročilo, ki je preživelo do danes in samo zato, ker ga je citiral [[Jordan (zgodovinar)|Jordan]], zgodovinar iz 6. stoletja.<ref>Jordan</ref> Za zasidranje plovil je bilo na razpolago 3 km pomolov. Razna [[skladišče|skladišča]], [[arzenal]]i in [[ladjedelnica|ladjedelniški obrati]] so bili na razpolago vzdolž vse obale. Okoli pristanišča so se razprostirale vojašnice in začasna taborišča, nato trgovine in administrativna telesa. Samo naselje se je razvilo že v tretjem stoletju in je bilo kmalu obdano s polkrožnim obzidjem. Vendar sta kaj kmalu tako Ravena kot Classis začela propadati zaradi [[kriza tretjega stoletja|krize 3. stoletja]]. Pristanišče ni bilo več vzdrževano; [[subsidenca]] je onesposobila več [[pomol]]ov in obalnih [[infrastruktura|infrastruktur]], zato je bil sedež [[rimska vojna mornarica|rimske vojne mornarice]] v četrtem stoletju prestavljen v novo prestolnico – [[Bizanc]]. ==Flota== Rimljanska vojna mornarica je bila sestavljena iz dveh glavnih flot in več manjših. Glavni sta bili Misenska (''Classis Misenensis'') pri [[Neapelj|Neaplju]], ki je nadzorovala zahodno [[Sredozemlje]], in Ravenska (''Classis Ravennatis'') pri Raveni, ki je bila zadolžena za vzhodnega. S propadanjem zahodnega dela [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je tudi Misenska flota prenehala obstajati, medtem ko je [[Bizantinsko cesarstvo]] aktivno podpiralo Ravensko floto, ki je tako v četrtem stoletju skušala patruljirati celotno Sredozemlje. Floto so sestavljale triere, kvadrireme in liburne (lahka plovila). Te ladje so bile poimenovane po bogovih, boginjah in rekah. Natančno število plovil ni znano, po nekaterih podatkih naj bi do leta 69 imela flota pet tisoč ladij. <ref>Pitassi</ref> V vsaki od dveh večjih flot je bilo stalno nameščenih okoli 10.000 vojakov z družinami, saj je flota zaposlovala poleg vojaščine tudi ladjedelske mojstre (izdelovalce sekir, tesarje, serviserje), mornarje (veslače, pilote, dajalce ritma za veslače), ekonome (preskrbovalce [[hrana|hrane]] in potrebščin, kuharje), [[zdravnik|zdravniško osebje]], pisarje in [[orožje|orožarje]]. ==Prenova pristanišča in njegov propad== [[Slika:Harbor of Classe mosaic - Sant'Apollinare Nuovo - Ravenna 2016.jpg|thumb|400px|Mozaik v cerkvi Sant'Apollinare Nuovo, ki prikazuje vojaško pristanišče Classe]] ''Civitas Classis'' je bila ne samo odročna, temveč predvsem potrebna stalnega vzdrževanja vsled pogrezanja, ki ga oddaljeni Bizanc ni mogel nuditi. Tako je bizantinski cesar [[Zenon]] spodbudil [[Teoderik Veliki|Teoderika]], naj napade Italijo in ji vlada kot namestnik, kar se je tudi zgodilo. Teoderik je ustanovil svojo prestolnico v Raveni in skušal obnoviti poškodovano ''Civitas Classis''. V cerkvi Sant'Apollinare Nuovo v Raveni je ohranjen večji [[mozaik]], ki prikazuje pristanišče v teh letih. Mesto Classis z [[amfiteater|amfiteatrom]] in [[bazilika|baziliko]] je obzidano, vhod v pristanišče pa obdajata dva [[svetilnik]]a. Ostanki svetilnikov niso bili nikoli najdeni. Mozaik je bil namerno poškodovan, ker je bila cerkev originalno rezervirana za [[arijanstvo|arijansko bogoslužje]], ki ga lokalno prebivalstvo ni sprejelo. Šele v šestem stoletju je bila cerkev posvečena za [[katolištvo|katoliški obred]].<ref>Adorno, stran 219-222</ref> [[Slika:Classe harbour archaeological site overview.JPG|thumb| Pregled aheološkega najdišča v Classeju]] Pomemben del pristanišča je bilo njegovo [[žito|žitno]] skladišče, zato je bilo popravljeno in obnovljeno v teku petega stoletja, vendar to ni bilo več vojaško pristanišče, temveč le [[blago]]vno. Naselje se je povečalo in postopoma raslo, tako je v kratkem ''Civitas Classis'' pridobila status [[mesto|mesta]]. Za časa vladanja Teoderika (493-526) je bila glavni baziliki prizidana [[krstilnica]] in dograjena je bila tudi druga manjša bazilika s [[samostan]]om. Danes so od obeh vidni le [[arheologija|arheološki]] ostanki.<ref>Treccani</ref> Kmalu so začeli prodirati na [[Apeninski polotok]] [[Langobardi]], ki se jim je najuspešneje zoperstavljal [[Ravenski eksarhat]], obširna [[Bizantinci|bizantinska]] posest na polotoku. Da bi zavzeli Raveno, so Langobardi večkrat napadli najprej ''Civitas Classis''. Že pri prvem napadu (okoli leta 580) so uničili mestno obzidje in zasedli mesto; pregnali so jih Bizantinci leta 585<ref>Menchelli, stran 606.</ref>. Drugič je zavzel mesto [[Faroald II.]] iz [[Vojvodina Spoleto|Spoleta]], a ga je na zahtevo eksarha povrnil Bizantincem (712-713). Še tretjič so Langobardi zavzeli Classis, ko je [[Liutprand]] oblegal Raveno leta 717; tokrat je bilo pristanišče popolnoma opustošeno. Preostanek flote je bil premeščen v Bizanc in mornarica je zapustila Classis. Eksarh je bil zaradi [[ikonoklazem|ikonoklazma]] razrešen funkcije in leta 751 so ga Langobardi usmrtili. Obmejni kraji Vzhodnega rimskega cesarstva, predvsem italijanske obale, so bili prepuščeni svoji usodi. Ozemlje je prešlo pod [[Franki|Franke]], ki so ga pozneje odstopili [[Papeška država|Papeški državi]]. Ti napadi pa niso pregnali civilnih prebivalcev. Šele [[Turki|turški]] [[piratstvo|pirati]], ki so leta 870 izropali mesto in se znesli predvsem nad baziliko Svetega Apolinarija, naj bi prepričali ljudi, da so zapustili domove in se zatekli v Raveno.<ref>Andraghetti</ref> Dokončno naj bi se prebivalci odselili približno med letoma 1000 do 1100 po hudih [[poplava]]h reke [[Pad]], ki se je večkrat izlivala v morje kar preko mesta.<ref>Pelati</ref> ==Arheološko najdišče== [[Slika:Antico porto di Classe-Vista generale dell&#039;area archeologica 1.jpg|thumb| Temelji pristaniške taverne]] Današnje naselje [[Classe]] je [[arheološko najdišče]]. Tla pod Raveno in Classejem se že stoletja pogrezajo zaradi subsidence, medtem ko pogoste poplave reke Pad prinašajo velike količine blata in materiala, ki istočasno višajo in širijo obalo. Vsako stoletje se obala potopi za približno 16–23 cm, vendar se kostantno premika proti vzhodu, zato so izkopavanja nekdanjega pristanišča ''Civitas Classis'' že 9 km oddaljena od morja. Ko arheologi kopljejo, najdejo artefakte na različnih ravneh. Od 2–4 m je material iz [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotskega kraljestva]], od 3–6 m pod površjem je material iz [[Rimsko cesarstvo|cesarske vladavine]] in od 4–8 m material iz [[Rimska republika|Rimske republike]]. Tako na primer ena od današnjih ulic mesta Ravena leži nad štirimi starejšimi ulicami, ki se vrstijo v globino v razdaljah 15 cm in katerih najnižja plast je osnova cesarjeve ulice, ki jo je dal izgraditi Avgust iz ''Civitas Classis'' preko Ravene proti severu.<ref>Cirelli</ref> [[Slika:Classe harbour archaeological site, street and walls.JPG|thumb| Starodavne ulice in zidovi Classisa]] 16. julija 2015 je arheološko najdišče postalo [[muzej]], ki je odprt za obiskovalce.<ref>http://www.parcoarcheologicodiclasse.it</ref> Glavna mesta izkopavanja so: Podere Chiavichetta, San Severo, Podere Marabina, Podere Ponte Nuovo in San Probo. Velikega pomena je [[pokopališče]], ki so ga odkrili v severnem delu Ravene in se razteza do bazilike svetega Apolinarija v Classisu. Tu so bili pokopani ''klasijariji'', to je mornarji in vojaki rimske flote, ter njihove družine. Iz nagrobnih napisov in spomenikov, ki so nastali med prvim in tretjim stoletjem, je bilo razbranih veliko podatkov o starosti in poreklu pokopanih, pa tudi o njihovih činih in nalogah. Razvidno je, da so vsi ''klasijariji'' prihajali iz vzhodnega predela cesarstva, to je iz [[Ilirija (država)|Ilirije]], [[Grčija|Grčije]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Panonija|Panonije]], [[Egipt]]a in [[Sirija|Sirije]]. Med drugim so bila ugotovljena tudi imena ladij, na katerih so službovali, kar je omogočilo boljše poznanje celotne vojne mornarice.<ref>Starr</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last= Jordan|first= Alan|title= Getica|year= |publisher= |location= |isbn=}} * {{navedi knjigo |last= Plinij |first= Starejši|title= Naturalis Historia |year= |publisher= |location= |isbn=}} * {{navedi knjigo |last= Vitruvius|first= Marcus|title= De Architectura |year= 1791|url= https://archive.org/details/bim_eighteenth-century_de-architectura-englis_vitruvius_1791_1|publisher= |location= |isbn=}} * {{navedi knjigo |last= Pitassi |first= Michael |title= The Navies of Rome |url= https://archive.org/details/naviesofrome0000pita |year= 2009|publisher= Boydell |location= Woodbridge U.K. |isbn=}} * {{navedi knjigo |last1= Adorno |first1= Piero |last2= Mastrangelo |first2= Adriana |title= Segni d'arte, Sant'Apollinare Nuovo |year= 2007|publisher= G. D'Anna |location= |isbn=88-8104-843-4}} * {{navedi knjigo |last1= Menchelli |first1=Simonetta | last2= Santoro |first2= Sara |last3= Pasquinucci |first3= Marinella |last4= Guiducci |first4= Gabriella |title= Late roman coarse wares, cooking wares and amphorae in the Mediterranean |year= 2010|publisher= Archaeopress|location= Oxford |isbn=978-1-4073-0734-3}} * {{navedi knjigo |last= Andraghetti |first= Gian Franco |title= Aquae Condunt Urbis |year= 2007|publisher= Media News |location= Ravenna |isbn=}} * {{navedi knjigo |last = Pelati |first= Pierino |title= Acque, terre e borghi del territorio mantovano. Saggio di toponomastica |year= 1996|publisher= |location= Asola |isbn=}} * {{navedi splet |url= |title= Roma sul mare e il porto augusteo di Classe|last1= Cirelli |first1= Enrico |last2= |first2= |date= |website= Ravenna e l’Adriatico dalle origini all’età romana |publisher= |accessdate=13. avgust 2023}} * {{navedi knjigo |last= Starr |first= Chester |title= The Influence of Sea Power on Ancient History |url= https://archive.org/details/influenceofseapo0000star |year= 1989|publisher =Oxford University Press |location= New York |isbn=}} {{refend}} ==Glej tudi== *[[Papeška država#Donacije]] *[[Langobardi]] *[[Rimska vojna mornarica]] {{Coord|44|23|42|N|12|13|12|E|type:landmark_region:IT|display=title}} [[Kategorija:Ravena]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Emilija - Romanja]] cfxtux6ta4q7a3bg5907ymayfljqs7a 6752593 6752591 2026-09-18T17:37:33Z Erardo Galbi 166658 6752593 wikitext text/x-wiki '''Classis''' ali '''Civitas Classis''' je bilo [[pristanišče]] 4 km jugovzhodno od [[Ravenna|Ravene]] v [[Italija|Italiji]]. Nastalo je v prvem stoletju pr. n. št. in je bilo zapuščeno proti koncu devetega stoletje n. št. ==Nastanek pristanišča== Ravena je bila zasnovana v 2. stoletju pr. n. št. na [[laguna|lagunskem]] ozemlju vzdolž severnega [[Jadran]]a. Po nekaterih podatkih<ref>Jordan</ref> naj bi mesto ustanovili [[Severnojadranski Veneti]], skupaj z raznimi manjšimi ribiškimi zaselki, med katere se prišteva tudi bodoči Classis. Slednji se je zaradi ugodne lege razvil v trgovsko pristanišče, ki ga moderni zgodovinarji imenujejo kar Ravensko pristanišče, vendar je treba upoštevati, da Ravena, ki se je razvila v rimljansko ''civitas foederata'' in nato ''municipium'', ni tega pristanišča zasedla ali vključila v svoja posestva. To se je zgodilo šele leta 27 pr.n.št., ko je [[cesar]] [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] odločil, da se v zavetju lagune ustanovi samostojno vojaško pristanišče imenovano ''Civitas Classis'' (= Mesto flote). Do tedaj so maloštevilna rimljanska pristanišča bila le večja ribiška naselja ([[Portus]]) ali zbirniki za priobalno trgovino ([[Ostia Antica|Ostia]]), zato je zadostovalo, da so nudila možnost priveza in obzidan, normalno šesterokoten, bazen kot zavetje pred odprtim morjem. Za [[vojna mornarica|vojno mornarico]] pa to ni bilo dovolj, zato je bilo izbrano lagunsko področje, obdano z [[močvirje|močvirji]] in plitvinami, torej težko dosegljivo tako s kopnega kot z morja. ''Civitas Classis'' je bila tako pomembna, da je dal cesar izkopati dva posebna kanala, ki sta jo povezovala tako naravnost z odprtim morjem kot na drugi strani z Raveno, pa tudi novo cesto, ''via Cesarea'', ki je preko Ravene vodila na sever. Pozneje je bil ta kanal podaljšan od Ravene do [[Oglej]]a, kar je dovolilo, da se je pomorski promet lahko odvijal v zavetju lagune naravnost od Classisa do [[Beneška laguna|Beneške lagune]], se pravi za kar 250 km.<ref>Plinij</ref> ==Značilnosti pristanišča== Pristanišču je bilo namenjeno skoraj 1000 [[hektar]]jev južno od naselja. Namesto zidanega bazena so bile osnovne instalacije v ''Civitas Classis'' zgrajene na kolih. Kakor v [[Benetke|Benetkah]], so bili koli predvsem iz [[jelša|jelševega lesa]], ki je po besedah Vitruvija<ref>Vitruvius, II, IX, 10 in 16</ref> pod vodo “večno obstojen”. Ko so bili ti postavljeni, so gradnjo nadaljevali z velikimi [[hrast]]ovimi tramovi. Do 1. stoletja našega štetja so mednje vgrajevali [[keramika|keramične]] drobce. V 2. stoletju je bilo pristanišče prenovljeno in obdano z [[opeka|opeko]]. Ker je bil dostop do sladke vode težaven in v slučaju [[vojna|vojne]] nemogoč, je dal cesar [[Trajan]] zgraditi 35 km dolg [[akvadukt]] do Classisa, ki je lahko oskrboval tudi Raveno. Po izgradnji pristanišča je število tam živečih [[vojak]]ov in njihovih družin raslo počasi, a vztrajno. Med Raveno in Classisem je ob Avgustovi cesti nastalo novo predmestje, tudi to imenovano ''Cesarea'', ki je dejansko povezalo Classis in Raveno v isto naselje. V naslednjih tristo letih je postal Classis najpomembnejše rimsko pomorsko oporišče, dom vzhodnosredozemske [[flota|flote]]. [[Zgodovinar]] iz 3. stoletja [[Kasij Dion]] navaja, da je imela flota dvesto petdeset ladij. To je edino poročilo, ki je preživelo do danes in samo zato, ker ga je citiral [[Jordan (zgodovinar)|Jordan]], zgodovinar iz 6. stoletja.<ref>Jordan</ref> Za zasidranje plovil je bilo na razpolago 3 km pomolov. Razna [[skladišče|skladišča]], [[arzenal]]i in [[ladjedelnica|ladjedelniški obrati]] so bili na razpolago vzdolž vse obale. Okoli pristanišča so se razprostirale vojašnice in začasna taborišča, nato trgovine in administrativna telesa. Samo naselje se je razvilo že v tretjem stoletju in je bilo kmalu obdano s polkrožnim obzidjem. Vendar sta kaj kmalu tako Ravena kot Classis začela propadati zaradi [[kriza tretjega stoletja|krize 3. stoletja]]. Pristanišče ni bilo več vzdrževano; [[subsidenca]] je onesposobila več [[pomol]]ov in obalnih [[infrastruktura|infrastruktur]], zato je bil sedež [[rimska vojna mornarica|rimske vojne mornarice]] v četrtem stoletju prestavljen v novo prestolnico – [[Bizanc]]. ==Flota== Rimljanska vojna mornarica je bila sestavljena iz dveh glavnih flot in več manjših. Glavni sta bili Misenska (''Classis Misenensis'') pri [[Neapelj|Neaplju]], ki je nadzorovala zahodno [[Sredozemlje]], in Ravenska (''Classis Ravennatis'') pri Raveni, ki je bila zadolžena za vzhodnega. S propadanjem zahodnega dela [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je tudi Misenska flota prenehala obstajati, medtem ko je [[Bizantinsko cesarstvo]] aktivno podpiralo Ravensko floto, ki je tako v četrtem stoletju skušala patruljirati celotno Sredozemlje. Floto so sestavljale triere, kvadrireme in liburne (lahka plovila). Te ladje so bile poimenovane po bogovih, boginjah in rekah. Natančno število plovil ni znano, po nekaterih podatkih naj bi do leta 69 imela flota pet tisoč ladij. <ref>Pitassi</ref> V vsaki od dveh večjih flot je bilo stalno nameščenih okoli 10.000 vojakov z družinami, saj je flota zaposlovala poleg vojaščine tudi ladjedelske mojstre (izdelovalce sekir, tesarje, serviserje), mornarje (veslače, pilote, dajalce ritma za veslače), ekonome (preskrbovalce [[hrana|hrane]] in potrebščin, kuharje), [[zdravnik|zdravniško osebje]], pisarje in [[orožje|orožarje]]. ==Prenova pristanišča in njegov propad== [[Slika:Harbor of Classe mosaic - Sant'Apollinare Nuovo - Ravenna 2016.jpg|thumb|400px|Mozaik v cerkvi Sant'Apollinare Nuovo, ki prikazuje vojaško pristanišče Classe]] ''Civitas Classis'' je bila ne samo odročna, temveč predvsem potrebna stalnega vzdrževanja vsled pogrezanja, ki ga oddaljeni Bizanc ni mogel nuditi. Tako je bizantinski cesar [[Zenon]] spodbudil [[Teoderik Veliki|Teoderika]], naj napade Italijo in ji vlada kot namestnik, kar se je tudi zgodilo. Teoderik je ustanovil svojo prestolnico v Raveni in skušal obnoviti poškodovano ''Civitas Classis''. V cerkvi Sant'Apollinare Nuovo v Raveni je ohranjen večji [[mozaik]], ki prikazuje pristanišče v teh letih. Mesto Classis z [[amfiteater|amfiteatrom]] in [[bazilika|baziliko]] je obzidano, vhod v pristanišče pa obdajata dva [[svetilnik]]a. Ostanki svetilnikov niso bili nikoli najdeni. Mozaik je bil namerno poškodovan, ker je bila cerkev originalno rezervirana za [[arijanstvo|arijansko bogoslužje]], ki ga lokalno prebivalstvo ni sprejelo. Šele v šestem stoletju je bila cerkev posvečena za [[katolištvo|katoliški obred]].<ref>Adorno, stran 219-222</ref> [[Slika:Classe harbour archaeological site overview.JPG|thumb| Pregled aheološkega najdišča v Classeju]] Pomemben del pristanišča je bilo njegovo [[žito|žitno]] skladišče, zato je bilo popravljeno in obnovljeno v teku petega stoletja, vendar to ni bilo več vojaško pristanišče, temveč le [[blago]]vno. Naselje se je povečalo in postopoma raslo, tako je v kratkem ''Civitas Classis'' pridobila status [[mesto|mesta]]. Za časa vladanja Teoderika (493-526) je bila glavni baziliki prizidana [[krstilnica]] in dograjena je bila tudi druga manjša bazilika s [[samostan]]om. Danes so od obeh vidni le [[arheologija|arheološki]] ostanki.<ref>Treccani</ref> Kmalu so začeli prodirati na [[Apeninski polotok]] [[Langobardi]], ki se jim je najuspešneje zoperstavljal [[Ravenski eksarhat]], obširna [[Bizantinci|bizantinska]] posest na polotoku. Da bi zavzeli Raveno, so Langobardi večkrat napadli najprej ''Civitas Classis''. Že pri prvem napadu (okoli leta 580) so uničili mestno obzidje in zasedli mesto; pregnali so jih Bizantinci leta 585.<ref>Menchelli, stran 606.</ref> Drugič je zavzel mesto [[Faroald II.]] iz [[Vojvodina Spoleto|Spoleta]], a ga je na zahtevo eksarha povrnil Bizantincem (712-713). Še tretjič so Langobardi zavzeli Classis, ko je [[Liutprand]] oblegal Raveno leta 717; tokrat je bilo pristanišče popolnoma opustošeno. Preostanek flote je bil premeščen v Bizanc in mornarica je zapustila Classis. Eksarh je bil zaradi [[ikonoklazem|ikonoklazma]] razrešen funkcije in leta 751 so ga Langobardi usmrtili. Obmejni kraji Vzhodnega rimskega cesarstva, predvsem italijanske obale, so bili prepuščeni svoji usodi. Ozemlje je prešlo pod [[Franki|Franke]], ki so ga pozneje odstopili [[Papeška država|Papeški državi]]. Ti napadi pa niso pregnali civilnih prebivalcev. Šele [[Turki|turški]] [[piratstvo|pirati]], ki so leta 870 izropali mesto in se znesli predvsem nad baziliko Svetega Apolinarija, naj bi prepričali ljudi, da so zapustili domove in se zatekli v Raveno.<ref>Andraghetti</ref> Dokončno naj bi se prebivalci odselili približno med letoma 1000 do 1100 po hudih [[poplava]]h reke [[Pad]], ki se je večkrat izlivala v morje kar preko mesta.<ref>Pelati</ref> ==Arheološko najdišče== [[Slika:Antico porto di Classe-Vista generale dell&#039;area archeologica 1.jpg|thumb| Temelji pristaniške taverne]] Današnje naselje [[Classe]] je [[arheološko najdišče]]. Tla pod Raveno in Classejem se že stoletja pogrezajo zaradi subsidence, medtem ko pogoste poplave reke Pad prinašajo velike količine blata in materiala, ki istočasno višajo in širijo obalo. Vsako stoletje se obala potopi za približno 16–23 cm, vendar se kostantno premika proti vzhodu, zato so izkopavanja nekdanjega pristanišča ''Civitas Classis'' že 9 km oddaljena od morja. Ko arheologi kopljejo, najdejo artefakte na različnih ravneh. Od 2–4 m je material iz [[Ostrogotsko kraljestvo|Ostrogotskega kraljestva]], od 3–6 m pod površjem je material iz [[Rimsko cesarstvo|cesarske vladavine]] in od 4–8 m material iz [[Rimska republika|Rimske republike]]. Tako na primer ena od današnjih ulic mesta Ravena leži nad štirimi starejšimi ulicami, ki se vrstijo v globino v razdaljah 15 cm in katerih najnižja plast je osnova cesarjeve ulice, ki jo je dal izgraditi Avgust iz ''Civitas Classis'' preko Ravene proti severu.<ref>Cirelli</ref> [[Slika:Classe harbour archaeological site, street and walls.JPG|thumb| Starodavne ulice in zidovi Classisa]] 16. julija 2015 je arheološko najdišče postalo [[muzej]], ki je odprt za obiskovalce.<ref>http://www.parcoarcheologicodiclasse.it</ref> Glavna mesta izkopavanja so: Podere Chiavichetta, San Severo, Podere Marabina, Podere Ponte Nuovo in San Probo. Velikega pomena je [[pokopališče]], ki so ga odkrili v severnem delu Ravene in se razteza do bazilike svetega Apolinarija v Classisu. Tu so bili pokopani ''klasijariji'', to je mornarji in vojaki rimske flote, ter njihove družine. Iz nagrobnih napisov in spomenikov, ki so nastali med prvim in tretjim stoletjem, je bilo razbranih veliko podatkov o starosti in poreklu pokopanih, pa tudi o njihovih činih in nalogah. Razvidno je, da so vsi ''klasijariji'' prihajali iz vzhodnega predela cesarstva, to je iz [[Ilirija (država)|Ilirije]], [[Grčija|Grčije]], [[Dalmacija|Dalmacije]], [[Panonija|Panonije]], [[Egipt]]a in [[Sirija|Sirije]]. Med drugim so bila ugotovljena tudi imena ladij, na katerih so službovali, kar je omogočilo boljše poznanje celotne vojne mornarice.<ref>Starr</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo |last= Jordan|first= Alan|title= Getica|year= |publisher= |location= |isbn=}} * {{navedi knjigo |last= Plinij |first= Starejši|title= Naturalis Historia |year= |publisher= |location= |isbn=}} * {{navedi knjigo |last= Vitruvius|first= Marcus|title= De Architectura |year= 1791|url= https://archive.org/details/bim_eighteenth-century_de-architectura-englis_vitruvius_1791_1|publisher= |location= |isbn=}} * {{navedi knjigo |last= Pitassi |first= Michael |title= The Navies of Rome |url= https://archive.org/details/naviesofrome0000pita |year= 2009|publisher= Boydell |location= Woodbridge U.K. |isbn=}} * {{navedi knjigo |last1= Adorno |first1= Piero |last2= Mastrangelo |first2= Adriana |title= Segni d'arte, Sant'Apollinare Nuovo |year= 2007|publisher= G. D'Anna |location= |isbn=88-8104-843-4}} * {{navedi knjigo |last1= Menchelli |first1=Simonetta | last2= Santoro |first2= Sara |last3= Pasquinucci |first3= Marinella |last4= Guiducci |first4= Gabriella |title= Late roman coarse wares, cooking wares and amphorae in the Mediterranean |year= 2010|publisher= Archaeopress|location= Oxford |isbn=978-1-4073-0734-3}} * {{navedi knjigo |last= Andraghetti |first= Gian Franco |title= Aquae Condunt Urbis |year= 2007|publisher= Media News |location= Ravenna |isbn=}} * {{navedi knjigo |last = Pelati |first= Pierino |title= Acque, terre e borghi del territorio mantovano. Saggio di toponomastica |year= 1996|publisher= |location= Asola |isbn=}} * {{navedi splet |url= |title= Roma sul mare e il porto augusteo di Classe|last1= Cirelli |first1= Enrico |last2= |first2= |date= |website= Ravenna e l’Adriatico dalle origini all’età romana |publisher= |accessdate=13. avgust 2023}} * {{navedi knjigo |last= Starr |first= Chester |title= The Influence of Sea Power on Ancient History |url= https://archive.org/details/influenceofseapo0000star |year= 1989|publisher =Oxford University Press |location= New York |isbn=}} {{refend}} ==Glej tudi== *[[Papeška država#Donacije]] *[[Langobardi]] *[[Rimska vojna mornarica]] {{Coord|44|23|42|N|12|13|12|E|type:landmark_region:IT|display=title}} [[Kategorija:Ravena]] [[Kategorija:Zgodovina Italije]] [[Kategorija:Pristanišča v Italiji]] [[Kategorija:Emilija - Romanja]] rdos87mv6fznmwgxtdnu8610k1nur2p 0 520789 6752499 6263385 2026-09-18T14:06:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752499 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Roza Souvan''' (rojena Fröhlih), [[slovenci|slovenska]] [[igralec|igralka]], * [[10. november]] [[1848]], [[Ljubljana]], † [[1919]], [[Dunaj]]. Oče ji je bil posestnik in trgovec Anton Fröhlih. Mati ji je bila italijanskega rodu Katarina Tribuzzi. Kot igralka je prvič nastopila leta 1865 kot Ivanka v priredbi igre M. Grandjeana Svitoslav Zajček,<ref name = "Sibio">{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi594935/|title=Souvan, Roza 1848-1919|publisher=SiBio|accessdate=30. junija 2022}}</ref> 17. decembra 1865 pa kot Bogomila v Krstu pri Savici (Prešernu v spomin priredil [[Franc Henrik Penn|H. Penn]]).<ref name = "Sigledal">{{navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Roza_Souvan|title=Roza Souvan|publisher=SiGledal|accessdate=30. junija 2022|archive-date=2022-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20221207064449/https://sigledal.org/geslo/Roza_Souvan|url-status=dead}}</ref> Kmalu je postala ena najbolj priljubljenih igralk ljubljanskega [[čitalništvo|čitalniškega]] obdobja. Ob ustanovitvi Dramatičnega društva, leta 1867, je začela nastopati tudi na taborih. 5. oktobra 1868 se je [[poroka|poročila]] s trgovcem [[Ferdinand Souvan|Ferdinandom Souvanom]] in prenehala nastopati. Po ločitvi leta 1881, se je preselila na Dunaj, kjer je umrla, ko jo je na cesti povozil [[tramvaj]].<ref name = "Sibio" /> ==Sklici== {{refsez}} {{bio-stub}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Souvan, Roza}} [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Umrli v prometnih nesrečah]] knqwp10m0ph0s9xfdmq1v3ov1mn0gu1 0 521439 6752652 6715684 2026-09-18T20:55:38Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke D-day_-_British_Forces_during_the_Invasion_of_Normandy_6_June_1944_B5246.jpg z [[c:File:D-day_-_British_Forces_during_the_Invasion_of_Normandy_7_June_1944_B5246.jpg|D-day_-_British_Forces_during_the_Invasion_of_Nor 6752652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Izkrcanje v Normandiji | place = [[Normandija]], [[Francija]] | image = Into the Jaws of Death 23-0455M edit.jpg | caption = Ameriški vojaki prebijajo na obalo Omaha, zjutraj 6. junija 1944 | date = 6. junij 1944 | result = Odločilna zmaga zaveznikov | combatant1 = {{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Združene države Amerike]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />{{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br />{{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />{{ikonazastave|Češkoslovaška}} [[Češkoslovaška]]<br />{{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<br />{{ikonazastave|Nizozemska}} [[Nizozemska]]<br />{{ikonazastave|Norveška}} [[Norveška]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br />{{ikonazastave|Grčija}} [[Grčija]]<br />{{ikonazastave|Poljska}} [[Poljska]] | combatant2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Tretji rajh]] | commander1 = [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bernard Montgomery]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Miles Dempsey]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Trafford Leigh-Mallory]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Bertram Ramsay]]<br />[[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|22px]] [[Arthur Tedder]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Dwight D. Eisenhower]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike}} [[Omar Bradley]] | commander2 = {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Gerd von Rundstedt]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Erwin Rommel]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hugo Sperrle]] <br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Karl Dönitz]]<br /> {{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Leo Geyr von Schweppenburg]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Friedrich Dollmann]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Hans von Salmuth]]<br />{{ikonazastave|Tretji rajh}} [[Wilhelm Falley]] | casualties1 = 10.000 mrtvih<br />4.414 poškodovanih | casualties2 = 4.000–9.000 mrtvih }} '''Izkrcanje v Normandiji''' je bila operacija, ki je vključevala pristanek bojnih ladij in z njo povezano letalsko operacijo v torek 6. junija 1944 s strani zavezniških sil v [[Normandija|Normandiji]] med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Izkrcanje v Normandiji je pogosto znano tudi kot '''Operacija Overlord''' ali '''Dan D'''. To je bila največja pomorska invazija v zgodovini. Operacija je pomenila začetek [[osvoboditev Francije|osvoboditve Francije]] (in kasneje [[Zahodna Evropa|zahodne Evrope]]) in je zagotovila temelje zavezniške zmage na [[Zahodna fronta (druga svetovna vojna)|Zahodni fronti]]. &nbsp; &nbsp; &nbsp;&nbsp; Načrtovanje operacije se je začelo leta 1943. V mesecih pred invazijo so zavezniki izvedli veliko vojaško prevaro z imenom Operacija Bodyguard, da bi zavedli Nemce glede datuma in lokacije glavnega zavezniškega izkrcanja. Vreme na dan D je bilo izredno slabo, zaradi česar je bilo treba operacijo prestaviti za 24 ur; nadaljnja premestitev bi pomenila zamudo vsaj za dva tedna, saj so načrtovalci invazije imeli zahteve glede položaja [[Luna|lune]], [[Bibavica|plime]] in časa dneva, kar je pomenilo, da je primernih le nekaj dni v mesecu. [[Adolf Hitler]] je feldmaršala [[Erwin Rommel|Erwina Rommla]] imenoval za poveljnika nemških sil in nadzornika izgradnje utrdb ob obali [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]] v pričakovanju invazije zaveznikov. Ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt|Franklin D. Roosevelt]] je za poveljstvo zavezniških sil imenoval generalmajorja [[Dwight David Eisenhower|Dwighta D. Eisenhowerja]]. Pred izkrcanjem na obali Normadnije je sledilo obsežno zračno in pomorsko bombardiranje ter pristanek 24.000 ameriških, britanskih, kanadskih in francoskih vojakov s padali kmalu po polnoči. Zavezniške pehotne in oklepne divizije so se ob 6.30 začele izkrcavati na obali severne Francije.&nbsp;80 kilometerski odsek normandijske obale je sestavljalo pet delov: [[Obala Utah|Utah]], [[Obala Omaha|Omaha]], [[Obala Gold|Gold]], [[Obala Juno|Juno]] in [[Obala Sword|Sword]]. Močan veter je potisnil glavna pristajalna plovila vzhodno od predvidenih položajev, zlasti pred obali Utah in Omaha. Vojaki so dosegli obalo in kmalu je nemška straža, ki je stražila plažo, začela streljati na vojake, obala pa je bila minirana in opremljena z ovirami, kot so leseni koli, kovinski trinožci in bodeča žica, zaradi česar je bilo delo zavezniških ekip za osvoboditev plaž težko in nevarno. Največ žrtev je bilo na Omahi ob visokih pečinah. Na Goldi, Juni in Swordu je bilo več utrjenih mest osvobojenih v bojih od hiše do hiše, dveh večjih ofenziv pri Goldu pa ni bilo mogoče izvesti, zaradi nemških specializiranih tankov. Zavezniki prvi dan niso uspeli doseči nobenega njihovega načrtovanega cilja. [[Carentan]], [[Saint-Lô]] in [[Bayeux]] so ostali pod nemško okupacijo, [[Caen]], glavni cilj, pa je bil osvobojen šele 21. julija. Prvi dan sta bili osvobojeni le dve plaži (Juno in Gold), vseh pet plaž pa je bilo osvobojenih šele 12. junija; vendar pa se je pojavilo veliko sreče, da so zavezniki v prihodnjih mesecih postopoma napredovali. Nemške žrtve na dan dneva D so bile ocenjene od 4.000 do 9.000 mrtvih. Zavezniške žrtve so bile ocenjene za najmanj 10.000, potrjenih je bilo 4.414 mrtvih. Muzeji, spomeniki in vojna pokopališča so na tem območju vsako leto odprta in na voljo v spomin na dan D ter gostijo številne obiskovalce. == Potek operacije == [[Slika:Map of the D-Day landings.svg|levo|sličica|252x252_pik|Zemljevid prvega dneva bojevanja.]] Po več kot enem letu načrtovanja so sile [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] pod vodstvom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklina Roosevelta]], sile [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega Kraljestva]] pod vodstvom [[Winston Churchill|Winstona Churchilla]], sile [[Francoske svobodne sile|Svobodne Francije]] pod vodstvom [[Charles de Gaulle|Charlesa de Gaulla]] in sile [[Kanada|Kanade]] pod vodstvom [[Kralj William Lyod Mackenize|Williama Lyoda Mackenizema]] izvedle operacijo, ki je končno prinesla preobrat v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Cilj vseh štirih sil v tej operaciji je bil odvzeti [[Tretji rajh|Nacistični Nemčiji]] nadzor nad [[Evropa|Evropo]], in osvoboditvi Evropo izpod nemške okupacije.{{sfn|Wilmot|1997|p=182}} Roosevelt, Churchill, De Gaulle in Mackenize so naredili načrt, ki je vključeval izkrcanje čet v Normandiji, potem osvoboditev [[Francija|Francije]] in nato osvoboditev preostale Evrope. Sprva so zavezniki načrtovali operacijo izvesti že 1. maja 1944, a so nato datum premestili na 5. junij, da bi s tem prihranili čas za boljšo pripravo na operacijo. Vojska in bojne ladje v pristaniščih na jugu Anglije so se z opremo in z orožjem začele pripravljati 1. junija.{{sfn|Churchill|1951|p=404}} [[Slika:D-day - British Forces during the Invasion of Normandy 7 June 1944 B5246.jpg|sličica|245x245_pik|Britanske čete med pristankom na plaži Gold.]] 5. junija zjutraj, na dan, ko bi bojne ladje morale zapustiti pristanišča na jugu [[Anglija|Anglije]] in se odpraviti na obale severne Francije, je bilo vreme izredno slabo, [[Rokavski preliv|angleški kanal]] pa so zajele [[Nevihta|nevihte]] z močnimi [[Veter|vetrovi]] in visokimi [[Vodni val|valovi]]. {{sfn|Wilmot|1997|p=224}}Zaradi tega je moral vrhovni poveljnik Einsehower operacijo premestiti na naslednji dan, 6. junij.{{sfn|Wilmot|1997|pp=224–226}} Naslednji dan se je vreme rahlo izboljšalo, a je morje vseeno še vedno ostalo razburkano, prav tako tudi močan veter, vendar pa so bili zavezniki prisiljeni operacijo izvesti kljub slabemu vremenu, saj bi, če bi operacijo znova premestili, bila izvedena šele dva tedna pozneje, torej 18. ali 20. junija.{{sfn|Whitmarsh|2009|p=33}} Operacija se je začela 6. junija 1944 ob 6:30 zjutraj, ko so se prve zavezniške čete izkrcale iz bojnih ladij na obalo [[Normandija|Normandije]] v Severni Franciji. Največje območje napada je bil [[Coleville-sur-Mer]] na plaži Omaha. Močno zavezniško bombardiranje iz zraka in z morja, ki je bilo na drugih krajih izkrcanja učinkovito, dobro pripravljeni nemški obrambi na plaži Omaha, kjer sta napadli v boju nepreizkušena ameriška 29. in 1. pehotna divizija, ni zadalo hudega udarca.<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=ZGODOVINA|year=1999|url=https://archive.org/details/ilustriranazgodo0000unse|publisher=Mladinska knjiga|page=[https://archive.org/details/ilustriranazgodo0000unse/page/399 399]}}</ref> [[Slika:Approaching Omaha.jpg|levo|sličica|245x245_pik|Ameriške čete v bojnem čolnu se približujejo plaži Omaha, 6. junija 1944.]] Slabo vreme je močno oviralo izkrcanje čet: nekatere ladje so v razburkanem morju potonile, druge pa so uničile nemške [[Morska mina|morske mine]], ki so jih pred obalo nastavile nemške U-podmornice. 27 izmed 29 amfibijskih tankov, ki so se skušali izkrcati na plaži Omaha, se je skupaj s posadko potopilo. Številne vojake so močni valovi odplavili in so zaradi tega utonili v hladnem morju, drugi pa so med prebijanjem skozi plažo, oteženi zaradi mokre opreme in težkega peska, postali lahka tarča nemških strelov. Povprečna starost umrlih vojakov je bila komaj 22 let.<ref name=":0" /> Do zgodnjega popoldneva je Američanom uspelo zasesti ozek del plaže, dolg 9,7 km in širok približno 3,2 km. Ta del zemlje so plačali s 3000 življenji. Na plažah Utah, Gold, Juno in Sword, kjer odpor ni bil tako močan, so zavezniki do večera izkrcali več kot 150.000 vojakov. Šest dni pozneje so pet plaž povezali v strnjeno fronto in začeli uporabljati izkrcanje oklepnih vozil, težkega topništva in še več vojakov in poveljnikov, potrebnih za napredovanje. <ref name=":0" /> Po dveh tednih hudih bojev so Američani 27. junija osvobodili [[Cherbourg]], 9. julija so Britanci in Kanadčani premagali nemški oklepni diviziji in osvobodili [[Caen|Caën]], 25. julija pa so tanki ameriške 7. armade napredovali na jug in St. Lô ter prebili nemško obrambo. Ta dogodek je prispeval k osvoboditvi [[Pariz|Pariza]] 25. avgusta, konec septembra pa so zavezniške čete in tanki prispeli na mejo z Nemčijo.<ref name=":0" /> == Sklici == <references /> == Literatura == {{refbegin|30em}} * {{navedi knjigo|last=Badsey|first=Stephen|title=Normandy 1944: Allied Landings and Breakout|series=Osprey Campaign Series|volume=1|year=1990|publisher=Osprey|location=Botley, Oxford|isbn=978-0-85045-921-0}} * {{navedi knjigo|last=Buckley|first=John|author-link=John Buckley (historian)|title=The Normandy Campaign: 1944: Sixty Years On|url=https://archive.org/details/normandycampaign0000unse|year=2006|publisher=Routledge|location=London; New York|isbn=978-1-134-20303-1}} * {{navedi knjigo|last=Collier|first=Richard|author-link=Richard Collier (historian)|title=D-Day: 6 June 1944: The Normandy Landings|year=1992|publisher=Cassell|location=London|isbn=978-1-841-88031-0|url=https://archive.org/details/ddayjune61944nor0000coll_e8x7}} * {{navedi knjigo|last=D'Este|first=Carlo|author-link=Carlo D'Este|title=Decision in Normandy: The Unwritten Story of Montgomery and the Allied Campaign|year=1983|publisher=William Collins Sons|location=London|isbn=978-0-00-217056-7}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Dolski|editor1-first=Michael|editor2-last=Edwards|editor2-first=Sam|editor3-last=Buckley|editor3-first=John|title=D-Day in History and Memory: The Normandy Landings in International Remembrance and Commemoration|url=https://archive.org/details/ddayinhistorymem0000unse|year=2014|publisher=University of North Texas Press|location=Denton|isbn=978-1-57441-548-3}} * {{navedi knjigo|last=Field|first=Jacob|author-link=Jacob F. Field|title=D-Day in Numbers: The Facts Behind Operation Overlord|year=2014|publisher=Michael O'Mara Books|location=London|isbn=978-1-782-43205-0|url=https://archive.org/details/ddayinnumbers0000fiel}} * {{navedi knjigo|last=Hastings|first=Max|author-link=Max Hastings|title=Overlord: D-Day and the Battle for Normandy|year=1984|publisher=Joseph|location=London|isbn=0-671-46029-3|url=https://archive.org/details/overlordddaybatt0000hast}} * {{navedi knjigo|last1=Holderfield|first1=Randal J.|last2=Varhola|first2=Michael J.|author-link2=Michael J. Varhola|title=The Invasion of Normandy, June 6, 1944|year=2001|publisher=Savas|location=Mason City, Iowa|isbn=978-1-882810-45-1}} * {{navedi knjigo|last=Holland|first=James|author-link=James Holland (author)|title=Normandy '44: D-Day and the Epic 77-Day Battle for France|url=https://archive.org/details/normandy44ddayep0000jame|year=2019|publisher=Grove Atlantic|location=New York|isbn=978-0-8021-4709-7}} * {{navedi knjigo|last=Howarth|first=David|author-link=David Armine Howarth|title=Dawn of D-Day: These Men Were There, 6 June 1944|url=https://archive.org/details/bwb_KU-465-153|date=1959|publisher=Collins|location=London}} * {{navedi knjigo|last=Keegan|first=John|author-link=John Keegan|title=Six Armies in Normandy: From D-Day to the Liberation of Paris|url=https://archive.org/details/sixarmiesinnorma0000keeg|year=1994|publisher=Penguin|location=New York|isbn=978-0-14-023542-5}} * {{navedi knjigo|last=Milton|first=Giles|author-link=Giles Milton|title=D-Day: The Soldiers' Story|url=https://archive.org/details/ddaysoldiersstor0000milt|year=2018|publisher=John Murray|location=London|isbn=978-1473649019}} * {{navedi knjigo|last=Neillands|first=Robin|author-link=Robin Neillands|title=The Battle of Normandy, 1944|year=2002|publisher=Cassell|location=London|isbn=978-0-304-35837-3|url=https://archive.org/details/battleofnormandy0000neil}} * {{navedi knjigo|last=Ryan|first=Cornelius|author-link=Cornelius Ryan|title=The Longest Day|year=1959|publisher=Simon & Schuster|location=New York|isbn=978-0-671-20814-1|title-link=The Longest Day (book)}} * {{navedi knjigo|last=Stacey|first=C.P.|author-link=C.P. Stacey|title=Canada's Battle in Normandy: The Canadian Army's Share in the Operations, 6 June – 1 September 1944|year=1946|publisher=King's Printer|location=Ottawa|oclc=39263107}} * {{navedi knjigo|last=Stacey|first=C.P.|series=Official History of the Canadian Army in the Second World War|title=Volume III. The Victory Campaign, The Operations in North-West Europe 1944–1945|location=Ottawa|publisher=Department of National Defence|year=1960|url=http://www.cmp-cpm.forces.gc.ca/dhh-dhp/his/docs/Victory_e.pdf|access-date=2022-07-19|archive-date=2020-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201221111225/http://www.cmp-cpm.forces.gc.ca/dhh-dhp/his/docs/Victory_e.pdf|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last1=Tute|first1=Warren|last2=Costello|first2=John|last3=Hughes|first3=Terry|title=D-Day|url=https://archive.org/details/dday0000tute|year=1975|publisher=Pan Books|location=London|isbn=978-0-330-24418-3}} * {{navedi knjigo|last=Whitlock|first=Flint|title=The Fighting First: The Untold Story of The Big Red One on D-Day|year=2004|publisher=Westview Press|location=Boulder|isbn=978-0-8133-4218-4|url=https://archive.org/details/fightingfirst00flin}} * {{navedi knjigo|last=Zetterling|first=Niklas|title=Normandy 1944: German Military Organisation, Combat Power and Organizational Effectiveness|year=2000|publisher=[[J.J. Fedorowicz Publishing]]|location=Winnipeg|isbn=978-0-921991-56-4}} {{refend}} == Zunanje povezave == * The Normandy Invasion at the US Army Center of Military History * Neptune Operations Plan * Naval details for ''Overlord'' at Naval-History.Net * Documents on World War II: D-Day, The Invasion of Normandy at the Dwight D. Eisenhower Presidential Library, Museum and Boyhood Home * Lt. General Omar Bradley FUSAG 12TH AG: June 6, 1944 D-Day Maps Omar Bradley D-Day Maps restored, preserved and Displayed at Historical Registry * Allied veterans remember D-Day * Naval History and Heritage Command * The short film ''Big Picture: D-Day Convoy to Normandy'' is available for free download at the Internet Archive. * Complete Broadcast Day: D-Day (June 6, 1944) from CBS Radio News, available at the Internet Archive {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojaške operacije druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:Leto 1944]] rak8fbinj7bjhempfsav6vo13sykew8 0 530935 6752771 6268915 2026-09-19T09:15:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752771 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Podjetje | name = The North Face, Inc. | logo = TheNorthFace logo.svg | logo_size = 200px | type = [[hčerinska družba]] | industry = {{ubl|[[modna industrija|moda]]|[[maloprodajna industrija|maloprodaja]]|[[športni rekvizit]]i}} | genre = | predecessor = | founded = {{start date and age|1968}} v [[San Francisco]], [[Kalifornja]], ZDA | founder = {{ubl|[[Douglas Tompkins]]|[[Susie Tompkins Buell]]}} | defunct = | fate = | successor = | hq_location = | hq_location_city = [[Denver, Kolorado]] | hq_location_country = ZDA | num_locations = | area_served = po celem svetu | key_people = Arne Arens, Global Brand President | products = {{ubl|oblačila|športna oprema}} | services = | revenue = | operating_income = | net_income = | owner = | num_employees = | parent = [[VF Corporation]] | divisions = | subsid = | website = {{Official URL}} | footnotes = <ref name=Finz2012>{{navedi novice|last1=Finz|first1=Stacey|title=Business booming for once-troubled North Face |url= http://www.sfgate.com/business/article/Business-booming-for-once-troubled-North-Face-3466174.php|access-date=10 December 2015|via= SFGate.com |publisher=| work= [[San Francisco Chronicle]] | date=April 8, 2012}}</ref> }} '''The North Face''' je ameriško podjetje za izdelke za rekreacijo na prostem. North Face proizvaja oblačila, [[obutev]] in sorodno opremo za prosti čas. Logotip podjetja, ustanovljenega leta 1968 z namenom oskrbe plezalcev, črpa navdih iz [[Half Dome]] v [[Narodni park Yosemite|narodnem parku Yosemite]]. Do poznih 1990-ih se je oznaka razširila na ulično modo, od leta 2000 pa velja za oznako simbola [[Ulična oblačila|uličnega]] stila. Leta 2000 ga je kupila družba [[VF Corporation]]. == Moda == Od leta 1997 so kupci oblačil North Face poleg oblačil za smučanje, plezanje in druge aktivnosti na prostem, lahko dobili tudi oblačila kot so oblačila raperjev v New Yorku, vendar so ostali le majhen del poslovanja podjetja. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1997/03/09/style/geared-for-the-grocery-or-mount-everest.html|title=Geared for the Grocery, or Mount Everest|last=Szabo|first=Julia|date=March 9, 1997|work=New York Times|accessdate=May 30, 2019}}</ref> Leta 2005 so nosilci oblačil North Face postali tarče ropa v [[Okrožje princa Jurija|okrožju Prince George's County]] v Marylandu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.washtimes.com/metro/20050214-104619-4377r.htm|title=Suspects nabbed in jacket, car robberies|date=14 February 2005|work=The Washington Times|pages=2}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thecut.com/2018/10/the-north-face-new-york-style.html|title=How The North Face Took Over '90s New York|last=Takanashi|first=Lei|date=2018-10-31|website=The Cut|language=en|accessdate=2019-05-31}}</ref> Podoben trend se je zgodil v [[Južna Koreja|Južni Koreji]] v začetku leta 2010, kjer je postal statusni simbol, kar je povzročilo ustrahovanje otrok ali krajo njihovih North Face oblačil.<ref>{{Navedi splet|url=https://latimesblogs.latimes.com/world_now/2012/01/south-korea-teenagers-north-face-fashion-fad-bullying.html|title=In South Korea, North Face jackets tied to wave of bullying, theft|last=Jung-yoon|first=Choi|date=2012-01-16|website=LA Times Blogs – World Now|language=en-US|accessdate=2019-05-31}}</ref> == Polemike == === South Butt === Decembra 2008 je The North Face vložil tožbo na [[Okrožno sodišče Združenih držav Amerike|okrožnem sodišču Združenih držav]] za vzhodno okrožje [[Misuri|Misurija]] proti [[Južna zadnjica|The South Butt]], njegovemu ustvarjalcu Jamesu A. Winkelmannu Jr. in podjetju, ki je skrbelo za trženje in proizvodnjo. V pravni tožbi je The North Face domnevno kršil blagovno znamko in zahteval [[Sodna prepoved|sodno prepoved]].<ref>{{Navedi splet|last=Frankel|first=Todd C.|url=http://www.stltoday.com/business/the-north-face-is-suing-the-south-butt-international-clothing/article_f01545a8-383c-5bc6-9d73-fb889ae2569c.html|title=The North Face is suing The South Butt International clothing company accuses teen's Ladue-based operation of trademark infringement|publisher=|website=STLtoday.com|date=2009-12-15|accessdate=2012-10-20}}</ref> Potem ko je sodišče v tej zadevi odredilo mediacijo, sta stranki 1. aprila 2010 dosegli dogovor o zaprti poravnavi; oktobra 2012 pa je Winkelmann na sodišču priznal, da sta on in njegov oče kršila poravnalno pogodbo z The North Face, in privolil v plačilo 65.000 ameriških dolarjev.<ref>{{Navedi splet|first=Cynthia|last=Billhartz Gregorian|url=http://www2.stltoday.com/news/local/metro/north-face-south-butt-reach-agreement/article_c096dec5-118f-526a-a9db-244c9ccb0358.html|title=North Face, South Butt reach agreement|publisher=|website=STLtoday.com|date=2010-04-03|accessdate=2011-12-08|archive-date=2012-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329201612/http://www2.stltoday.com/news/local/metro/north-face-south-butt-reach-agreement/article_c096dec5-118f-526a-a9db-244c9ccb0358.html|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|website=courthousenews.com|url=https://www.courthousenews.com/South-Butt-ClothingFalls-Off-a-Cliff/|title=South Butt Clothing Falls Off a Cliff|publisher=Courthouse News Service|date=17 October 2012|accessdate=2012-10-22}}</ref> === Urejanje Wikipedije === Maja 2019 je [[Leo Burnett Worldwide|Leo Burnett Tailor Made]], marketinška agencija za The North Face Brazil, razkrila, da so fotografije priljubljenih destinacij na prostem na [[Wikipedija|Wikipediji]] prikrito zamenjali s fotografijami oseb, ki nosijo izdelke North Face, da bi te izdelke naredili [[Optimizacija spletnih strani|bolj vidne]] v rezultatih iskalnika.<ref>{{Navedi splet|date=2019-05-28|title=The North Face used Wikipedia to climb to the top of Google search results|url=https://adage.com/creativity/work/north-face-top-imagens/2174261|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190528223026/https://adage.com/creativity/work/north-face-top-imagens/2174261|archivedate=28 May 2019|accessdate=2020-08-15|website=[[Ad Age]]}}</ref> Po obsežnem medijskem poročanju in kritikah [[Fundacija Wikimedia|Fundacije Wikimedia]]<ref>{{Navedi splet|date=2020-03-13|title=Let's talk about The North Face defacing Wikipedia|publisher=Wikimedia Foundation|url=https://wikimediafoundation.org/news/2019/05/29/lets-talk-about-the-north-face-defacing-wikipedia|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200313192819/https://wikimediafoundation.org/news/2019/05/29/lets-talk-about-the-north-face-defacing-wikipedia|website=WikimediaFoundation.org|archivedate=13 March 2020|accessdate=2020-08-15}}</ref> so se The North Face opravičili za kampanjo, jo zaključili in promocijsko prikazovanje izdelkov je bilo preklicano.<ref>{{Navedi novice|last=Mervosh|first=Sarah|title=North Face Apologizes for Adding Its Own Photos to Wikipedia to Promote Its Brand|url=https://www.nytimes.com/2019/05/30/business/north-face-wikipedia-leo-burnett.html|accessdate=2020-11-03|work=[[The New York Times]]|issn=0362-4331|date=2019-05-30|archiveurl=https://archive.today/2019.05.30-191225/https://www.nytimes.com/2019/05/30/business/north-face-wikipedia-leo-burnett.html|archivedate=2019-05-30}}</ref><ref name="thereg">{{Navedi novice|title=Bootnotes: Egg on North Face: Wikipedia furious after glamp-wear giant swaps article pics for sneaky ad shots – and even brags about it in a video|url=https://www.theregister.co.uk/2019/05/29/wikipedia_north_face/|work=[[The Register]]|publisher=Situation Publishing|date=29 May 2019}}</ref> === Napad Credential Stuffing === [[Polnjenje poverilnic|Credential Stuffing]] napad na spletno mesto The North Face se je začel 26. julija 2022. Vendar pa so skrbniki spletne strani "nenavadno dejavnost" odkrili 11. avgusta in jo do 19. avgusta uspeli ustaviti. Kršitev je ogrozila 194.905 računov strank.<ref>{{Navedi splet|last=Mike Moore|date=2022-09-08|title=Thousands of North Face customers accounts hacked, personal data stolen|url=https://www.techradar.com/news/thousands-of-north-face-customers-accounts-hacked-personal-data-stolen|accessdate=2022-09-14|website=TechRadar|language=en}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Uradno spletno mesto}} * [http://www.vfc.com/ VF Corporation] * [https://web.archive.org/web/20080417042116/http://eventuring.stage.kauffman.org/eShip/appmanager/eVenturing/eVenturingDesktop?_nfpb=true&_pageLabel=eShip_aboutTheAuthor&_nfls=false&id=Profiles%2FProfile_259.htm Biography of Hap Klopp], founder of The North Face (archived) {{DEFAULTSORT:North Face, The}} [[Kategorija:Podjetja Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1968]] 9thnsnubq9ffuntsb6zby6kgum1rwg2 0 532552 6752583 6280655 2026-09-18T17:25:00Z Upwinxp 126544 karta Jeruzalema 6752583 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Verska zgradba | name = Mošeja al-Aksa | native_name = {{lang|ar|{{Script/Arabic|جامع الأقصى}}|rtl=yes}} ({{Transliteration|ar|Jāmi' al-Aqṣā}})<br/>{{lang|ar|{{Script/Arabic|المصلى القبلي}}|rtl=yes}} ({{Transliteration|ar|al-Muṣallā al-Qiblī}})<br/>{{nobold|{{lang|ar|{{Script/Arabic|المسجد الاقصى}}|rtl=yes}} ({{Transliteration|ar|al-Masjid al-'Aqṣā}}, sporno)}} | native_name_lang = ar | image = [[Slika:Israel-2013-Jerusalem-Temple Mount-Al-Aqsa Mosque (NE exposure).jpg|280px]] | map_type = Jeruzalem | map_size = 280 | map_caption = Lokacija na zemljevidu Jeruzalema | coordinates = {{koord novi|31.77617|35.23583|region:IL-JM_type:landmark|display=inline,title}} | religious_affiliation = [[islam]] | location = [[Tempeljski grič]] (vzhodni [[Jeruzalem]]) | established = 7.-8. stoletje | administration = Jeruzalemski islamski vakuf | leadership = Mohamed Ahmed Husein <br>(veliki muftija Jeruzalema) | architecture_type = mošeja | architecture_style = [[Islamska arhitektura|zgodnji islam]] | facade_direction = sever-severozahod | capacity = več kot 5.000 | materials = apnenec (zunanji zidovi, fasada), svinec in beton (kupola), bel marmor (notranji stebri) in mozaik<ref name="AlRatrout">Al-Ratrout, H. A. ''The Architectural Development of Al-Aqsa Mosque in the Early Islamic Period''. ALMI Press. London, 2004.</ref> | website = }} '''Mošeja al-Aksa''' ali '''džamija Al-Aksa''' ({{jezik-ar|جامع الأقصى|Jāmi' al-Aqṣā}}), znana tudi kot mošeja '''Qibli''' ({{jezik-ar|المصلى القبلي|al-Muṣallā al-Qiblī|label=none}}),<ref name=ref2>Williams, George (1849). [https://books.google.si/books?id=Fd07AAAAcAAJ&pg=RA1-PA151&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Holy City: Historical, Topographical and Antiquarian Notices of Jerusalem'']. Parker. str. 143–160.</ref> je kongregacijska mošeja ali molitvena dvorana v starem delu [[Jeruzalem]]a. V nekaterih virih se imenuje tudi al-Masjid al-'Aqṣā.<ref>Yavuz 1996.</ref><ref>Salameh, Khader (2009). [https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1179/175638009X427620 "A New Saljuq Inscription in the Masjid al-Aqsa, Jerusalem"]. ''Levant''. '''41''' (1): 107–117. doi: 10.1179/175638009x427620. ISSN 0075-8914.</ref> Ime je sporno, ker se lahko nanaša na celotno zgradbo in ne samo na mošejo.<ref>Tucker, S.C.; Roberts, P. (2008). [https://books.google.si/books?id=YAd8efHdVzIC&pg=PA70&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''The Encyclopedia of the Arab-Israeli Conflict: A Political, Social, and Military History [4 volumes'']: A Political, Social, and Military History'']. ABC-CLIO history reference online. ABC-CLIO. str. 70. ISBN 978-1-85109-842-2.''</ref> Širši kompleks mošeje je znan tudi kot Haram al-Šarif<ref>Kershner, Isabel (14. november 2009). [https://www.nytimes.com/2009/11/15/world/middleeast/15mount.html?_r=1 "Unusual Partners Study Divisive Jerusalem Site". ''The New York Times''.</ref> ali preprosto al-Aksa ali [[Tempeljski grič]].<ref>Hughes, Aaron W. (2014). [https://www.nytimes.com/2009/11/15/world/middleeast/15mount.html?_r=1 ''Theorizing Islam: Disciplinary Deconstruction and Reconstruction'']. Religion in Culture. Taylor & Francis. str. 45. ISBN 978-1-317-54594-1.</ref><ref>Sway, Mustafa A. (2015). [https://www.proquest.com/docview/1724483297 "Al-Aqsa Mosque: Do Not Intrude!"] Palestine - Israel Journal of Politics, Economics, and Culture, 20/21 (4): 108–113, ProQuest 1724483297.</ref><ref> Omar, Abdallah Marouf (2017). [https://www.jstor.org/stable/26300531 "Al-Aqsa Mosque's Incident in July 2017: Affirming the Policy of Deterrence"]. ''Insight Turkey''. '''19''' (3): 69–82. doi: 10.25253/99.2017193.05. JSTOR 26300531.</ref> Med vladanjem [[Rašidunski kalifat|rašidunskega]] kalifa [[Omar (kalif)|Omarja]] (vladal 634–644) ali [[Omajadski kalifat|omajadskega]] kalifa [[Muavija I.|Muavije I.]] (vladal 661–680) je bila v bližini sedanje mošeje postavljena majhna molilnica. Današnjo mošejo je zgradil peti omajadski kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan|Abd al-Malik]] (vladal 685–705) ali njegov naslednik [[al-Valid I.]] (vladal 705–715) ali oba. Zgrajena je bila kot kongregacijska mošeja na isti osi kot [[Kupola na skali]]. Potem ko je bila mošeja uničena v potresu leta 746, jo je leta 758 obnovil [[Abasidski kalifat|abasidski]] kalif [[Al-Mansur|al-Mansur]]. Leta 780 jo je dodatno razširil abasidski kalif [[Al-Mahdi|al-Mahdi]] v zgradbo s petnajst ladjami in osrednjo kupolo. V potresu leta 1033 je bila ponovno uničena. Mošejo je obnovil [[Fatimidski kalifat|fatimidski]] kalif [[Al-Zahir|al-Zahir]]. Zmanjšal jo je na sedem ladij, a je njeno notranjost okrasil z dovršenim osrednjim obokom, prekritim z rastlinskimi mozaiki. Sedanja zgradba ohranja zasnovo iz 11. stoletja. Med občasnimi prenovami so vladajoče islamske dinastije zgradile dodatke k mošeji, kot so kupola, fasada, [[minaret]]i ter [[minbar]] in notranja struktura. Ko so jo leta 1099 zavzeli [[križar]]ji, so jo uporabljali kot palačo in sedež verskega reda vitezov [[Templjarji|templjarjev]]. Ko je Jeruzalem in okolice leta 1187 osvojil sultan [[Saladin]], je bila zgradba obnovljena kot mošeja. [[Ajubidski sultanat]], [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluški sultanat]], [[Osmansko cesarstvo]], Vrhovni islamski svet britanske Palestine in jordanske oblasti na Zahodnem bregu so mošejo večkrat obnovili, popravili in razširili. Po izraelski zasedbi [[Zahodni breg|Zahodnega brega]] je mošeja ostala pod neodvisno upravo Jeruzalemskega islamskega vakufa.<ref>[https://www.al-monitor.com/originals/2014/09/khatib-muslim-endowments-israel-jordan-al-aqsa.html "Arab states neglect Al-Aqsa says head of Jerusalem Waqf"]. ''Al-Monitor''. 5. september 2014. Arivirano iz izvirnika 24. aprila 2016. Pridobljeno 5. aprila 2016.</ref> Mošeja Al-Aksa se nahaja v neposredni bližini različnih [[Judovstvo|judovskih]] in [[krščanstvo|krščanskih]] zgodovinskih in svetih krajev. Celotno območje je imelo zato velik geopolitični pomen in bilo glavno žarišče v izraelsko-palestinskem konfliktu.<ref>[https://books.google.com/books?id=qZjih7ngVokC&pg=PA355&dq=%22al-aqsa%22+second+temple&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwj_jbjW-K_bAhVsJJoKHYQuA7AQ6AEIMjAC#v=onepage&q=%22al-aqsa%22%20second%20temple&f=false The Archaeology of the Holy Land: From the Destruction of Solomon's Temple to the Muslim Conquest]. 15. julij 2020. Cambridge University Press, Jodi Magness, str. 355.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Israel-2013(2)-Aerial-Jerusalem-Temple Mount-Temple Mount (south exposure).jpg|thumb|250px|Mošeja stoji na južnem koncu Haram al-Šarifa (Tempeljski grič)]] ===Obdobje pred gradnjo=== Mošeja se nahaja na južnem delu Tempeljskega griča ali Haram al-Šarifa, obzidanega prostora, ki ga je razširil in uredil kralj [[Herod Veliki]] v začetku leta 20 pr. n. št. med njegovo rekonstrukcijo Drugega judovskega templja.<ref>Hartsock, Ralph (27. avgust 2014. "The temple of Jerusalem: past, present, and future". ''Jewish Culture and History''. '''16''' (2): 199–201. doi: 10.1080/1462169X.2014.953832. S2CID 162641910.</ref> Mošeja stoji na umetni ploščadi, podprti z oboki, ki so jih zgradili Herodovi inženirji, da bi premagali razgiban teren.<ref name="ref30">Ehud Netzer (oktober 2008). [https://books.google.si/books?id=DbEFv2BBsCgC&pg=PA161&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Architecture of Herod, the Great Builder'']. Baker Academic. str. 161–171. ISBN 978-0-8010-3612-5. Arhivirano iz izvirnika 1. septembra 2019. Pridobljeno 29. januarja 2018.</ref> V poznem obdobju Drugega templja je na mestu sedanje mošeje stala kraljeva [[stoa]], zgrajena ob zidu ploščadi.<ref name=ref30/> Stoa je bila uničena skupaj s templjem med rimskim obleganjem Jeruzalema leta 70 n. št. Nekoč so domnevali, da je na tem mestu stala cerkev Nea Ekklesia Theotokos cesarja [[Justinijan I.|Justinijana]], leta 543 posvečena Devici Mariji. Domnevo so ovrgli, ko so leta 1973 odkrili njene ostanke v južnem delu judovske četrti.<ref>Avigad, Nahman (1977). "A Building Inscription of the Emperor Justinian and the Nea in Jerusalem". ''Israel Exploration Journal''. '''27''' (2/3): 145–151. JSTOR 27925620.</ref><ref>Schick, Robert (2007). ''"Byzantine Jerusalem"''. V Kafafi, Zeidan; Schick, Robert (ur.). ''Jerusalem before Islam''. Archaeopress. str. 175. ISBN 978-1-4073-0141-9.</ref> Analiza lesenih tramov in panel, odstranjenih iz mošeje med prenovo v 30. letih dvajsetega stoletja, kaže, da so izdelani iz [[Libanonska cedra|libanonske cedre]] in ciprese. Radiokarbonsko datiranje je pokazalo širok razpon starosti. Nekaj lesa je iz obdobja do 9. stoletja pr. n. št., kar kaže, da je bil del lesa že prej uporabljen v starejših stavbah.<ref> Liphschitz, N.; Biger, G.; Bonani, G.; Wolfli, W. (1997). "Comparative Dating Methods: Botanical Identification and 14C Dating of Carved Panels and Beams from the Al-Aqsa Mosque in Jerusalem". ''Journal of Archaeological Science''. '''24''' (11): 1045–1050. doi: 10.1006/jasc.1997.0183.</ref> Ponovna analiza istih tramov v 2010. letih je njihovo starost prestavila v bizantinsko obdobje.<ref>Baruch, Yuval; Reich, Ronny; Sandhaus, Débora (2018). [https://www.academia.edu/37652052 "A Decade of Archaeological Exploration on the Temple Mount"]. Tel Aviv. 45 (1): 3–22. doi: 10.1080/03344355.2018.1412057. S2CID 166015732. Arhivirano iz izvirnika 29. aprila 2022. Pridobljeno 29 aprila 2022.</ref> Robert Hamilton je med svojimi izkopavanji v 30. letih 20. stoletja je odkril dele večbarvnega mozaičnega poda z geometrijskimi vzorci, vendar odkritja ni objavil.<ref name=ref35>Baruch et al. (2018), str. 13-14.</ref> Datum izdelave mozaika je sporen. Zachi Dvira meni, da je iz predislamskega bizantinskega obdobja, medtem ko Baruch, Reich in Sandhaus podpirajo veliko kasnejši omajadski izvor, ker je podoben mozaikom iz omajadske palače, izkopane ob južnem obzidju Tempeljskega griča.<ref name=ref35/> ===Omajadsko obdobje=== [[Slika:Jerusalem Tempelberg BW 1.JPG|thumb|250px||Mošeja ob južnem zidu Tempeljskega griča]] Obstoj večinoma lesene pravokotne mošeje na Tempeljskem griču s prostorom za 3.000 vernikov je potrdil galski menih Arculf med njegovim romanjem v Jeruzalem v letih 679–682.<ref name=ref36>Elad 1999, str. 31–32.</ref><ref name=ref37>Grabar 1986, str. 340.</ref> Njene natančne lokacije Arculf ne omenja. <ref name=ref37/> Prvotno mošejo al-Aksa je zgradil omajadski kalif [[Abd al-Malik ibn Marvan|Abd al-Malik]] (vladal 685–705) ali njegov naslednik, sin [[Al-Valid I.|al-Valid I.]] (vladal 705–715). Več zgodovinarjev meni, da je gradnjo naročil in začel Abd al-Malik, dokončel ali razširil pa al-Valid. Abd al-Malik se je lotl tudi drugih velikih arhitekturnih del na Tempeljskem griču, vključno z gradnjo [[Kupola na skali|Kupole na skali]] okoli leta 691. Islamsko izročilo pravi, da sta se kupola in mošeja začeli graditi istočasno.<ref name=ref47>Elad 1999, str. 36. </ref> Najzgodnejši vir, ki omenja gradnjo mošeje, so Afroditski papirusi,<ref>Elad 1999, str. 36–37.</ref> ki vsebujejo dopise med al-Validovim guvernerjem Egipta v obdobju od decembra 708 do junija 711 in vladnim uradnikom v [[Gornji Egipt|Gornjem Egiptu]]. V dopisih so razprave o napotitvi egipčanskih delavcev in obrtnikov na pomoč graditeljem mošeje, imenovane Jeruzalemska mošeja.<ref name=ref44>Bell 1908, str. 116.</ref> Omenjeni delavci so za gradnjo mošeje rabili od šest mesecev do enega leta.<ref>Elad 1999, str. 26, 36–37.</ref> Leta 713–714 je Jeruzalem opustošila vrsta potresov in uničila vzhodni del mošeje, ki je bil pozneje obnovljen na al-Validovo zahtevo. Kalif je ukazal staliti zlato s Kupole na skali in z njim financiral popravila in obnove. Mošeja je bila v času Omajadov okrašena mozaiki in marmorjem in imela izjemno izdelan in poslikan leseni del.<ref name=ref48>Grabar 1986, str. 341.</ref> Delno ohranjeni mozaiki so razstavljeni v Palestinskem arheološkem muzeju in delno v Islamskem muzeju.<ref name=ref48/> Zgodovinarji arhitekrure ocenjujejo velikost omajadske mošeje na 112 x 39 metrov.<ref name=ref38>Yavuz 1996, str. 153.</ref> Stavba je bila pravokotna.<ref name=ref38/> Njena nenavadna značilnost je bila, da so prehodi ležali pravokotno na steno kible. Število ladij ni dokončno znano. Številni zgodovinarji navajajo število petnajst. Osrednja ladja je bila dvakrat širša od ostalih in bila verjetno nadgrajena s kupolo.<ref name=ref48/> Zadnja leta vladavine Omajadov so bila za Jeruzalem burna. Zadnji omajadski kalif [[Marvan II.]] (vladal 744–750) je kaznoval prebivalce Jeruzalema, ker so podprli upor rivalskih emirjev proti njemu, in podrl mestno obzidje.<ref name=ref54>Goitein 1986, str. 326.</ref> Leta 746 je bila mošeja al-Aksa uničena v potresu. Štiri leta kasneje so bili Omajadi strmoglavljeni. Zamenjal jih je [[Abasidski kalifat]] s sedežem v [[Irak]]u.<ref name=ref55>Pruitt 2017, str. 36.</ref> ===Abasidsko obdobje=== [[Abasidi]] so na splošno kazali malo zanimanja za Jeruzalem.<ref name=ref56>Pruitt 2017, str. 36–37.</ref> V nasprotju z omajadskim obdobjem se je vzdrževanje mošeje al-Aksa med njihovo vladavino pogosto opravljelo na pobudo lokalne muslimanske skupnosti in ne kalifa.<ref name=ref48/><ref name=ref55/> Drugi abasidski kalif, [[al-Mansur]] (vladal 754-775), je obiskal Jeruzalem leta 758, ko se je vračal z romanja v [[Meka|Meko]]. Zgradbe na Tempeljskem griču, vključno z mošejo al-Aksa, so bile še vedno v ruševinah po potresu leta 746. Prebivalci mesta so prosili kalifa, naj financira obnovo stavb. V odgovor je dal kalif zlate in srebrne plošče z vrat mošeje prekovati v dinarje in dirhame za financiranje obnove.<ref name=ref56/> Večino al-Mansurjevih popravil, razen južnega dela blizu [[mihrab]]a, je poškodoval naslednji potres. Leta 780 je al-Mansurjev naslednik [[Al-Mahdi|al-Mahdi]] ukazal obnoviti mošejo in zahteval, da guvernerji provinc in vojaški poveljniki financirajo obnovo stebrišča.<ref>Pruitt 2017, str. 37.</ref> Al-Mahdijeva prenova je bila prva, za katero obstajajo zapisi.<ref>Jeffers 2004, str. 95–96.</ref> Jeruzalemski geograf [[al-Mukaddasi]] je leta 985 zapisal: {{blockquote|Mošeja je še lepša od mošeje v [[Damask]]u ... zgradba [po al-Mahdijevi obnovi] je trdnejša in pomembnejša kot kdaj koli prej. Starejši del je ostal, celo kot lepotica, sredi novega ... mošeja Aksa ima šestindvajset vrat ... Središče glavne stavbe pokriva mogočna streha, visoka in dvokapna, nad katero se dviga veličastna kupola.|source=Le Strange 1890a, str. 98–99.}} Al-Mukaddasi je omenil tudi to, da je imela mošeja petnajstih ladij, poravnanih pravokotno na Kiblo, in bogato okrašeno verando z imeni abasidskih kalifov, zapisanih na njenih vratih.<ref name=ref57>Grabar 1991, str. 707.</ref> Al-Mukaddasijev opis mošeje iz obdobja Abasidov podpirajo arheološke najdbe v letih 1938–1942. Abasidska gradnja je resnično ohranila nekatere dele starejše zgradbe in imela širok osrednji prehod s kupolo na vrhu.<ref>Pruitt 2017, str. 37–38.</ref> Mošeja, ki jo je opisal al-Mukaddasi, se je odpirala proti severu, proti Kupoli na skali, in ne proti vzhodu, kot običajno.<ref name=ref57/> Jeruzalem sta obiskala ali naročila dela na mošeji al-Aksa samo al-Mansur in al-Mahdi in noben drug abasidski kalif. Kalif al-Mamun (vladal 813–833) je odredil pomembna dela drugje na Tempeljskem griču in prispeval bronast portal v notranjosti mošeje. Geograf [[Nasir Husrav]] je med svojim obiskom leta 1047 opazil, da je bilo na portalu izpisano al-Mamunovo ime.<ref>Pruitt 2017, str. 36, 38.</ref> Abd Allahu ibn Tahirju, abasidskemu guvernerju vzhodne province Horasan (vladal 828–844), al-Mukaddasi pripisuje zasluge za izgradnjo marmornatega stebrišča pred petnajstimi vrati na sprednji (severni) strani mošeje.<ref>Le Strange 1890a, str. 94, 98–99.</ref> ===Fatimidsko obdobje=== [[Slika:Interior of the Al-Aksa mosque, Jerusalem. Chromolithograph Wellcome V0050126.jpg|thumb|upright=1.1|Notranjost mošeje; barvna litografija iz 19. stoletja]] Leta 970 so Palestino zasedli [[Fatimidi]] iz Egipta. Fatimidi so bili [[Šiitizem|šiiti]] in ne [[Sunitizem|suniti]], kot prebivalci Jeruzalema.<ref>Pruitt 2017, str. 41.</ref> Leta 1033 je mošejo močno poškodoval nov potres. Fatimidski kalif [[al-Zahir]] (vladal 1021–1036) je dal med letoma 1034 in 1036 mošejo obnoviti, vendar so bila dela končana šele leta 1065 med vladavino kalifa [[Al-Mustansir]]ja (vladal 1036–1094).<ref name=ref57/> Nova mošeja je bila precej manjša od prejšnje. Od prejšnjih petnajst je bila zmanjšana na sedem ladij,<ref name=ref57/> kar je bilo verjetno odraz znatnega upada lokalnega prebivalstva.<ref name=ref65>Grabar 1986, str. 342.</ref> Osrednja ladja je bila dvakrat širša od drugih in je imela dvokapno streho s kupolo.<ref name=ref68>Pruitt 2017, str. 45.</ref> Ladje, razen tistih ob glavni ladji, so imele enajst lokov. Mošeja verjetno ni imela stranskih vrat kot njena predhodnica.<ref name=ref57/> Prepoznavna značilnost nove zgradbe so bili bogati mozaiki na kupoli, obesi, ki sta vodoli do kupole, in lok pred [[mihrab]]om.<ref name=ref68/><ref name=ref69>Grabar 1991, str. 707–708.</ref> Mozaiki so bili v isklamski arhitekturi redki. [[Slika:Lazhar Neftien Aqsa 27.jpg|thumb|left|upright=1.3|Napis kalifa [[al-Zahir]]ja na lokom pred mihrabom]] Nad lokom pred mihrabom je dolg napis v zlatu, ki neposredno povezuje mošejo al-Aksa z Mohamedovim nočnim potovanjem od »mosdžid al-haram« do »masdžid al-aqsa«.<ref name=ref71>Pruitt 2017, str. 46.</ref> Napis je prvi primer verza iz [[Koran]]a v Jeruzalemu.<ref name=ref71/> Al-Zahirjeva znatna naložba v Haram, vključno z mošejo al-Aksa, sredi politične nestabilnosti v prestolnici Kairo, uporov beduinskih plemen in kuge kaže, da so Fatimidi zaradi lastnih verskih prepričanj in političnih razlogov poskušali zgraditi veličastno in simbolično mošejo ter Haram nasploh. Današnja mošeja v veliki meri ohranja al-Zahirjev načrt.<ref>Pruitt 2017, str. 44–45.</ref> Leta 1078 so Jezuzalem zasedli Turki [[Seldžuki]] in ga obdržali do leta 1098, ko so ga ponovno osvojili Fatimidi.<ref>Goitein 1986, str. 328.</ref> ===Križarsko/ajubidsko obdobje=== [[Slika:Saladin Minbar-Aqsa.JPG|thumb|Vrata Saladinovege minbarja, ki ga je na [[Nur ad-Din]]ov ukaz zgradil [[Saladin]]]] [[Križar]]ji so osvojili Jeruzalem med [[Prva križarska vojna|prvo križarsko vojno]] leta 1099. Mošejo al-Aksa so preimenovali v Salomonov tempelj (''Templum Solomonis''), Kupolo na skali pa v Gospodov tempelj (Templum dominis). Kupola je postala krščanska cerkev v domeni [[Avguštinci|avguštincev]].<ref>Pringle, 1993, str. 403.</ref> Al-Aksa je postala kraljeva palača in konjušnica. Leta 1119 je jeruzalemski kralj v zgradbo ob svoji palači namestil sedež vitezov [[Templjarji|templjarjev]]. V tem obdobju je mošeja doživela nekaj strukturnih sprememb, vključno z razširitvijo njene severne verande ter dodatkom apside in pregradnega zidu. Zgrajen je bil tudi nov križni hodnik, cerkev in več drugih zgradb.<ref>Boas, 2001, str. 91.</ref> Templjarji so zgradili obokan zahodni in vzhodni prizidek k stavbi. Zahodni trenutno služi kot ženska mošeja, vzhodni pa kot Islamski muzej.<ref name="ref81">Ma'oz, Moshe, Nusseibeh, Sari. (2000). [https://books.google.si/books?id=9evpVS_ackwC&pg=PA137&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false ''Jerusalem: Points of Friction, and Beyond'']. BRILL. str. 136–138. ISBN 90-411-8843-6.</ref> Potem ko so [[Ajubidi|Ajubidi]] pod [[Saladin]]ovim vodstvom po obleganju leta 1187 ponovno osvojili Jeruzalem, so v mošeji al-Aksa opravili več popravil in prenov. Da bi pripravil mošejo za petkovo molitev, je Saladin v enem tednu po zavzetju Jeruzalema ukazal odstraniti stranišča in skladišča žita, ki so jih v al-Aksi namestili križarji, prekriti tla z dragocenimi preprogami in njeno notranjost odišaviti z rožno vodo in kadilom.<ref>Hancock, Lee. [https://books.google.si/books?id=bXHpDNO70CcC&pg=PT40&redir_esc=y ''Saladin and the Kingdom of Jerusalem: the Muslims recapture the Holy Land in AD 1187'']. Arhivirano 12. septembra na Wayback Machine. 2004: The Rosen Publishing Group. ISBN 0-8239-4217-1.</ref> Saladinov predhodnik, zengidski sultan [[Nur ad-Din]], je v letih 1168–1169 naročil gradnjo novega minbarja iz slonovine in lesa, ki je bil dokončan po njegovi smrti.<ref>Madden, 2002, str. 230.</ref> Ajubidski sultan al-Muazzam je leta 1218 zgradil severno verando mošeje s tremi vrati. Leta 1345 so [[Mameluki]] pod vodstvom al-Kamila Šabana dodali dve ladji in dvoja vrata na vzhodni strani mošeje.<ref name=ref81/> ===Osmansko in sodobno obdobje=== [[Slika:Jerusalem Al Aqsa Moschee um 1900.jpg|thumb|left|250px|Pročelje mošeje al-Aksa leta 1900]] Potem ko je oblast v Jeruzalemu leta 1517 prevzelo Osmansko cesarstvo, se novi oblastniki niso lotili večjih prenov ali popravil mošeje, so pa uredili svetišče kot celoto. Leta 1527 so zgradili Fontano Kasim paše, obnovili bazen Rarandž in zgradili tri prostostoječe kupole. Najbolj opazna je kupola preroka, zgrajena leta 1538. Vse gradnje so naročili osmanski guvernerji Jeruzalema in sultani.<ref name=ref84>''Al-Aqsa Guide''. Arhivirano 6. oktobra 2008 na Wayback Machine. Friends of Al-Aqsa 2007.</ref> Sultani so zgradili dodatke k obstoječim minaretom.<ref name=ref84/> Leta 1816 je mošejo obnovil guverner Sulejman Paša al-Adil, potem ko je bila v zelo slabem stanju.<ref name="ref85">Pappe, Ilan (2012). ''"Chapter 2: In the Shadow of Acre and Cairo: The Third Generation"''. The Rise and Fall of a Palestinian Dynasty: The Huyaynis 1700 – 1948. Saqi Books. ISBN 978-0-86356-801-5. Arhivirano iz izvirnika 15. julija 2020. Pridobljeno 14. avgusta 2015.</ref> V 20. stoletju je bila mošeja prvič obnovljena leta 1922 po naročilu Vrhovnega muslimanskega sveta pod vodstvom Amina al-Huseinija, velikega jeruzalemskega muftije. Prenova je vključevala ojačitev starodavnih omajadskih temeljev mošeje, popravilo notranjih stebrov, zamenjavo tramov, obnovo in bobna v notranjosti glavne kupole, obnovo južne stene in zamenjavo lesa v osrednji ladji z betonsko ploščo. Med obnovo so bili odkriti fatimidski mozaiki in napisi na notranjih obokih, ki so bili prekriti z ometom. Oboki so bili okrašeni z zlatom in zeleno obarvanim mavcem, njihovi leseni nosilci pa so bili zamenjani z medeninastimi. Skrbno obnovljena je bila četrtina vitrajev.<ref>Yuvaz, 1996, str. 149–153.</ref> Potres leta 1927 in manjši potresni sunek poleti 1937 sta podrla streho mošeje, kar je zahtevalo temeljito obnovo zidov in notranjosti mošeje.<ref>Hamilton (1949), str. 1–2. Arhivirano 26. oktobra 2020 na Wayback Machine.</ref> 20. julija 1951 je palestinski atentator v mošeji s tremi streli ubil kralja Abdulaha I. Ustreljen je bil tudi njegov vnuk, princ Husein, ki je preživel, ker je medalja na njegovih prsih odbila kroglo. [[Slika:Al aqsa moschee 2.jpg|thumb|left|250px|Po požaru leta 1969 je sivo [[svinec|svinčeno]] streho zamenjala srebrno siva streha iz [[aluminij]]a]] 21. avgusta 1969 je obiskovalec iz [[Avstralija|Avstralije]], evangeličanski kristjan Denis Michael Rohan,<ref>"The Burning of Al-Aqsa". ''Time''. 29. avgust 1969. str. 1. Arhivirano iz izvirnika 28. junija 2011. Pridobljeno 1. julija 2008.</ref> v mošeji zanetil požar v upanju, da bo s požigom al-Akse pospešil Jezusov drugi prihod.<ref>"Madman at the Mosque". ''Time''. 12. januar 1970. Arhivirano iz izvirnika 30. oktobra 2010. Pridobljeno 3. julija 2008.</ref> Požig v al-Aksi velja za enega od povodov za ustanovitev [[Organizacija islamskega sodelovanja|Organizacije islamske konference]]. Po požigu so zgradili kupolo iz betona in jo prekrili z aluminijasto pločevino. Leta 1983 so aluminij zamenjali s svincem.<ref name=ref91>''Al-Aqsa Mosque Restoration''. Arhivirano 3. januarja 2009 na Wayback Machine. Archnet Digital Library.</ref> V 80. letih dvajsetega stoletja sta Ben Šošan in Jehuda Etzion, oba člana podzemne organizacije Gush Emunim, načrtovala razstrelitev mošeje al-Aksa in Kupole na skali. Etzion je verjel, da bo njuno dejanje povzročilo duhovno prebujenje v Izraelu in rešila vse probleme judovskega ljudstva. Upala sta tudi, da bo na njenem mestu zgrajen Tretji jeruzalemski tempelj.<ref>Dumper, 2002, str. 44.</ref><ref>Sprinzak 2001, str. 198–199.</ref> ==Arhitektura== Mošeja je pravokotne oblike, dolga 83 m in široka 56 m, in lahko sprejme do 5000 vernikov.<ref name=ref95>''Al-Aqsa Mosque''. Arhivirano 16. novembra 2016 na Wayback Machine. Life in the Holy Land.</ref> Za razliko od [[Kupola na skali|Kupole na skali]], ki odseva klasično bizantinsko arhitekturo, je mošeja al-Aksa značilna za zgodnjo islamsko arhitekturo.<ref>Gonen, 2003, str. 95.</ref> ===Kupola=== [[Slika:Dome of the Al-Aqsa Mosque (20160).jpg|250px|thumb|S svinčeno pločevino prekrita kupola mošeje]] Od prve kupole, zgrajene v času [[Abd al-Malik ibn Marvan|Abd al-Malika]], ni ostalo ničesar. Sedanja kupola je kopija az-Zahirjeve lesene kupole prevlečene s svinčeno pločevino. Kupola je zgorela v požaru leta 1969. Sedanja kupola je iz betona, prevlečena s svincem.<ref name=ref91/> Kupola al-Akse je ena redkih kupol, ki so bile zgrajene pred [[mihrab]]om v obdobju Omajadov in Abasidov. Drugi sta bili Omajadska mošeja v [[Damask]]u (715) in Velika mošeja v [[Sousse]]u (850).<ref>Necipogulu, 1998, str. 14.</ref> Notranjost kupole je bila poslikana v 14. stoletja. Med požarom leta 1969 so bile izvirne poslikave nepopravljivo izgubljene, vendar so bile popolnoma rekonstruirane.<ref name=ref91/> ===Pročelje in veranda=== [[Slika:Al-Aqsa Mosque (Temple Mount, Jerusalem, 2008).jpg|250px|thumb|Veranda mošeje]] Pročelje mošeje je bilo zgrajeno leta 1065 po naročilu fatimidskega kalifa al-Mustansirja Bilaha. Pročelje sestavljajo arkade, kronane z balustrado. Križarji so pročelje poškodovali, a so ga Ajubidi obnovili in obložili s ploščicami.<ref name=ref81/> Del gradiv je bil vzet iz križarskih zgradb v Jeruzalemu.<ref>Hillenbrand, Carolle. (2000). The Crusades: The Islamic Perspective. Arhivirano 15. julija 2020 na Wayback Machine. Routeledge, str. 382 ISBN 0-415-92914-8.</ref> Pročelje je sestavljeno iz štirinajstih, večinoma romanskih, kamnitih lokov.<ref> "Al-Aqsa Mosque, Jerusalem". Atlas Travel and Tourist Agency. Arhivirano iz izvirnika 26. julija 2008. Pridobljeno 29. junija 2008.</ref> Vhod v mošejo je skozi osrednji lok pročelja.<ref name=ref100>Al-Aqsa Mosque, Jerusalem. Arhivirano 24. julija 2008 na Wayback Machine.</ref> ===Notranjost=== Mošeja al-Aksa ima sedem hipostilnih ladij z več dodatnimi majhnimi dvoranami zahodno in vzhodno od južnega dela stavbe.<ref>[https://www.archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=36 ''Al-Aqsa Mosque''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131102224304/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=36 |date=2013-11-02 }}. Arhivirano 3. januarja 2009 na Wayback Machine. Archnet Digital Library.</ref> V mošeji je 121 vitražev iz abasidskega in fatimidskega obdobja. Približno četrtina vitražev je bila obnovljena leta 1924.<ref>Yuvaz 1996, str. 149–153.</ref> Na prečniku loka nasproti glavnega vhoda so mozaični okraski in napis iz fatimidskega obdobja.<ref name=ref102>''The Encyclopaedia of Islam''. H.A.R. Gibb, E. van Donzel, P. J. Bearman, J. van Lent. str. 151</ref> <gallery mode="packed"> Slika:المسجد الأقصى من الداخل.jpg|Notranjost mošeje Slika:Al Aqsa mosque (17127686720).jpg|Notranjost mošeje Slika:Facad near central dome of Aqsa mosque.jpeg|Okrašen zid nad mihrabom Slika:Aqsa3.jpg|Mihrab Slika:Inscription showing contributors name to restore dome of Aqsa.jpeg|Verz iz Korana s pripisanim imenom restavratorja po požaru leta 1969 Slika:Al Aqsa (6888221391).jpg|Notranjost glavne kupole Slika:El_Aksa_(i.e.,_al-Aqsa)_Mosque._Cedar_pulpit_&_mihrab_LOC_matpc.03246.jpg|Minbar, zgrajen pod Saladinom Slika:The_al-Aqsa_Mosque_(2177686417).jpg|Vernik, posnet leta 2008 </gallery> Notranjost mošeje podpira 45 stebrov, 33 iz belega [[marmor]]ja in 12 iz kamna.<ref name=ref95/> Kapiteli stebrov so štirih različnih vrst: tisti v osrednji ladji so težki in primitivno oblikovani, medtem ko so tisti pod kupolo [[Korintski slog|korintski]]<ref name=ref95/> in izdelani iz italijanskega belega marmorja. Kapiteli v vzhodni ladji so težke košaraste oblike, tista vzhodno in zahodno od kupole pa sta prav tako košarasta, vendar manjša in bolj proporcionalna. Stebri so med seboj povezani z ogrodjem iz približno kvadratnih tramov, obdanih z lesenim ohišjem.<ref name=ref95/> Velik del mošeje je pobeljen. Boben kupole in stene tik pod njo so okrašeni z [[mozaik]]i in marmorjem. Nekatere slike italijanskega umetnika so bile med popravili po potresu leta 1927 obnovljene.<ref name=ref95/> Strop mošeje je bil poslikan s financiranjem egiptovskega kralja Faruka.<ref name=ref100/> ===Minbar=== Minbar mošeje je zgradil mojster Aktarini iz [[Alep]]a po naročilu [[Zengidi|zengidskega]] sultana [[Nur ad-Din]]a. Minbar naj bi bil darilo mošeji po sultanovi osvojitvi Jeruzalema. Gradil se je šest let (1168–1174). Ko je Nur ad-Din umrl, so križarji še vedno vladali v Jeruzalemu. Minbar je bil postavljen šele leta 1187, ko je Jeruzalem zasedel sultan [[Saladin]]. Izdelan je bil iz slonovine in skrbno izrezljanega lesa. Na njem so bili kaligrafski napisi v arabščini, okrasni geometrijski liki in cvetlični vzorci.<ref name="ref103">Oweis, Fayeq S. (2002). [https://books.google.si/books?id=UjQAnCS1ongC&pg=PA115&redir_esc=y ''The Elements of Unity in Islamic Art as Examined Through the Work of Jamal Badran'']. Arhivirano 15. julija 2020 na Wayback Machine. Universal-Publishers. str. 115–117. ISBN 1-58112-162-8.</ref> Po uničenju v požaru leta 1969 je bil nadomeščen z mnogo enostavnejšim minbarjem. Januarja 2007 je Adnan al-Husajni, predstojnik Islamskega vakufa, pristojnega za Al-Akso, sklenil, da je treba postaviti nov minbar.<ref name=ref104>Wilson, Ashleigh. [https://www.theaustralian.com.au/news/arts/lost-skills-revived/story-e6frg8n6-1111117996300 ''Lost skills revived to replicate a medieval minbar'']. Arhivirano 14. aprila 2020 na Wayback Machine. The Australian. 11. november 2008. Pridobljeno 8. julija 2011.</ref> Načrte zanj je naredil Jamil Badran po natančni repliki Saladinovega minbarja. Načrtovanje je trajalo pet let.<ref name=ref103/> Minbar je bil izdelan v [[Jordanija|Jordaniji]]. Izdelava je trajala več kot štiri leta s tehnikami srednjeveških obrtnikov. Elementi so med seboj povezani z lesenimi klini in ne z žeblji.<ref name=ref104/> ==Sedanje stanje== Upravni organ, odgovoren za celotno kompleks mošeje al-Aksa, je znan kot "Jeruzalemski vakuf" in je organ jordanske vlade.<ref>[https://www.jpost.com/middle-east/article-706288 Jordan: We don't accept instructions from Israel on Temple Mount guards. Khaled Abu Toameh for The Jerusalem Post, 10. maj 2022. Pridobljeno 10. maja 2022.</ref> Za verske zadeve v kompleksu mošeje je odgovoren jeruzalemski veliki mufti, ki ga imenuje vlada Palestine.<ref>Yaniv Berman. [https://spme.org// "Top Palestinian Muslim Cleric Okays Suicide Bombings"]. Arhivirano 14. maja 2013 na Wayback Machine. Media Line, 23. oktober 2006.</ref> Lastništvo mošeje al-Aksa je sporno vprašanje v izraelsko-palestinskem konfliktu. Med pogajanji na vrhu v Camp Davidu leta 2000 so Palestinci zahtevali popolno lastništvo nad mošejo in drugimi islamskimi svetimi kraji v vzhodnem Jeruzalemu.<ref>Camp David Projections. Arhivirano 11. januarja 2012 na Wayback Machine. Palestinian Academic Society for the Study of International Affairs. julij 2000.</ref> ===Dostopnost=== Muslimani, ki živijo v Izraelu ali so na obisku v njem, in Palestinci, ki živijo v vzhodnem Jeruzalemu, imajo praviloma neomejen vstop na Tempeljski grič in mošejo al-Aksa.<ref name=ref110>Mohammed Mar'i (14. avgust 2010). [http://arabnews.com/middleeast/article101788.ece "Thousands barred from praying in Al-Aqsa"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170130190222/http://www.arabnews.com/middleeast/article101788.ece |date=2017-01-30 }}. Arab News. Arhivirano iz izvirnika 18. novembra 2010.</ref> Izraelska vlada, domnevno zaradi varnosti, občasno prepreči vstop nekaterim skupinam muslimanov, na primer moškim, mlajšim od 50 let, ženskam, mlajšim od 45 let in podobno. Prepoved lahko traja tudi več časa. ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{cite journal |last1=Allan |first1=J. W. |title=New Additions to the New Edition |journal=Muqarnas |date=1991 |volume=8 |pages=12–22 |doi=10.2307/1523148 |jstor=1523148}} *{{cite journal |last=Bacharach |first=Jere L. |author-link= | title=Marwanid Umayyad Building Activities: Speculations on Patronage |pages=27–44 |journal= Muqarnas Online|year=1996 |volume=13 |doi=10.2307/1523250 |jstor=1523250}} * {{cite journal |last1=Bell |first1=H. I. |authorlink= |title=The Aphrodito Papyri |journal=The Journal of Hellenic Studies |date=1908 |volume=28 |pages=97–120 |doi=10.2307/624559 |jstor=624559|s2cid=164184450 }} * {{navedi knjigo|last=Boas|first=Adrian|title=Jerusalem in the Time of the Crusades: Society, Landscape and Art in the holy city under Frankish rule|publisher=Routledge|year=2001|url=https://books.google.com/books?id=6m0qsAMf0z4C&pg=PA91|isbn=0-415-23000-4|archive-date=19. maja 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210519163302/https://books.google.com/books?id=6m0qsAMf0z4C&pg=PA91|url-status=live}} * {{navedi knjigo |last=Dumper |first=Michael |title=The Politics of Sacred Space: The Old City of Jerusalem in the Middle East |publisher=Lynne Rienner Publishers |year=2002 |url=https://books.google.com/books?id=MfTycKFWBGEC&pg=PA44 |isbn=1-58826-226-X |archive-date=19. maja 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210519163301/https://books.google.com/books?id=MfTycKFWBGEC&pg=PA44 |url-status=live }} *{{navedi knjigo |last1=Elad |first1=Amikam |title=Medieval Jerusalem and Islamic Worship: Holy Places, Ceremonies, Pilgrimage |date=1999 |publisher=Brill |location=Leiden |isbn=90-04-10010-5 |edition=2. |url=https://books.google.com/books?id=CDz_yctbQVgC }} * {{navedi knjigo|last=Esposito|first=John L.|title=Islam and Politics|url=https://books.google.com/books?id=SlhxoTHLxeMC&pg=PA164|year=1998|publisher=Syracuse University Press|isbn=0-8156-2774-2|archive-date=11. januarja 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111141125/https://books.google.com/books?id=SlhxoTHLxeMC&pg=PA164|url-status=live}} *S.D. Goitein. ''Al-Kuds: A. History''. str. 322–339. * {{navedi knjigo|last=Gonen|first=Rivka|title=Contested Holiness|publisher=KTAV Publishing House|year=2003|url=https://books.google.com/books?id=pFgmOt7wRHwC&pg=PA95|isbn=0-88125-799-0|archive-date=11. januarja 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111210723/https://books.google.com/books?id=pFgmOt7wRHwC&pg=PA95|url-status=live}} *Oleg Grabar. ''Al-Kuds—B. Monuments''. vol. 5. str. 339–344. * Oleg Grabar. ''Masjid al-Aksa''. vol. 6. str. 707–708. *{{cite journal |last1=Grafman |first1=Rafi |last2=Rosen-Ayalon |first2=Myriam |title=The Two Great Syrian Umayyad Mosques: Jerusalem and Damascus |journal=Muqarnas |date=1999 |volume=16 |pages=1–15 |doi=10.2307/1523262 |jstor=1523262}} * {{navedi knjigo |last=Jeffers |first=H. |title=Contested Holiness: Jewish, Muslim, and Christian Perspective on the Temple |publisher=KTAV Publishing House |year=2004 |url=https://books.google.com/books?id=pFgmOt7wRHwC |isbn=978-0-88125-799-1 |access-date=7. januarja 2016 |archive-date=15. julija 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200715070511/https://books.google.com/books?id=pFgmOt7wRHwC |url-status=live }} *{{cite journal |last=Le Strange |first=Guy |title=Description of the Noble Sanctuary at Jerusalem in 1470 A.D., by Kamâl (or Shams) ad Dîn as Suyûtî |journal=Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland |publisher=Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland |volume=19 |issue=2 |year=1887 |issn=0035-869X |pages=247–305 |doi=10.1017/S0035869X00019420 |jstor=25208864|s2cid=163050043 |url=https://zenodo.org/record/1772796 }} *{{navedi knjigo |editor1-last=Le Strange |editor1-first=Guy |title=Diary of a Journey through Syria and Palestine by Nasir Khusrau in 1017 AD |date=1888 |publisher=Palestine Pilgrims' Text Society |location=London |url=https://archive.org/details/cu31924028534281}} *{{navedi knjigo|title=Palestine Under the Moslems: A Description of Syria and the Holy Land from A.D. 650 to 1500|first=G.|last=Le Strange|author-link=|year=1890a|publisher=Committee of the Palestine Exploration Fund|url=https://archive.org/details/palestineundermo00lestuoft}} * {{navedi knjigo|last1=Jarrar|first1=Sabri|title=Muqarnas: An Annual on the Visual Culture of the Islamic World|chapter=Suq al-Ma'rifa: An Ayyubid Hanbalite Shrine in Haram al-Sharif|editor-first=Gülru|editor-last=Necipoğlu|edition=Illustrated, annotated|publisher=Brill|year=1998|isbn=978-90-04-11084-7|chapter-url=https://books.google.com/books?id=FG6ZlkRjD2IC&pg=PA71|archive-date=11. januarja 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170111130058/https://books.google.com/books?id=FG6ZlkRjD2IC&pg=PA71|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Pringle|first=D.|author-link=|title=The Churches of the Crusader Kingdom of Jerusalem: Volume 3, The City of Jerusalem: A Corpus|url=https://books.google.com/books?id=X0jH6VPi4-gC|publisher=Cambridge University Press|year=1993|isbn=978-0-521-39038-5|archive-date=22. oktobra 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151022062308/https://books.google.com/books?id=X0jH6VPi4-gC|url-status=live}} *{{cite journal |last1=Pruitt |first1=Jennifer |title=The Fatimid Holy City: Rebuilding Jerusalem in the Eleventh Century |journal=The Medieval Globe |date=2017 |volume=3 |issue=2 |pages=35–56 |doi=10.17302/TMG.3-2.3 |s2cid=165391034 |url=https://muse.jhu.edu/article/758485/pdf}} * {{navedi knjigo |last=Sprinzak |first=Ehud |editor-last=Rapoport |editor-first=David |title=Inside Terrorist Organizations |chapter=From Messianic Pioneering to Vigilante Terrorism: The Case of the Gush Emunim Underground |chapter-url=https://books.google.com/books?id=NdCTI5FqayAC&pg=PA149 |publisher=Brill |year=1996 |isbn=90-04-10633-2 |archive-date=11. januarja 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170111144359/https://books.google.com/books?id=NdCTI5FqayAC&pg=PA149 |url-status=live }} *{{cite journal |last1=Yavuz |first1=Yildirim |title=The Restoration Project of the Masjid al-Aqsa by Mïmar Kemalettın (1922–1926) |journal=Muqarnas |date=1996 |volume=13 |pages=149–164 |jstor=1523257}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Mošeje v Izraelu]] [[Kategorija:Arabska arhitektura]] [[Kategorija:Jeruzalem]] 0b4x0g4qjt2e25k3j0qoi4x4tgvvp0z 0 535522 6752693 6676391 2026-09-19T03:23:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752693 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|occupation=Pisateljica, raziskovalka}} '''Stanislava Chrobáková Repar''' (rojena '''Kvapilová'''), slovaško-slovenska pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, literarna znanstvenica, urednica in založnica, * [[5. maj]] [[1960]], [[Bratislava]]. == Življenje == Študirala je filozofijo in estetiko na Univerzi Komenskega v [[Bratislava|Bratislavi]] (1984), leta 1995 je doktorirala iz [[Literarna veda|literarne vede]] na Slovaški akademiji znanosti (SAV) in se leta 2010 habilitirala za izredno profesorico književnosti na Univerzi v Novi Gorici (UNG) v Sloveniji. Na Slovaškem je pred letom 1989 in po njem pomagala vzpostaviti neodvisno pisateljsko platformo, pozneje pa je izstopila iz vseh pisateljskih združenj. Delala je kot raziskovalka na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega in na Inštitutu za slovaško književnost SAV. Od leta 2001 živi v Ljubljani, od leta 2006 ima dvojno državljanstvo, od leta 2009 deluje kot samozaposlena v kulturi pri MK RS. V zadnjih letih (2016-2021) se je selila med Slovaško, Slovenijo in Finsko, trenutno več časa preživi na Slovaškem. V letih 1982-1991 je bila poročena z arhitektom Ondrejem Chrobákom, v letih 2001-2015 pa s slovenskim filozofom, pesnikom in urednikom [[Primož Repar|Primožem Reparjem]]. Ima odraslega sina Ondreja. == Delovanje == V Ljubljani že več kot dve desetletji intenzivno sodeluje z založbo [[KUD Apokalipsa]], konceptualno je prispevala k programom in splošni usmeritvi založbe, zasnovala je zbirko ''Fraktal''<ref>{{Navedi splet|title=Zbirke Fraktal, Posebne izdaje in Apokalipsa (6 knjig) – CED Slovenija|url=https://ced-slovenia.eu/project/zbirke-fraktal-posebne-izdaje-in-apokalipsa-6-knjig/|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI}}</ref> kot tudi t. i. Gender-številke znotraj revije Apokalipsa; oba projekta je tudi vodila (2003-2015). Kot zunanja raziskovalka je projektno sodelovala s [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani]], Ministrstvom za kulturo Republike Slovenije. Med letoma 2007 in 2009 je bila zaposlena na Mirovnem inštitutu v [[Ljubljana|Ljubljani]] kot raziskovalka na mednarodnem projektu »Quality in Gender + Equality Policies«. Med letoma 2009 in 2011 je na UNG predavala teorijo literature in feministično literarno vedo, ki jo je pomagala na univerzi akreditirati, a tudi predmed Pisateljice evropskih literatur, ter vodila diplomantke. Med letoma 2014 in 2015 je bila kot asistentka veleposlanika redno zaposlena na Veleposlaništvu Slovaške v Ljubljani. Je so-ustanoviteljica mednarodnega projekta »Revija v reviji« (2002), Mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka (2007) in Ženskega odbora Slovenskega centra PEN Mira (2013)<ref>{{Navedi splet|title=Stanislava Chrobakova Repar v novi knjigi o ženskih avtoricah|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/stanislava-chrobakova-repar-v-novi-knjigi-o-zenskih-avtoricah/448030|website=rtvslo.si|accessdate=2023-03-07|language=sl}}</ref>. Je tudi članica<ref>{{Navedi splet|title=Stanislava Chrobakova Repar – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/stanislava-chrobakova-repar/|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307132312/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/stanislava-chrobakova-repar/|url-status=dead}}</ref> Društva slovenskih pisateljev in [[Slovenski center PEN|Slovenskega centra PEN]]. Leta 2016 je bila na razpisu izbrana za glavno urednico literarnega mesečnika ''Romboid'' (v letih 1997-2003 je bila njegova odgovorna urednica, do leta 2010 zunanja urednica). Po nesoglasjih z založnikom je leta 2017 ustanovila društvo Fraktál na Slovaškem, januarja 2018 pa tudi literarni četrtletnik ''Fraktál'', ki ga vodi vse od takrat, ureja tudi novonastalo knjižno produkcijo. Pod okriljem društva poteka dvostranski projekt »Fraktály SK/SI« (Bratislava, Nitra, Ružomberok, Liptovský Mikuláš, Maribor, Ljubljana, [[Koper]]), prav tako pisateljska srečanja v živo »FRÁKTALive«. Organizacijsko in uredniško je zelo dejavna, sestavlja in ureja številne antologije in izbore iz slovaške in slovenske književnosti doma in v tujini (ZDA, Mehika, Velika Britanija, države višegrajske četverice in nekdanje Jugoslavije itd.). Je tudi prevajalka književnosti, filozofije in humanistike iz slovenščine v slovaščino in obratno. S. Chrobáková Repar piše [[Pesništvo|poezijo]], prozo, [[Esej|eseje]] in kulturno publicistiko v [[Slovaščina|slovaškem]] in [[Slovenščina|slovenskem]] jeziku ter literarnoznanstvene razprave. Je avtorica 30 samostojnih knjig, monografij in obsežnih strokovnih poročil, prevedla je do 30 knjižnih naslovov, predvsem pesniških zbirk, pa tudi romanov, njene revijalne prevodne objave štejejo na stotine besedil in imen. Pripravila je tudi posebno slovensko številko revije ''Filozofia'' (FÚ SAV) in obsežne prevodne tematske sklope v literarnih in strokovnih revijah na Slovaškem: ''Revue svetovej literatúry'', ''Romboid'', ''Fraktál'', ''Acta Kierkegaardiana'' in ''Glosolália'' (v zadnji, poleg drugega, tudi obsežni izbor iz prvih dveh pesniških zbirk Uroša Praha, 2021); prevodi so bili objavljeni tudi v revijah ''Vlna'', ''Vertigo'' in drugih. Občasno sodeluje z [[Ars (radio)|Radiem Ars]] (Slovenija) in Radiem Devín (Slovaška), za katera piše literarne oddaje, kritike in eseje. Na podlagi dvojezične avtofikcije ''Slovenka na kvadrát'' (2009, druga izdaja 2013 /SI/; 2011 /SK/<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenka na kvadrát: pohľadnice zo Slovinska 2001-2010|url=https://books.google.si/books/about/Slovenka_na_kvadr%C3%A1t.html?id=gMlgtwAACAAJ&redir_esc=y|publisher=Vydavateľstvo Drewo a srd|date=2011|isbn=978-80-88965-99-2|language=sk|first=Stanislava|last=Repar}}</ref>) je v mednarodni koprodukciji nastala istoimenska kabaretna monodrama (režija N. Upper),<ref>{{Navedi splet|title=Slovenka na kvadrat|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/slovenka-na-kvadrat|website=veza.sigledal.org|accessdate=2023-03-07|language=sl|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307132311/https://veza.sigledal.org/uprizoritev/slovenka-na-kvadrat|url-status=dead}}</ref> za katero je soustvarila scenarij; premierno je bila uprizorjena leta 2013 na gledališkem festivalu ExPonto v Ljubljani in na odru A4 – Zero Space v Bratislavi, uspešno pa je gostovala tudi v tujini. Literarno ustvarjanje Stanislave Chrobákove Repar se odlikuje s svojo žanrsko in tematsko pretočnostjo, pomensko odprtostjo, decentralizirano (lirsko) protagonistko ter eksistencialno naravnanostjo; vse to v tesnem objemu s feminističnim eksperimentiranjem na oblikovno-jezikovni ravni. Kot je o njeni poeziji zapisala sociologinja Ana Marija Sobočan, avtorica posega na vse tri nivoje literarne semiotike: pogumna je v sintaksi, iznajdljiva v semantiki in igriva v pragmatiki – torej relacijski naravnanosti do bralcev in širšega okolja. V svojih esejističnih delih naslavlja zlasti vprašanja položaja kulture v sodobni družbi, njenih infrastrukturnih primanjkljajev, ter ženske diskurzivnosti v literaturi in kulturi. V poglobljenih interpretacijah ob nenehni navzočnosti filozofske erudicije in interkulturnega dialoga spremlja ustvarjalna prizadevanja svojih kolegic, včasih tudi kolegov. Med drugim tudi, povedano z besedami literarne znanstvenice Katje Mihurko Poniž, vsakodnevno resničnost razgrinja brez olepšav in lepotnih popravkov, z vso ostrino lucidnega opažanja znotraj intelektualnega diskurza. Kljub svoji žanrski raznolikosti je njeno delo izjemno poenoteno, tako estetsko, kot prek osebnostne drže same ustvarjalke (citirano iz utemeljitve za nagrado Mira), pravzaprav »Slovenke na kvadrat«, kot jo je včasih javno označil novinar Janko Petrovec. Z vsemi temi navedenimi značilnostmi se – ob vseh razlikah – bliža naturelu takšnih literarnih osebnosti kot sta [[Dubravka Ugrešić]] ali, na Slovaškem, na pol pozabljena Hana Ponická. Skupaj s priseljenskima pisateljicama [[Lidija Dimkovska|Lidijo Dimkovsko]] in Erico Johnson Debeljak nastavlja širokospektralno zrcalo ne le slovenski družbi, ampak tudi vsakemu posamezniku/posameznici v njunih številnih izbirah. Besedila Stanislave Chrobáková Repar so prevedena v šestnajst jezikov. Na Slovaškem je prejela nagrado Alexandra Matuške za literarno kritiko (1995), nagrado Občestva pisateljev Slovaške (OSS) za najboljšo knjigo leta (2003 – za monografijo o poeziji M. Haugove) in nagrado Literarnega sklada (LF) za najboljši prevod 2019 – za prevod izbora pesmi B. Korun; nominirana je bila tudi za nagrado Bibliotéka 2011 – za pesniško zbirko ''Tichožitia (la poésie pure, la poésie brute)''. V Sloveniji je prejela literarno nagrado Mira 2018<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada mira 2018 – MIRA|url=https://www.mira.si/2414-2/|accessdate=2023-03-07|language=sl-SI|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307132312/https://www.mira.si/2414-2/|url-status=dead}}</ref> – za svoje avtorstvo (zlasti za knjigo esejev, kritik in razprav ''Iniciacije ali književnost onkraj vidnega'') in osebnostno držo. S knjigo esejev ''Agonija smisla'' je bila nominirana za nagrado M. Rožanca za najboljšo esejistično knjigo (2016), kot posredovalka med kulturami tudi za mednarodno Pretnarjevo nagrado (2017). Leta 2014 jo je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) uvrstil med »ženske in moške, ki navdihujejo Evropo«. == Bibliografija == === Poezija (izbor) === * ''Torzá (okná, svety'' / ''ikkunat, maailmat)''. Besedilno-fotografska izdaja skupaj z avtorskimi fotografijami. Ivanka pri Dunaji: Fraktál, o. z., 2025. [[:sk:Špeciálne:KnižnéZdroje/9788097366995|ISBN 978-80-973669-9-5]] * ''Antigony, Ifigénie, Heleny a iné užitočne deje'' ''(výber z poézie)''. Závod : Fraktál, o. z., 2022. ISBN 978-80-973669-2-6 * ''Rauma Blues.'' Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2018 {{COBISS | ID=295944448}} * ''Tieň súvislostí / Senca povezav''. Dvojezična izdaja haiku s fotografijami Lada Jakše (v prostih listih). Bratislava : Renesans, s. r. o. – Maribor : IKD Mariborska literarna družba (zbirka Locutio), 2017. (SK). (SI). {{COBISS | ID=92847873}} * ''Obešanje na zvon.'' Ljubljana: KUD Apokalipsa, 2014. {{COBISS| ID=275198976}} * ''Echoechoecho''. Košice : Európsky dom poézie, 2013. ISBN ISBN 978-80-971048-5-6. * ''Tichožitia (la poésie pure, la poésie brute).'' Pusté Úľany : Edition Ryba, 2011. ISBN 978-80-89250-10-3 * ''Dotakniti se prazne sredine''. Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2010. {{COBISS|ID=250825472}} * ''Nahá v tŕní''. Levoča : Modrý Peter, 2006. ISBN 80-85515-68-7 * ''Na hranici jazyka''. Námestovo : Solitudo, 2000. ISBN 80-85705-22-2 * ''Zo spoločnej zimy''. Levoča : Modrý Peter, 1994. ISBN 80-85515-16-4 === Proza (izbor) === * ''Balans'' (''O bytí a nebytí v živej kultúre''). Bratislava : Literárne informačné centrum, 2020.<ref>{{Navedi knjigo|title=Balans: o bytí a nebytí v živej kultúre|url=https://books.google.si/books/about/Balans.html?id=qx58zgEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Literárne informačné centrum|date=2020|isbn=978-80-8119-133-6|language=sk|first=Stanislava|last=Repar}}</ref> * ''Slovenka na kvadrát''. Bratislava : Vlna – Drewo a srd, 2011.{{COBISS|ID=2048379221}}. * ''Slovenka na kvadrat''. Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2009; 2. dopolnjena izdaja 2013. {{COBISS|ID=268443904}} ) * ''Anjelské utópie''. Košice : Tichá voda, 2001. ISBN 80-88849-01-2 * ''Krutokradma''. Banská Bystrica : Drewo a srd, 1997. ISBN 80-967760-3-7 === Drame, scenariji (izbor) === * ''Hnoj je zlato a zlato je hnoj. Srečko Kosovel – znepokojujúca istota slovinskej poézie.'' Scenarij za radijsko oddajo »Zóna poézie«. RTVS Košice. Premiera: december 2019. * ''Slovenka na kvadrat''; reality kabaret show. Gledališka avtorska priredba istoimenske proze, uprizorjena v mednarodni koprodukciji ŠKUC Ljubljana in OZ AEON Bratislava. Premiera: Ljubljana : Cankarjev dom (festival Ex Ponto) – Bratislava : A4 – Nultý priestor, 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenka na kvadrát {{!}} divadlo.cz|url=https://www.divadlo.cz/?clanky=slovenka-na-kvadrat|website=www.divadlo.cz|date=2014-10-02|accessdate=2023-03-07|language=cs|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307135335/https://www.divadlo.cz/?clanky=slovenka-na-kvadrat|url-status=dead}}</ref> * ''Off-Beat Poetry''. Gledališka literarno-plesna predstava (ob prvi podelitvi literarne nagrade Mira). Koncept, pesniški libreto, režijsko vodenje: Stanislava Repar. Ples in koreografija (''Off-Beat''): Milan Tomášik. Interpretacija (''Poetry''): Ana Hribar. Premiera: Ljubljana, Cankarjev dom, november 2013. * ''Oheň v ústach. Ozveny poézie v dnešnom svete; Dane Zajc a Slovinsko.'' Radijski scenarij (fičer). RTVS Košice. Premiera: 3. 2. 2012.<ref>{{Navedi splet|title=Rozhlasový archív RTVS|url=https://www.rtvs.sk/radio/archiv/11451/747041|website=www.rtvs.sk|accessdate=2023-03-07|language=sk}}</ref> * ''Mlčať, hovoriť, mlčať. Dva príbehy, jedna literatúra, jedna generácia: Svetlana Makarovič, Breda Smolnikar – a Slovinsko.'' Radijski scenarij (fičer). RTVS Košice. Premiera: 30. 9. 2011. * ''Nietzscheho paradoxy v literatúre. Román Alamut Vladimira Bartola – literárny inotaj alebo filozofická metafora?'' Radijski scenarij (fičer). RTVS Košice. Premiera: 14. 10. 2011. * ''Tesna maska ženske''. Literarna oddaja o poeziji in s poezijo slovaške pesnice Mile Haugove. RTV Slovenija, program Ars. Premiera: 2008. === Znanstvene monografije, strokovne publikacije in zbirke esejev (izbor) === * ''DiaGnóza L''. Cesta okolo hlavy – básňou & Kníhkolotoč. Bratislava : Fraktál, o. z., 2020.<ref>{{Navedi knjigo|title=Diagnóza L: Cesta okolo hlavy - básňou et Kníhkolotoč : úvahy, interpretácie, články|url=https://books.google.si/books/about/Diagn%C3%B3za_L.html?id=g9ASzgEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Fraktál, o.z.|date=2020|isbn=978-80-973669-0-2|language=sk|first=Stanislava|last=Repar}}</ref> * ''Bielym atramentom: feministická literárna kritika a gynokritika.'' Bratislava : Aspekt, 2019 ISBN 978-80-8151-079-3 * ''Iniciacije ali književnost onkraj vidnega.'' Subverzivna premišljevanja o ustvarjanju žensk in reprezentacijah ženske diskurzivnosti v literaturi. Závod : Fraktál, o. z., 2018 .{{COBISS|ID=293411840}} * ''Agonija smisla.'' Premišljevanja o civilizaciji bogatih barbarov, propadu (med)kulturnih izbir, feminističnem oplajanju – in vztrajanju. Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2015. {{COBISS|ID=281190656}} * ''Existenciály I''. Kniha rozhovorov s osobnosťami (nielen) slovenského (nielen) literárneho života''.'' Pezinok : Renesans, s. r. o., 2014. ISBN 978-80-89402-76-2 * ''Úzkosť dokorán.'' Nové čítanie poézie Viery Prokešovej''.'' Znanstvena monografija (posvečena slovaški pesnici Vieri Prokešovi ter novemu branju njene poezije). Bratislava : Literárne informačné centrum, 2012. ISBN 978-80-8119-066-7 * ''Quality in Gender + Equality Policies. Series of LARG Country reports: Slovak Republic.'' Gender equality generally, Non-employment, Intimate citizenship, and Gender-based violence. Ljubljana : Peace Institute (QUING project), 2008.<ref>{{Navedi splet|title=Quality of Gender+ Equality Policies in Europe (QUING) {{!}} Center for Policy Studies|url=https://cps.ceu.edu/research/quing|website=cps.ceu.edu|accessdate=2023-03-07}}</ref> * ''Ohnisko reči alebo mlčanlivá hĺbka horizontu.'' Úvahy a štúdie (nielen) o jazykoch poézie. Interdisciplinarna znanstvena monografija. Bratislava : Kalligram, 2007. ISBN 80-7149-907-2. * ''Mila Haugová (Alfa).'' Znanstvena monografija (o poeziji slovaške pesnice Mile Haugove ter pesniški hermenevtiki). Bratislava : Kalligram, 2002. {{COBISS|ID=1104487006}} === Antologije in zborniki z uvrstitvijo (izbor) === * ''Mladý měsíc.'' Antologija poezije slovenskih pesnic v originalu in češkem prevodu. Praga: FF Karlove univerze, 2018. * ''Ovo nije dom''. Antologija 51 pesnic-migrantk na območju bivše Jugoslavije. Novi Sad: Rekonstrukcija ženski fond i IC Bulevar, 2018. * ''Reibeisen'' – revija. Posebna številka 33 predstavlja 15 literarnih ustvarjalk iz Slovenije. Kapfenberg: Europa Literaturkreis ''Kapfenberg'', 2016. * ''Iz jezika v jezik.'' Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji. Ljubljana : Društvo slovenskih pisateljev, 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Iz jezika v jezik : antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/892552409|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''Ako sa číta báseň.'' Dvadsaťsedem autorských interpretácií (avtorske samo-interpretacije). Levoča : Modrý Peter 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Ako sa číta báseň : (dvadsaťsedem autorských interpretácií) 2 [...] {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/1002108736|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''Atlas evropske lirike.'' Banja Luka : Savez nacionalnih manina Republike Srpske – Udruženje književnika Srpske, 2013.<ref>{{Navedi splet|title=Atlas evropske lirike : iz moderne poezije evropskih naroda čije manjine žive u Bosni i Hercegovini {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/862105648|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''A Megaphone: Some Enacments, Some Numbers, and Some Essays about the Continued Usefulness of Crotchless-pants-and-a-machine-gun Feminism.'' Feministična premišljevanja. Ur. Juliana Spahr, Staphanie Young in kol. Oakland – Philadelphia, ChainLinks, 2011.<ref>{{Navedi knjigo|title=A Megaphone: Some Enactments, Some Numbers, and Some Essays about the Continued Usefulness of Crotchless-pants-and-a-machine-gun Feminism|url=https://books.google.si/books/about/A_Megaphone.html?id=Mrb5tgAACAAJ&redir_esc=y|publisher=ChainLinks|date=2011|isbn=978-1-930068-48-3|language=en|first=Juliana|last=Spahr|first2=Stephanie|last2=Young}}</ref> * ''Belo lebdenje med nama.'' Antologija literarnih branj v Trstu. ''/ Bianco levitare tra noi due.'' Antologia di letture poetiche a Trieste (dvojezična izdaja). Ljubljana : KUD Apokalipsa – Gruppo 85 Trieste, 2011. * ''Marsipaania. Slovenialaista nykyrunoutta.'' Helsinki : Mansarda, 2009. * ''Savremena slovenačka poezija (Ludilo singulariteta)''. Belo Polje (Črna Gora): Kulturni forum, 2008. * ''Antología de la Poesía Eslovaca Contemporánea.'' Guadalajara : Lá Zonámbula, 2008. * ''Iz veka v vek.'' Slovackaja poezija XX-XXI. Ur. S. N. Glovjuk, J. Kalnický. Moskva : Pranat, 2006. * ''Antológia súčasnej slovenskej poézie.'' Ur. Peter Milčák. Varšava : Instytut Slawistyki Zachodniej i Południowej, Uniwersytet Warszawski, 2006. * ''Antologia della poesia slovacca contemporanea.'' Ur. Pavol Koprda. Fasano : Schena Editore, 2003. * ''Les jeux charmants de l´aristocratie.'' Anthologie de la poésie slovaque contemporare. Ur. Peter Milčák. Levoča : Modrý Peter, 1996.<ref>{{Navedi splet|title=Les jeux charmants de l'aristocratie anthologie de la poesie slovaque contemporaine {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/611422302|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * ''Not Waiting for Miracles; Seventeen Contemporary Slovak Poets.'' Ur. Peter Milčák. Levoča : Modrý Peter, 1993. * ''Druhý dych.'' Zbornik poezije. Ur. Jozef Čertík, Vojtech Kondrót. Bratislava : Smena, 1985. === Knjižni prevodi avtorskih del v tuje jezike === * ''Iz skupne zime''. Banja Luka : Udruženje književnika Srpske, 2011. {{COBISS|ID=1883416}} * ''Iz skupne zime''. Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2006. {{COBISS|ID=230395648}} * ''Angelske utopije'' (izbor). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2003. {{COBISS|ID=125164288}} === Avtorski knjižni prevodi (izbor) === * Barbara Korun: ''Prídem hneď a iné básne.'' Prevod iz slovenščine v slovaščino. Kordíky : Skalná ruža, 2018. {{COBISS|ID=299777536}} * Primož Repar: ''Chcieť nemožné alebo'' Skandalon ''rozhodnutia. Štyri štúdie o Kierkegaardovi''. Prevod iz slovenščine v slovaščino (skupaj s H. Tkáčovo in M. Valčem). Prešov: Vydavateľstvo Michala Vaška, 2016. {{COBISS|ID=62300770}} * Štefan Strážay: ''Interier in druge pesmi.'' Prevod iz slovaščine v slovenščino (skupaj s A. Pleterskim). Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2015. {{COBISS|ID=281947648}} * Maja Vidmar: ''Izby a iné básne.'' Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava – Ljubljana : Literárna nadácia Studňa – JSKD RS, 2015. (SK). {{COBISS|ID=280372480}} * Ivan Kadlečík: ''Mati vseh besed'' / ''Matka všetkých slov'' (izbor). Daniel Hevier: ''Luna na niti'' / ''Na niti mesiac''. Daniela Bojnanská: ''Tri sonca'' / ''Tri slnká''. Prevodi iz slovaščine v slovenščino, zadnji naslov skupaj s P. Reparjem. Stanislava Chrobáková Repar: ''Fabrika porcelana'' / ''Fabrika na porcelán''. Prevod iz slovaščine v slovenščini in vice versa. Primož Repar, ur.: ''Breskvini popki'' / ''Broskyňové puky'' / ''Peach Buds'' / ''Pupeny broskví'' / ''Muguri de piersic'' / ''Pfirsichblüten'' (Mala antologija slovenskega haikuja / Krátka antológia slovinského haiku / Short Slovenian Haiku Anthology). Prevod iz slovenščine v slovaščino. Večjezična izdaja haiku-kompleta (5 zbirk). Ljubljana : KUD Apokalipsa, 2014. {{COBISS|ID=277022208}} {{COBISS|ID=277022464}} * ''Krátka antológia súčasného filozofického myslenia v Slovinsku'': Cvetka Hadžet Tóth, Miklavž Ocepek, Alenka Zupančič, Slavoj Žižek, Dean Komel, Primož Repar. Prevod iz slovenščine v slovaščino. ''Filozofia'' (Filozofski inštitut Slovaške akademije znanosti), let. 67 (2012), št. 8, str. 613-704. ISSN 0046-385X.<ref>{{Navedi splet|title=View issue {{!}} Filozofia|url=http://www.filozofia.sav.sk/sk/view/issue/regular/2012/8|website=www.filozofia.sav.sk|accessdate=2023-03-07}}</ref> * Srečko Kosovel: ''Zelený papagáj'' / ''Zeleni papagaj''. Izbor poezije; dvojezična izdaja. Bratislava – Ljubljana : Drewo a srd, OZ Vlna – KUD Apokalipsa, 2012. (SK). {{COBISS|ID=262660864}} * Breda Smolnikar: ''Ko se tam gori olistajo breze / Keď sa hore zazelenajú brezy''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Kalligram, 2011. {{COBISS|ID=15081522}} * Erik Jakub Groch: ''Druga naivnost : zbrane in nove pesmi in zgodbe''. Prevod iz slovaščine v slovenčino (skupaj s Z. Triglavom). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2009. {{COBISS|ID=247281920}} * Suzana Tratnik: ''Volám sa Damián''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Literárne informačné centrum (100 slovanskih romanov), 2008. {{COBISS|ID=246771712}} * Ján Ondruš: ''Kretnja s cvetom in V stanju žolča''. Prevod iz slovaščine v slovenščino (v sodelovanju s prevajalcem A. Rozmanom). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2008. {{COBISS|ID=242278912}} * Meta Kušar: ''Ľubľana''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Ars Poetica, 2008. {{COBISS|ID=37849954}} * Balla: ''Dvosamljenost''. Izbor kratkih zgodb. Prevod iz slovaščine v slovenščino (v sodelovanju s prevajalko Š. Šramel). Ljubljana : Društvo Apokalipsa, 2005. {{COBISS|ID=218723328}} * Vladimir Bartol: ''Alamut''. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Slovart, 2004. {{COBISS|ID=217653248}} * Primož Repar: ''Krehké pavučiny''. Izbor pesmi. Prevod iz slovenščine v slovaščino. Bratislava : Drewo a srd, 2003. {{COBISS|ID=128010752}} == Viri == * Šrank, Jaroslav: ''Individualizovaná literatúra. Slovenská poézia konca 20. a začiatku 21. storočia z perspektívy nastupujúcich autorov.'' Bratislava : Cathedra 2013.<ref>{{Navedi knjigo|title=Individualizovaná literatúra: slovenská poézia konca 20. a začiatku 21. storočia z perspektívy nastupujúcich autorov|url=https://books.google.si/books/about/Individualizovan%C3%A1_literat%C3%BAra.html?id=-ZnungEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Cathedra|date=2013|isbn=978-80-89495-12-2|language=sk|first=Jaroslav|last=Šrank}}</ref> * ''Slovník slovenských spisovateľov''. Bratislava : Kalligram – Ústav slovenskej literatúry SAV, 2005.<ref>{{Navedi splet|title=Slovník slovenských spisovatel̕ov {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/470731778|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * Rebro, Derek: ''Ženy píšu Poéziu, muži tiež.'' Bratislava : Literárne informačné centrum, 2011, s. 69-94.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ženy píšu Poéziu, muži tiež: inovatívne vpisovanie sa poetiek do androcentrického jazyka|url=https://books.google.si/books/about/%C5%BDeny_p%C3%AD%C5%A1u_Po%C3%A9ziu_mu%C5%BEi_tie%C5%BE.html?id=ksM5MwEACAAJ&redir_esc=y|publisher=Literárne Informačné Centrum|date=2011|isbn=978-80-8119-039-1|language=sk|first=Derek|last=Rebro}}</ref> * Žitnik Serafin, Janja: ''Večkulturna Slovenija. Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru.'' Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008. * Časopis v časopise/ Revija v reviji/ Review within Review; medzinárodný projekt – website. * Rédey, Zoltán: Lyrika Mily Haugovej po roku 2000 a básnická zbierka Stanislavy Chrobákovej. V: Zoltán Rédey: ''Súčasná slovenská poézia v kontexte civilizačno-kultúrnych premien.'' Nitra : Univerzita Konštantína Filozofa, Filozofická fakulta, Ústav literárnej a umeleckej komunikácie, 2005, s. 89-102. * Halvoník, Alexander: ''Situačný náčrt vývinových tendencií v slovenskej próze posledného polstoročia.'' Zrkadlenie/Zrcadlení – česko-slovenská revue, jeseň 2005. * ''Chaotické a mnohoraké jazyky bytia.'' S HOSŤOM / Stanislava Chrobáková-Repar. Slovo - spoločensko-politický týždenník, 2004, č. 29; online. * ''Slovník slovenských spisovateľov''. Praha : Nakladatelství Libri, 1999.<ref>{{Navedi splet|title=Slovník slovenských spisovateľov {{!}} WorldCat.org|url=https://www.worldcat.org/title/84992217|website=www.worldcat.org|accessdate=2023-03-07|language=en}}</ref> * Literatúra a literárny život v 90. rokoch. V: Rukoväť literatúry (kolektív autorov). Košice : Slovenské pedagogické nakladateľstvo, 1998, s. 107, 108 a 116. == Opombe == {{sklici}} * {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Chrobakova, Stanislava}} [[Kategorija:Slovaški pesniki]] [[Kategorija:Slovaški pisatelji]] [[Kategorija:Slovaški prevajalci]] [[Kategorija:Slovaški založniki]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski založniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze Komenskega v Bratislavi]] 0ppkdmft78qqa7nrkqketrcznnsvlim 0 544616 6752489 6726410 2026-09-18T13:53:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752489 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--See the Table at Infobox Settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info ----------------> | name = Roskilde | nickname = | settlement_type = [[Seznam mest na Danskem|Mesto]] | motto = <!-- images and maps -----------> | image_skyline =RD_fra_bispegaarden.jpg | image_caption = [[Roskildska stolnica]] | image_flag = | flag_size = | image_seal = Roskildedomkirkessegl.jpg | seal_size = | image_shield = Coat of arms of Roskilde.svg | shield_size = | pushpin_map = Danska | pushpin_label_position =right | pushpin_map_caption =Lega na Danskem | pushpin_mapsize = | pushpin_relief = <!-- Location ------------------> | subdivision_type = Dežava | subdivision_name = Danska | subdivision_type1 = Regija | subdivision_name1 = Zelandija (''Sjælland'') | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Roskilde <!-- Politics -----------------> | government_footnotes = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Thomas Bredam | established_title = Ustanovitev | established_date = 980-ta | established_title2 = Mestna listina | established_date2 = | established_title3 = Trenutna občina | established_date3 = <!-- Area ---------------------> | area_magnitude = | area_footnotes = | area_total_km2 = | area_land_km2 = <!--See table @ Template:Infobox Settlement for details on automatic unit conversion--> | area_water_km2 = | area_urban_km2 = 21,2 | area_metro_km2 = <!-- Population -----------------------> | population_as_of = 1. januar 2022 | population_footnotes = <ref name="pop1">{{navedi splet|title=BY3: Population 1. January by urban areas, area and population density|url=https://m.statbank.dk/TableInfo/BY3?lang=en|website=statbank.dk|publisher=Statistics Denmark|access-date=21 April 2021|date=1 January 2021}}</ref> | population_note = | population_total = | population_density_km2 = auto | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_urban = 51.916 | population_density_urban_km2 = auto | population_blank1_title = Spol <ref>[https://m.statbank.dk/TableInfo/BY1?lang=en BY1: Population 1. January by urban areas, age and sex] The Mobile Statbank from Statistics Denmark</ref> | population_blank1 = 25.083 moških in 26.833 žensk | population_demonym = Roskildenser <!-- General information ---------------> | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | coordinates = {{koord novi|55|39|N|12|05|E|region:DK|display=inline,title}} | elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> | elevation_m = | elevation_ft = <!-- Area/postal codes & others --------> | postal_code_type = Postal code | postal_code = DK-4000 Roskilde | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | website = [http://www.roskilde.dk www.roskilde.dk] | footnotes = }} '''Roskilde''' ({{IPA-da|ˈʁʌskilə|lang}}) je mesto 30 km zahodno od [[København]]a na danskem otoku [[Zelandija]]. Z 51.916 prebivalci (od 1. januarja 2022) je mesto poslovno in izobraževalno središče regije ter 10. največje mesto na Danskem. Upravlja ga upravni svet občine Roskilde. Roskilde ima dolgo zgodovino, ki sega v predkrščansko [[Vikingi|vikinško dobo]]. Njegova gotska stolnica, ki je na Unescovem seznamu, v kateri je zdaj 39 grobnic danskih monarhov, je bila dokončana leta 1275 in je postala žarišče verskega vpliva vse do [[reformacija|reformacije]]. Z razvojem železniškega omrežja v 19. stoletju je Roskilde postal pomembno prometno središče s Københavnom, do konca stoletja pa so bile tam tobačne tovarne, livarne železa in strojnice. Med največjimi zaposlovalci v zasebnem sektorju danes sta IT podjetje BEC (Bankernes EDB Central) in semensko podjetje DLF. Raziskovalna ustanova Risø tudi postaja pomemben delodajalec, ki zanimanje za trajnostno energijo širi na področje čiste tehnologije. Lokalna univerza, ustanovljena leta 1972, zgodovinska stolnična šola in Danish Meat Trade College, ustanovljena leta 1964, so izobraževalne ustanove, ki jih je treba omeniti. Roskilde ima veliko lokalno bolnišnico, ki je bila od odprtja leta 1855 razširjena in posodobljena. Zdaj je vse bolj dejavna na raziskovalnem področju. Psihiatrična bolnišnica Sankt Hans oskrbuje regijo glavnega mesta s specializiranimi ustanovami za forenzično psihiatrijo. [[Roskildska stolnica|Stolnica]] in [[muzej vikinških ladij (Roskilde)|muzej vikinških ladij]], ki vsebuje dobro ohranjene ostanke petih ladij iz 11. stoletja, privabita več kot 100.000 obiskovalcev letno. Poleg mednarodno priznanih turističnih znamenitosti in letnega rock festivala je Roskilde priljubljen pri nakupovalcih zaradi dveh osrednjih ulic za pešce, skupaj z restavracijami, kavarnami in različnimi trgovinami. Mesto je dom nogometnega kluba FC Roskilde, ki igra v prvi danski ligi, ragbi kluba Roskilde Vikings RK in veslaškega kluba Roskilde Roklub. V 1970-ih je mesto imelo koristi od odprtja univerze in dokončanja avtoceste Holbæk, ki ga povezuje s Københavnom. Roskilde ima najstarejšo delujočo železniško postajo na Danskem s povezavami po vsej Zelandiji ter Falsterju, Lollandu in Jutlandu. Lokalno letališče je bilo odprto leta 1973 in služi predvsem lahkim letalom za poslovno uporabo in usposabljanje za letenje. Med pomembnimi meščani mesta so [[Absalon]], škof, ki je ustanovil København v 12. stoletju, [[L. A. Ring]], simbolistični slikar, ki je zaslovel v 1880-ih, pisateljica [[Lise Nørgaard]], ki je leta 1978 napisala priljubljeno dansko TV serijo ''Matador'', in veslač [[Thomas Ebert]] ki je leta 2004 postal dobitnik zlate olimpijske medalje. == Zgodovina == Roskilde, ki se je pred več kot tisoč leti razvil kot središče vikinške kopenske in morske trgovske poti, je eno najstarejših mest na Danskem. Od 11. stoletja do leta 1443 je bil glavno mesto Danske.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510041/Roskilde|title=Roskilde|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=12 December 2014}}</ref> Do srednjega veka je s podporo kraljev in škofov postalo eno najpomembnejših središč v [[Skandinavija|Skandinaviji]].<ref name="vrh">{{navedi splet|title=Roskilde's history|url=http://www.visitroskilde.com/ln-int/roskilde-lejre/roskildes-history|access-date=9 December 2014|publisher=Visit Roskilde|archive-date=2013-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20131007061258/http://www.visitroskilde.com/ln-int/roskilde-lejre/roskildes-history|url-status=dead}}</ref> ''[[Saxo Grammaticus]]'' in drugi zgodnji viri povezujejo ime Roskilde (kar pomeni 'Rojev izvir') z legendarnim kraljem [[Roar]]jem, ki je tam verjetno živel v 6. stoletju.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Nordisk_Mytologi/Sagnfigurer/Roar_og_Helge|title=Roar og Helge|encyclopedia=Den Store Danske|date=9 December 2015|access-date=23 July 2015|language=da}}</ref> [[File:Old mao of Roskilde.jpg|thumb|Stari zemljevid mesta Roskilde]] Po Adamu iz Bremna in ''Saxo Grammaticusu'' je Roskilde leta 980 ustanovil [[Harald Modrozobi]]. Na vzpetini nad pristaniščem je zgradil leseno cerkev, posvečeno sv. Trojici, in v bližini kraljevo rezidenco.<ref name=dcbh>{{navedi splet|url=http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/koebstaeder/by.aspx?koebstadID=44|title=Danmarks Købstæder: Roskilde|publisher=Dansk Center for Byhistorie|access-date=9 December 2014|language=da|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701083248/http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/koebstaeder/by.aspx?koebstadID=44|url-status=dead}}</ref> Čeprav ni bilo odkritih sledi teh stavb, so arheologi leta 1997 v Isefjordu našli ostanke vikinških ladij, od katerih je najstarejša datirana v leto 1030. Takrat sta bili na tem območju tudi dve cerkvi: sv. Jørgensbjerg, zgodnja kamnita cerkev in lesena cerkev, odkrita pod današnjo cerkvijo sv. Iba.<ref name=dsdrh>{{cite encyclopedia| url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_geografi/K%C3%B8benhavn/Roskilde/Roskilde_%28Historie%29|title=Roskilde – historie|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=9 December 2014|language=da}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.sjk.dk/om-kirken/sognets-historie/havneby-ca-1040-ca-1250|title=Havneby ca. 1040 – ca. 1250|publisher=Sankt Jørgensbjerg Kirke, Roskilde|access-date=9 December 2014|language=da}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1020 je kralj [[Knut Veliki]] povzdignil Roskilde v škofijo, kar mu je dalo visok državni status. Absalon, danski škof, je leta 1170 dal zgraditi opečnato cerkev na mestu Haraldove cerkve. Današnja stolnica je bila dokončana leta 1275, potem ko je pet Absalonovih naslednikov prispevalo k njeni gradnji. Zaradi Absalonovega vpliva so bile v bližini zgrajene številne druge cerkve, zaradi česar je Roskilde postal najpomembnejše mesto v [[Zelandija|Zelandiji]]. Kovance so tam kovali od 11. do 14. stoletja. Leta 1150 je [[Sven III. Danski|Sven Grathe]] okoli mesta zgradil jarek. Leta 1135 je mesto uničil pomeranski vojvoda [[Ratibor I. Pomorjanski|Ratibor I.]] Leta 1151/2 je bila ustanovljena verska bratovščina za obrambo mesta pred vendskimi pirati. Pod poveljstvom Wethemana je sodeloval tudi v [[Vendski križarski pohod|vendski križarski vojni]].<ref>{{citation |first=Janus Møller |last=Jensen |title=Wetheman (d. c. 1170) |encyclopedia=The Crusades: An Encyclopedia |editor=Alan V. Murray |publisher=ABC-CLIO |year=2006 |volume=4 vols |at=vol. 4, p. 1276}}.</ref> Roskildski škofje so imeli v lasti velika ozemlja v regiji, od leta 1186 tudi Havn na [[Øresund]]u, ki je kasneje postal København. V času danske [[reformacija|reformacije]] leta 1536 je bilo v mestu 12 cerkva in pet samostanov. [[File:Roskilde ratusz mpazdziora.jpg|thumb|left|Nekdanja mestna hiša Roskilde, dokončana leta 1884]] Ni jasno, kdaj je Roskilde postal trg, vsekakor pa je užival trgovske privilegije pod kraljem [[Erik II. Danski|Erikom II.]], ki je vladal od leta 1134 do 1137. Ti privilegiji so bili trdno uveljavljeni, ko je mestni svet Roskilde 15. junija 1268 drugim mestom na Zelandiji podelil status trga.<ref>{{navedi splet|url=http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/privilegier/by.asp?koebstadID=44|title=Den Digitale Byport: Roskilde|publisher=Dansk Center for Byhistorie|access-date=9 December 2014|language=da|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304083851/http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/privilegier/by.asp?koebstadID=44|url-status=dead}}</ref> Takrat je bilo verjetno največje in najpomembnejše mesto na Danskem. Leta 1370 je imelo mesto v lasti 2600 kmetij po vsej Zelandiji. Reformacija je razvoj Roskilda nenadoma ustavila. Medtem ko je bila stolnica še naprej najprimernejša lokacija za pokopavanje danskih monarhov, je večina drugih verskih ustanov izginila. V naslednjih treh stoletjih je mesto utrpelo vrsto nesreč, vključno s posledicami dansko-švedske vojne, ki se je končala s pogodbo iz Roskildeja leta 1658,<ref name=roscomh>{{navedi splet|url=http://roskilde.com/cmarter.asp?doc=2963&node=977|title=History of Roskilde|publisher=Roskilde.com|access-date=10 December 2014}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> kuge v letih 1710 in 1711<ref name="Frandsen2010">{{navedi knjigo|last=Frandsen|first=Karl-Erik|title=The Last Plague in the Baltic Region, 1709–1713|url=https://books.google.com/books?id=F3bNWrVRMb8C&pg=PA460|date=January 2010|publisher=Museum Tusculanum Press|isbn=978-87-635-0770-7|pages=460–}}</ref> in vrste požarov leta 1730. Razmere so se izboljšale leta 1835, ko je mesto postalo skupščina kraljevih stanov (''Rådgivende Stænderforsamling''), leta 1847 je dobilo železnico, ki je povezala København in Roskilde. [[File:Maglekilde-Maskinfabrik.jpg|thumb|right|Strojna tovarna Maglekilde (dokončana 1865)]] Z razvojem železniškega omrežja je Roskilde postal pomembno vozlišče za promet s Københavnom. V 1870-ih in 1880-ih so pristanišče razširili in na to območje privabili industrijska podjetja. Do konca stoletja so nastale tobačne tovarne, železolivarne in strojnice. Na začetku 20. stoletja je Roskilde najprej uspeval kot satelitska skupnost Københavna, potem pa je, ko so se ladje povečevale, trpelo zaradi dejstva, da je bilo pristanišče premajhno in fjord Roskilde preplitev za plovbo. Industrija se je začela seliti iz pristaniškega območja, vendar je bila še vedno največji vir zaposlovanja, deloma po zaslugi tovarne žganih pijač (''De Danske Spritfabrikker'') in klavnice (''Roskilde Andelssvineslagteri''). V 1970-ih je mesto izkoristilo avtocesto Holbæk, ki ga je povezovala s Københavnom, in ustanovitev Univerze Roskilde leta 1972. Od 1980-ih je storitveni sektor uspeval in nadomestil predelovalno industrijo kot glavni delodajalec (65 % do leta 2002). S povečanjem števila prebivalcev je zraslo več novih okrožij, vključno s Himmelevom in Kongebakkenom. Nekatere okoliške vasi, kot so Svogerslev, Vor Frue, Vindinge in Veddelev, so se razvile kot satelitske skupnosti. == Geografija == [[File:Boserup Skov, Roskilde.jpg|thumb|Boserup Skov]] Roskilde je v severni osrednji Zelandiji na južnem koncu fjorda Roskilde, ki je sam južna veja Isefjorda.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Danmarks_geografi_og_historie/Danmarks_geografi/Indre_danske_farvande/Roskilde_Fjord|title=Roskilde Fjord|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=10 December 2014 |language=da}}</ref> Po cesti je 35,6 km zahodno od središča Københavna, 25,8 km severozahodno od Køge in 39,8 km severovzhodno od Ringsteda. Središče mesta okoli stolnice, 1300 m južno od fjorda, je približno 40 m nad morsko gladino. Na pobočju navzdol proti pristanišču je vrsta izvirov, med katerimi je najmočnejši Maglekilde.<ref>{{navedi splet|url=http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/kob_amt_1267-1755_01.pdf|title=Estrids stenkirke og Svend Normands katedral|publisher=National Museum of Denmark|access-date=10 December 2014|language=da}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Zgodovinsko središče mesta pokriva območje okoli glavnih ulic Skomagergade in Algade, vključno s trgoma Stændertorvet in Hestetorvet. Dva parka, Byparken in Folkeparken, ki se spuščata proti fjordu, sta takoj severno od starega mesta. V bližini so soseske Himmelev, Hyrdehøj, Musicon, Sankt Jørgensbjerg in Trekroner. Boserup Skov, gozd poleg fjorda Roskidle 3 km severozahodno od središča mesta, je sestavljen predvsem iz bukev. Spomladi so njena gričevnata pobočja prekrita z divjim cvetjem, med drugim z belimi, modrimi in rumenimi anemonami. V zgodnjem poletju lahko slišimo ščinkavce, slavce in druge ptice pevke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.visitroskilde.dk/danmark/boserup-skov-gdk619545|title=Boserup Skov|publisher=Visit Roskilde|access-date=10 December 2014 |language=da}}</ref> Omeniti velja tudi nedavno zasajeno gozdnato območje Hyrdehøj Skov, južno od stadiona in severno od ceste 23 na južnem obrobju mesta Roskilde. == Demografija in administracija == Že leta 1070 je Adam von Bremen omenil Roskilde kot »največje mesto Zelandije«. V času reformacije leta 1536 je imelo približno 6000 prebivalcev, vendar je zaradi vojne, požarov in bolezni do leta 1753 njegovo prebivalstvo padlo na samo 1550. Do leta 1860 je naraslo na približno 5000 in do leta 1900 na približno 9000. Nato se je opazno povečalo do leta 1970, ko je bilo skoraj 45.000 prebivalcev. Število prebivalcev se je v 1980-ih rahlo zmanjšalo na 40.000, vendar je zaradi izboljšanih povezav s Københavnom in ustanovitve univerze vztrajno raslo in do leta 2014 doseglo 47.117, s čimer je Roskilde postal deseto največje dansko mesto.<ref>{{navedi splet|url=http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/koebstaeder/befolkning.aspx?koebstadID=44|title=Roskilde – Historiske befolkningstal|publisher=Dansk Center for Byhistorie|access-date=12 December 2014|language=da|archive-date=2017-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20170323175844/http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/koebstaeder/befolkning.aspx?koebstadID=44|url-status=dead}}</ref> V občini Roskilde je bilo 1. oktobra 2014 76.545 prebivalcev danskega porekla, 6287 je bilo priseljencev, 2006 pa potomcev druge ali tretje generacije priseljencev. Najpogostejše države rojstva v tujini rojenih prebivalcev občine Roskilde so Turčija, Irak, Poljska in Afganistan. Roskilde upravlja upravni svet občine Roskilde. Po lokalnih volitvah novembra 2013 je bila Joy Mogensen (rojena leta 1980), socialdemokratka, ponovno imenovana za županjo (prvič izvoljena leta 2011), s čimer je dobila tri dodatna mesta v svetu. Svet zdaj sestavlja 13 sedežev za Socialne demokrate, enega za Socialno liberalno stranko, enega za Konservativno ljudsko stranko, enega za Socialistično ljudsko stranko, tri za Ljudsko stranko, devet za Levo liberalno stranko in tri za stranko Rdeče–Zelena zveza.<ref>{{navedi splet|url=http://www.tv2lorry.dk/artikel/190280|title=Roskilde Kommune: Det nye Byråd|publisher=TV2 Lorry|date=22 November 2013|access-date=8 January 2015|archive-date=2015-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20150109171509/http://www.tv2lorry.dk/artikel/190280|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == V 1890-ih je bilo 37 % gospodarstva Roskildeja v obrti in predelovalni industriji, le 15 % v upravi in storitvah. Do leta 1984 je industrija padla na 16 %, medtem ko se je delež storitev povečal na 57 %. Leta 2002 so storitve dosegle 62 %, industrija pa 15 %, trgovina in transport pa 22 %.<ref>{{navedi splet|url=http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/koebstaeder/erhverv.aspx?koebstadID=44|title=Roskilde – Historisk erhversfordeling|publisher=Dansk Center for Byhistorie|access-date=12 January 2014|language=da|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701083242/http://dendigitalebyport.byhistorie.dk/koebstaeder/erhverv.aspx?koebstadID=44|url-status=dead}}</ref> == Mestna pokrajina == [[File:Roskilde domkirke.JPG|thumb|Roskilde, pogled z zahoda]] Staro mesto Roskilde je osredotočeno na glavni trg Stændertorvet, južno od stolnice. Prvotni načrt ulic je ohranjen v bližnjih Skomagergadeju, Algadeju in Hestetorvetu, čeprav je bila večina stavb obnovljena po resnih požarih v 18. stoletju. Območje na severu obdajata dva velika parka, Byparken in Folkeparken, ki se raztezata do fjorda Roskilde. Staro mestno jedro na jugu omejujeta železniška in glavna postaja, za katerima so poslovne stavbe in stanovanjski bloki. Stanovanjska območja Himmelev in Veddelev vzhodno in severno od mesta so zrasla okoli nekdanjih vasi. V zadnjem času, z ustanovitvijo Univerze Roskilde še bolj vzhodno za obvoznico, je okrožje Trekroner v polnem razvoju, pričakuje se, da bo v prihodnjih letih doseglo približno 3500 hiš. Eno najbolj ekskluzivnih stanovanjskih četrti mesta, Sankt Jørgensbjerg, pokriva hribovito območje na severozahodu, obrobljeno s fjordom. Sprva ribiška vas iz obdobja Vikingov, je leta 1938 postala del Roskilda. Končno občina Roskilde razvija inovativno četrt Musicon južno od mesta na območju 25 ha, kjer je nekoč stala tovarna cementa. Ker je v istem okrožju kot sejmišče, ki se uporablja za festival Roskilde, obstajajo srednjeročni načrti za ustanavljanje kreativnih podjetij in stanovanj za mlade na tem območju. Velik muzej kamnin z imenom ''Ragnarock'' je bil odprt aprila 2016.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kultunaut.dk/perl/sted/type-nynaut/nr-1241331|title=Musicon|publisher=KulturNaut.dk|access-date=16 December 2014|language=da}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Znamenitosti == [[File:Roskilde-domkirke-2003-nord.jpg|right|thumbnail|Roskildska stolnica]] === Roskildska stolnica === {{glavni|Roskildska stolnica}} Stolnica, ki stoji na mestu lesene cerkve iz 10. stoletja, je bila zgrajena v 12. in 13. stoletju, ko so na [[romanska arhitektura|romanski slog]] vplivali [[gotska arhitektura|gotski]] trendi iz severne Francije.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.denstoredanske.dk/Kunst_og_kultur/Arkitektur/Danske_kirker_R-R%C3%A5/Roskilde_Domkirke|title=Roskilde Romkirke|encyclopedia=Den Store Danske|access-date=12 December 2014 |language=da}}</ref> Bila je prva gotska stolnica v Skandinaviji, zgrajena iz opeke, kar je povzročilo širjenje tega sloga po vsej severni Evropi. S svojimi 39 kraljevimi grobnicami je še danes pokopališče danskih monarhov. Od leta 1995 je uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine, kar vsako leto spodbudi okoli 100.000 turistov, da jo obiščejo.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/695|title=Roskilde Cathedral|publisher=UNESCO|access-date=12 December 2014 }}</ref> V zgornjem nadstropju stolnice je muzej, ki spremlja zgodovino stavbe. Delujoča cerkev gosti tudi koncerte skozi vse leto. === Roskildska palača === [[File:Roskilde Palace, Denmark.jpg|thumb|Roskildska palača]] Ob stolnici je [[Roskildska palača]], zgrajena od leta 1733 do 1736 na mestu nekdanje rezidence roskildskih škofov. Uporabljali so jo člani kraljeve družine, ko so bili v mestu ali na pogrebih. Danes je v njej Muzej sodobne umetnosti. Med angleškim obleganjem Københavna leta 1807 je dvorec služil kot sedež generala Wellesleyja, bodočega vojvode Wellingtonskega. Štirikrilni kompleks, zgrajen v baročnem slogu z rumeno ometanimi zidaki in rdečo strešno kritino, sestavljajo dvonadstropno glavno krilo, dve enonadstropni stranski krili in ukrivljeno vratno krilo, ki se odpira na Stændertorvet. Štiri krila so povezana z ukrivljenimi galerijami. Fasada glavnega trakta, obrnjena proti dvorišču, ima [[pilaster|pilastre]] in sredinski [[rizalit]], ki ga na vrhu zaokroža trikotni [[pediment]], okrašen s kraljevim grbom. === Roskildski samostan === [[File:Roskilde-Kloster.jpg|thumb|Roskildski samostan]] [[Roskildski samostan]] je na mestu nekdanjega samostana sv. Katarine iz sredine 13. stoletja, ki je pripadal [[dominikanci|dominikancem]], dokler ni bil razpuščen po danski reformaciji. Leta 1565 je bila na tem mestu zgrajena zasebna graščina (Sortebrødregaard ali dvorec Blackfriars), ki je leta 1699 postal samostan za ženske visokega stanu, prvi te vrste na luteranskem Danskem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.jggj.dk/RoskildeOP.htm|title=The Dominican priory and convent of medieval Roskilde, Denmark|author=Johnny Grandjean Gøgsig Jakobsen|publisher=Centre for Dominican Studies of Dacia|access-date=15 December 2014 }}</ref> Stavba zdaj hrani zbirko 150 slik iz 16. do 18. stoletja ter stilnega pohištva. Samostanska kapela ima izrezljan oltar in prižnico. === Muzej Roskilde === [[File:Sukkerhuset, Liebes Gård.JPG|thumb|Sladkorna hiša]] [[Roskildski muzej]] je lokalni zgodovinski muzej, ki ga vodijo občine Roskilde, Frederikssund in Lejre. Glavna podružnica v mestu Roskilde, na vogalu ulic Sankt Olsgade in Sankt Olsstræde, ima sedež v dveh zaščitenih stavbah, ''Sukkerhuset'' (Hiša sladkorja) in ''Liebes Gård'', nekdanji rafineriji sladkorja in hiši trgovca. Sladkorno hišo je zgradil konzorcij pod vodstvom Johana Jørgena Holsta kot obrat za predelavo surovega sladkorja iz danske Zahodne Indije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.roskildehistorie.dk/gader/Olsgade/sukkerhus/sukkerhus.htm|title=Sukkerhuset|language=da|publisher=Roskilde Museum|access-date=13 December 2014}}</ref> Jacob Borch je zgradil hišo Liebe leta 1804 na mestu poleg tovarne sladkorja. Nadomestila je skromno hišo iz [[predalčna lesena gradnja|pol-lesenimi okvirji]] in slamnato streho iz 17. stoletja. Stavba je dobila ime po družini Liebe, ki je bila lastnica nepremičnine dve generaciji pozneje v stoletju. Ob njegovi smrti leta 1900 je Liebe celoten kompleks stavb zapustil občini Roskilde. Leta 1908 je Cukrarna začela delovati kot gasilski dom. Lokalni zgodovinski muzej Roskilde je bil ustanovljen 12. novembra 1929 v pritličju hiše Liebe. Ko se je gasilski dom leta 1989 preselil v nove prostore, je Sugar House prevzel muzej Roskilde. Muzej ima eksponate od prazgodovine, preko vikinške dobe in srednjega veka do sodobnega časa. Muzej orodij, ki je v ločenih prostorih, vsebuje zbirko orodja, ki so ga uporabljali mojstri kolarji, mizarji, čevljarji in rezbarji od okoli 1850 do 1950. === Muzej vikinških ladij === [[File:Skuldelev 3 in Vikingeskibsmuseet, Roskilde.JPG|thumb|right|Muzej vikinških ladij]] Glavna znamenitost v mestu je [[Muzej vikinških ladij (Roskilde)|muzej vikinških ladij]] (''Vikingeskibsmuseet''), ki stoji ob fjordu Roskilde. Osrednji del njegove zbirke so dobro ohranjeni ostanki petih vikinških ladij iz 11. stoletja, izkopanih v fjordu približno 20 km severno od mesta v poznih 1960-ih.<ref name=vsm>{{navedi splet|url=http://www.visitroskilde.com/ln-int/danmark/the-viking-ship-museum-gdk660485|title=The Viking Ship Museum|publisher=Visit Roskilde|access-date=17 December 2014|archive-date=2016-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160103153905/http://www.visitroskilde.com/ln-int/danmark/the-viking-ship-museum-gdk660485|url-status=dead}}</ref> Ladje so bile tam potopljene v 11. stoletju, da bi blokirale plovni kanal in zaščitile mesto, takratno dansko prestolnico, pred napadi z morja. Pet vikinških ladij predstavlja več različnih razredov, kot sta ''dolga ladja'' in ''vojna ladja'' ter manjše ribiške in trajektne ladje. Razstavljene ladje so dolge od 3 m do 15 m. Muzej se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo, ki se osredotoča na vikinško ladjedelništvo in plovbo. Čolnarjenje, ki je prav tako del muzeja, varuje vikinško tradicijo gradnje čolnov z gradnjo in razstavljanjem ladij v naravni velikosti na kraju samem. === Muzej Ragnarock === 29. aprila 2016 je danski prestolonaslednik [[Frederik, danski prestolonaslednik|Friderik]] otvoril muzej Ragnarock za pop, rock in ungdomskultur (kulturo mladih) v mestu Roskilde. 3100 kvadratnih metrov velik muzej, ki sta ga zasnovala nizozemsko arhitekturno podjetje MVRDV in dansko arhitekturno podjetje COBE Architects, predstavlja in razširja mladinsko kulturo in rock glasbo od 50. let dvajsetega stoletja do danes, tako kot sredstvo komunikacije kot za spodbujanje socializacije med ljudmi. iz različnih kultur in družbenih okolij. === Zgodovinske cerkve === [[File:Gammel Vor Frue Kirke Roskilde Denmark.jpg|thumb|Stara cerkev Naše Gospe]] Stara cerkev Naše Gospe ''Gammel Vor Frue Kirke'') je kamnita cerkev iz 11. stoletja na južnem obrobju starega mestnega jedra. Je edina ohranjena [[travertin]]ska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] na Danskem z visoko osrednjo ladjo, ki se odpira na dve nižji stranski ladji.<ref name=kulturarv>{{navedi splet|url=http://www.kulturarv.dk/1001fortaellinger/da_DK/gl-vor-frue-kirke/images/newest/1/img-1352a-jpg|title=Roskildes eneste overlevende klosterkirke|author=Søren Lyder Jacobsen|publisher=Kulturarv|access-date=15 December 2014|language=da|archive-date=2023-04-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20230405114830/http://www.kulturarv.dk/1001fortaellinger/da_DK/gl-vor-frue-kirke/images/newest/1/img-1352a-jpg|url-status=dead}}</ref> Njen izrezljan [[oltar]] in [[prižnica]] iz 1620-ih sta iz delavnice Brixa Michgella v Roskildu. Cerkev je bila do reformacije pridružena samostanu za ženske. Od leta 1907, ko so južno od mesta zgradili novo Marijino cerkev, se imenuje ''stara'' Marijina cerkev. V centru mesta Roskilde sta še dve drugi zgodovinski cerkvi. Sv. Ib's je pod platojem stolnice v bližini pristanišča. Romanska stavba, zgrajena iz travertina okoli leta 1100, je bila nekoč bogato okrašena s freskami, katerih ostanki so vidni na zadnji steni. To ni več delujoča cerkev.<ref name=natmus>{{navedi splet|url=http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/kob-amt_47-57_02.pdf|title=Roskilde S. Ibs Kirke|publisher=National Museet|access-date=17 December 2014|language=da|archive-date=2014-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20141217131446/http://danmarkskirker.natmus.dk/uploads/tx_tcchurchsearch/kob-amt_47-57_02.pdf|url-status=dead}}</ref> Cerkev sv. Jørgensbjerga stoji na majhnem hribu severozahodno od starega mesta in gleda na fjord. Z ladjo in korom iz travertina iz l. 1080, je najstarejša ohranjena kamnita stavba na Danskem. Ima izrezljano prižnico iz leta 1616.<ref name=nk>{{navedi splet|url=http://www.nordenskirker.dk/Tidligere/Sankt_Joergensbjerg_kirke/sankt_joergensbjerg_kirke.htm|title=Roskilde Sankt Jørgensbjerg kirke|publisher=Nordens Kirker|access-date=18 December 2014|language=da|archive-date=2011-01-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20110131091524/http://nordenskirker.dk/Tidligere/Sankt_Joergensbjerg_kirke/sankt_joergensbjerg_kirke.htm|url-status=dead}}</ref> Cerkveni stolp sv. Laurentija je vse, kar je ostalo od romanske cerkve, zgrajene iz travertina v 13. stoletju. Po reformaciji so jo podrli, tako da je ostal samo stolp, ki je bil zgrajen v začetku 16. stoletja in je zdaj del nekdanje mestne hiše na Stændertorvetu. V njem je muzej, kjer so na ogled arheološke najdbe iz leta 1998. == Nekateri pomembni meščani == * [[Rasmus Bartholin]] (1625–1698), znanstvenik, zdravnik, slovničar in astronom * Jacob Kornerup (1825–1913), arheolog in slikar * [[Ejnar Hertzsprung]] (1873–1967), kemik in astronom == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Roskilde}} *[https://wineroads.dk/vores-vine Wineroads.dk] græsk rødvine og hvidvine i Roskilde {{wikivoyage|Roskilde}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Danskem]] [[Kategorija:Roskilde]] ngl7cpqjvjlzo43o9u3demv4lgetjo9 0 548315 6752698 6668376 2026-09-19T05:25:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752698 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Supernova}} {{Infopolje Podjetje | name = Supernova Invest GmbH | industry = razvoj in upravljanje maloprodajnih nepremičnin | founded = 1994 | hq_location = Conrad-von-Hötzendorf-Strasse 99, A-8010 Graz | key_people = Frank Philip Albert <br><small>(generalni direktor)</small> | website = {{URL|https://www.supernova.at}} }} '''Supernova Invest GmbH''' je [[Avstrija|avstrijsko]] [[podjetje]], ki se ukvarja z razvojem in upravljanjem [[Nepremičnina|nepremičnin]], v katerih potega dejavnost maloprodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Über uns|url=https://www.supernova.at/ueber-uns/|website=Supernova|accessdate=2023-08-23|language=de-DE}}</ref> Ustanovljeno je bilo leta [[1994]]. Sedež ima v [[Gradec|Gradcu]]. Njegov ustanovitelj in generalni direktor je Frank Philip Albert.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Supernova kupila 10 Mercatorjevih trgovskih centrov|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/supernova-kupila-10-mercatorjevih-trgovskih-centrov/468647|website=rtvslo.si|accessdate=2023-08-23|language=sl|first=G.|last=K|date=12. oktober 2018}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Unser Team|url=https://www.supernova.at/team/|website=Supernova|accessdate=2023-08-23|language=de-DE}}</ref> Ustanovila sta ga Frank Phillip Albert in Tilmar Nicolai Reimut Hansen iz [[Nemčija|Nemčije]] kot nepremičninsko agencijo, z gradnjo in razvojem trgovskih središč so se začeli ukvarjati konec 90-ih.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Tko stoji iza Supernove koja je valom preuzimanja zavladala trgovačkim centrima|url=https://www.tportal.hr/biznis/clanak/tko-stoji-iza-supernove-koja-je-valom-preuzimanja-zavladala-trgovackim-centrima-20170124|website=tportal.hr|accessdate=2023-08-25|date=24. januar 2017|last=Korda|first=Zoran|language=hr}}</ref> Ne kotira na borzi in ne izdaja finančnih poročil.<ref name=":5" /> Deluje v Avstriji, na [[Hrvaška|Hrvaškem]], v [[Romunija|Romuniji]], [[Slovenija|Sloveniji]] in na [[Slovaška|Slovaškem]].<ref>{{Navedi splet|title=Direktor Supernove otkrio nam je kako će transformirati trgovačke centre u Hrvatskoj|url=https://www.tportal.hr/biznis/clanak/direktor-supernove-otkrio-nam-je-kako-ce-transformirati-trgovacke-centre-u-hrvatskoj-foto-20230625|website=tportal.hr|accessdate=2023-08-25|date=25. junij 2023}}</ref> Na [[Poljska|Poljskem]] je svojih sedem OBI prodajaln prodalo družbi WP Carey.<ref>{{Navedi splet|title=W. P. Carey buys DIY retail stores in Poland from Supernova Group|url=https://polandweekly.com/2022/01/17/w-p-carey-buys-diy-retail-stores-in-poland-from-supernova-group/|website=PolandWeekly|date=2022-01-17|accessdate=2023-08-24|language=en-US|first=Sylwia|last=Ziemacka}}</ref> Leta 2023 je v sodelovanju s slovensko agencijo AV studio prenovilo svojo podobo.<ref>{{Navedi splet|title=PRENOVA VIZUALNE IDENTITETE BLAGOVNE ZNAMKE SUPERNOVA: SODOBNOST, IZVIRNOST IN ELEGANCA|url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/prenova-vizualne-identitete-blagovne-znamke-supernova-sodobnost-izvirnost-eleganca|website=marketingmagazin.si|accessdate=2023-08-25|language=sl|date=12. avgust 2023}}</ref> == Po državah == === Avstrija === Leta 2023 je Supernova od Sigme Renéja Benka za domnevno 350 milijonov evrov kupila del [[Pohištvo|pohištvene]] verige Kika/Leiner, ki je v stečaju. Nekaj tednov kasneje je želela del, 18 prodajaln in 6 prevzemnih skladišč, prodati naprej, in sicer za 175 milijonov evrov, kar se je poznavalcem glede na visoke obrestne mere in stagnacijo prodaje pohištva zdelo veliko.<ref>{{Navedi splet|title=Benko verkauft Kika/Leiner an Supernova-Kette und zweiten Investor|url=https://kurier.at/wirtschaft/benko-verkauft-kikaleiner-an-supernova-kette/402469772|website=kurier.at|date=2023-05-31|accessdate=2023-08-24|language=de|last=Möchel|first=Kid|first2=Anita|last2=Staudacher|first3=Dominik|last3=Schreiber}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Supernova will 24 Kika/Leiner-Standorte schon wieder weiterverkaufen|url=https://www.diepresse.com/13444827/supernova-will-24-kikaleiner-standorte-schon-wieder-weiterverkaufen|website=Die Presse|date=2023-07-14|accessdate=2023-08-24|language=de|first=David|last=Freudenthaler}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Warum der Staat federführend über die Kika/Leiner-Insolvenz entscheidet|url=https://www.derstandard.at/story/3000000181041/staat-entscheidet-252ber-kikaleiner-insolvenz|website=DER STANDARD|accessdate=2023-08-24|language=de-AT|date=31. julij 2023|last=Pflugl|first=Jakob}}</ref> === Hrvaška === Supernova je na Hrvaškem prisotna od leta 2003. Marca 2023 je tam odprla svoj 16. nakupovalni center. Prevzela je [[Zagreb|zagrebške]] Garden Mall, Center Cvjetni, Kaptol, Branimir center, trgovske centre v [[Koprivnica, Hrvaška|Koprivnici]], [[Sisek|Sisku]] in [[Požega, Hrvaška|Požegi]] ter City Colosseum v [[Slavonski Brod|Slavonskem Brodu]].<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=FOTO: Supernova se nastavlja širiti, otvorili 16. šoping centar u Hrvatskoj, zaposlili još 100 radnika|url=https://www.poslovni.hr/kompanije/foto-supernova-se-nastavlja-siriti-otvorili-16-soping-centar-u-hrvatskoj-zaposlili-jos-100-radnika-4383835|accessdate=2023-08-25|language=hr|date=30. marec 2023|website=poslovni.hr}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Supernova prevzela še štiri trgovske centre na Hrvaškem|url=https://live.finance.si/supernova-prevzela-se-stiri-trgovske-centre-na-hrvaskem/a/8931127|website=Finance Live|accessdate=2023-08-25|language=sl-SI|date=19. marec 2018}}</ref> === Romunija === Supernova je na romunski trg vstopila leta 2020 s prevzemom nakupovalnega centra Jupiter City v Piteștiju. Leta 2021 je od družb Louis Delhaize in Galimmo prevzela šest nakupovalnih središč Cora: Cora Alexandriei, Cora Lujerului in Cora Pantelimon v [[Bukarešta|Bukarešti]], Cora v [[Bacău|Bacăuu]], Cora Brătianu v [[Constanța|Constanți]] in Cora v [[Drobeta-Turnu Severin|Drobeti - Turnu Severin]].<ref>{{Navedi splet|title=Supernova naznanja prevzem šestih nakupovalnih centrov Cora Skupin Louis Delhaize in Galimmo|url=https://www.instore.rs/sl/article/76825/Supernova-naznanja-prevzem-sestih-nakupovalnih-cen|website=instore.rs|accessdate=2023-08-24|language=sl|date=23. december 2021}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Slovaška === Supernova je prisotna na Slovaškem od leta 2016 z enajstimi trgovinami OBI. Leta 2022 je kupila štiri nakupovalne centre MAX.<ref>{{Navedi splet|title=Supernova: Acquisition of 4 Max centers in Slovakia|url=https://www.across-magazine.com/supernova-acquisition-of-4-max-centers-in-slovakia/|website=ACROSS|date=2022-06-15|accessdate=2023-08-24|language=en-US|last=}}</ref> === Slovenija === Supernova je na slovenski trg vstopila leta 2002 z razvojem dveh prodajaln v slogu DIY ter odprtjem nakupovalnih centrov: 15. maja so odprli Supernovo Koper na Ankaranski 3a v Kopru, 16. maja pa Nakupovalni park Supernova na ljubljanskem [[Četrtna skupnost Rudnik|Rudniku]].<ref>{{Navedi splet|title=Supernova centri v Ljubljani in Kopru odpirata vrata obiskovalcem|url=https://www.finance.si/23762|website=Finance.si|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|date=13. maj 2002}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Supernova s 70-milijonsko investicijo na Rudniku; napoveduje se 800 novih delovnih mest|url=https://www.finance.si/8965648|website=Finance.si|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|date=9. september 2020|last=Krivec|first=Vasilij}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Park Center Koper|url=https://visitkoper.si/ponudniki/park-center-koper/|website=Visit Koper|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|last=Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper|archive-date=2023-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230825025505/https://visitkoper.si/ponudniki/park-center-koper/|url-status=dead}}</ref><ref>Nakupovalno središče rudnik - Revija Izložba april 2016. str. 3. naložil Vodik 22. aprila 2016. ''issuu.com.'' pridobljeno 24. avgusta. dostopno na https://issuu.com/vodik/docs/izlo__ba_april_2016 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230719112423/https://issuu.com/vodik/docs/izlo__ba_april_2016 |date=2023-07-19 }}</ref> Nakupovalno središče Supernova Koper je leta 2015 postalo last skupine Revetas Capital, lastnice več [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih]] nakupovalnih središč z imenom Park Center, leta 2017 pa je tudi uradno postalo Park Center Koper.<ref name=":4" /><ref name=":3" /> Ljubljanski Nakupovalni park Supernova je zdaj Park Center Ljubljana, prav tako v lasti Revetas Capital.<ref>{{Navedi splet|title=DOBRODOŠEL PARK CENTER!|url=https://www.parkcenter-ljubljana.si/kontakt/|website=parkcenter-ljubljana.si|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|last=Hrabar|first=Boštjan|archive-date=2023-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230825023955/https://www.parkcenter-ljubljana.si/kontakt/|url-status=dead}}</ref> Šesti Nakupovalni park Supernova je bil odprt 25. oktobra 2007 v [[Domžale|Domžalah]] na Ljubljanski cesti.<ref>"Supernova v Domžalah". ''Gorenjski Glas''. 26. oktober 2007. str. 19. pridobljeno 24. avgusta 2023. PDF dostopen na https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20071026_L.pdf</ref> Sedmi pa istega dne v Postojni na Reški cesti.<ref>{{Navedi splet|title=Supernova od četrtka tudi v Postojni|url=https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=105066|website=racunovodja.com|accessdate=2023-08-24|date=24. oktober 2007|last=STA|archive-date=2023-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230825023951/https://www.racunovodja.com/sta/Novica.aspx?id=105066|url-status=dead}}</ref> Nakupovalni park Supernova je bil tudi v Celju na Bežigrajski.<ref>{{Navedi splet|title=Velo v Celju|url=https://www.mtb.si/novice/velo-v-celju/|website=mtb.si|date=2012-03-10|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|first=Grega|last=Stopar}}</ref> ==== Oglaševanje ==== Izdaja brezplačno sezonsko revijo ''SuperStyle'', ki jo je zasnovala oglaševalska agencija Vodik. Na njeni naslovnici se pojavljajo slovenske estradnice.<ref>{{Navedi splet|title=ARHIV SUPERSTYLE REVIJ|url=https://www.supernova.si/superstyle/arhiv|website=supernova.si|accessdate=2023-08-25|archive-date=2023-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20230926133238/https://www.supernova.si/superstyle/arhiv|url-status=dead}}</ref> ==== Nakup centrov Mercator ==== Leta 2018 je Supernova od [[Mercator|Mercatorja]] za 116,6 milijona evrov kupila 10 nakupovalnih centrov (Ajdovščina, Celje, Jesenice, Koper I, Kranj Primskovo, Kranj Savski otok, Ljubljana Šiška, Postojna, Novo mesto in Slovenj Gradec).<ref name=":1" /> ==== Nakup centrov Qlandia in Qcenter ==== Leta 2019 je Supernova od [[ZDA|ameriškega]] nepremičninskega sklada Lone Star Real Estate Fund kupila nepremičnine v lasti družbe Centrice, in sicer 7 nakupovalnih centov ''Qlandia'' (v Novem mestu, Novi Gorici, Kranju, Mariboru, Kamniku, Krškem in na Ptuju), 6 ''Qcentrov'' (na Ptuju, Jesenicah, v [[Murska Sobota|Murski Soboti]], Slovenj Gradcu, [[Škofja Loka|Škofji Loki]] in [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]]) in 6 manjših nakupovalnih centrov (v Mariboru, Metliki, Novem mestu, Ravnah na Koroškem in Slovenskih Konjicah).<ref>{{Navedi splet|title=Nepremičninski posel leta: Qlandie prodane|url=https://siol.net/posel-danes/novice/nepremicninski-posel-leta-qlandie-prodane-502315|website=siol.net|accessdate=2023-08-24|language=sl|date=11. julij 2019}}</ref> Nakup centrov Qlandia je ocenjen na 220 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Potrjeno: Qlandie za 220 milijonov evrov v avstrijske roke|url=https://siol.net/posel-danes/novice/supernova-v-nakup-deset-nakupovalnih-centrov-qlandia-514613|website=siol.net|accessdate=2023-08-24|language=sl|date=18. december 2019}}</ref> {{-}} {| class="wikitable" style="font-size:87%" !Ime !Naslov !Datum otvoritve !Opombe !Sklici |- |'''Supernova Kamnik''' |Domžalska cesta 3, [[Kamnik]] |19. maj 2011 | zgrajeno kot '''Qlandia Kamnik''', preimenovano najprej v '''Supernova Qlandia Kamnik''' |<ref>{{Navedi splet|title=Dežela nakupov Qlandia Kamnik tudi uradno odprt|url=https://www.domzalske-novice.si/2011/05/19/dezela-nakupov-qlandia-kamnik-tudi-uradno-odprt/|date=2011-05-19|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|last=|website=domzalske-novice.si}}</ref> |- |'''Supernova Kranj''' |Cesta 1. maja 77, [[Kranj]] |22. november 2007 |zgrajeno kot '''Qlandia Kranj''', preimenovano najprej v '''Supernova Qlandia Kranj''' |<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Kranju vrata odpira novo nakupovalno središče Qlandia|url=https://www.sta.si/1211181/v-kranju-vrata-odpira-novo-nakupovalno-sredisce-qlandia|website=STA|accessdate=2023-08-23|date=21. november 2007}}</ref> |- |'''Supernova Koper''' |Ankaranska cesta 4, [[Koper]] |18. marec 2010 |zgrajeno kot '''Nakupovalni park''' '''Supernova 2''', zdajšnje ime od leta 2017 |<ref>{{Navedi splet|title=Supernova2 v Kopru odprla vrata|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/supernova2-v-kopru-odprla-vrata-75136|website=zurnal24.si|accessdate=2023-08-24|language=sl|date=19. marec 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V Kopru odprli nakupovalni park Supernova|url=https://siol.net/v-kopru-odprli-nakupovalni-park-supernova-151742|website=siol.net|accessdate=2023-08-24|language=sl|date=18. marec 2010}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/novice/istra/supernova-je-po-novem-park-city|title=Supernova je po novem Park Center|date=13. oktober 2017|accessdate=24. avgust 2023|website=primorske.svet24.si|last=Dolenc|first=Ilona|archive-date=2023-08-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20230825024001/https://primorske.svet24.si/novice/istra/supernova-je-po-novem-park-city|url-status=dead}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://visitkoper.si/kaj-poceti-v-kopru/nakupovanje/|title=Nakupovalni centri|accessdate=24. avgust 2023|website=visitkoper.si|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200813192348/https://visitkoper.si/kaj-poceti-v-kopru/nakupovanje/|archivedate=13. avgust 2020}}</ref> |- |'''[[Supernova Ljubljana Rudnik]]''' |Jurčkova Cesta 223, [[Ljubljana]] |20. marec 2008 |v [[Nakupovalno središče Rudnik|Nakupovalnem središču Rudnik]] |<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani odprli nakupovalni center Supernova|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/v-ljubljani-odprli-nakupovalni-center-supernova.html|website=old.delo.si|date=2008-03-20|accessdate=2023-08-23|language=sl-si|last=Uredništvo}}</ref> |- |'''[[Supernova Ljubljana Šiška]]''' |[[Cesta Ljubljanske brigade, Ljubljana|Cesta Ljubljanske brigade]] 33, Ljubljana |25. avgust 1999 |zgrajeno kot '''Mercator center Šiška''' |<ref>{{Navedi splet|title=Mercator odprl novo nakupovalno središče|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mercator-odprl-novo-nakupovalno-sredisce.html|website=24ur.com|accessdate=2023-08-23|date=25. avgust 1999}}</ref> |- |'''Supernova Maribor''' |Cesta proletarskih brigad 100, [[Maribor]] |7. december 2006 |zgrajeno kot '''Qlandia Maribor''', preimenovano najprej v '''Supernova Qlandia Maribor''' |<ref>{{Navedi splet|title=Trgovci še kar zapravljajo v Mariboru|url=https://www.dnevnik.si/216918|website=Dnevnik|date=9. december 2006|accessdate=2023-08-24|last=Klipšteter|first=Tomaž}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |'''Supernova Maribor Tržaška''' |[[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] 7, Maribor |2004?{{refn|group=nb|Pomanjkanje zanesljivih virov.}} |zgrajeno kot '''Supernova Maribor''' |<ref>{{Navedi splet|title=Supernova Maribor|url=https://www.tripadvisor.com/Attraction_Review-g274874-d19176199-Reviews-Supernova_Maribor-Maribor_Styria_Region.html|website=Tripadvisor|accessdate=2023-08-24|language=en}}</ref> |- |'''Supernova Nova Gorica''' |Cesta 25. junija 1a, [[Nova Gorica]] |10. september 2008 |zgrajeno kot '''Qlandia Nova Gorica''', preimenovano najprej v '''Supernova Qlandia Nova Gorica''' |<ref>{{Navedi splet|title=STA: Nova Gorica bogatejša za nakupovalno središče|url=https://www.sta.si/1318881/nova-gorica-bogatejsa-za-nakupovalno-sredisce|website=STA|accessdate=2023-08-24|date=10. september 2008}}</ref> |- |'''Supernova Novo mesto''' |[[Otoška cesta, Novo mesto|Otoška cesta]] 5, [[Novo mesto]] |10. marec 2011 |zgrajeno kot '''Qlandia Novo mesto''', preimenovano najprej v '''Supernova Qlandia Novo mesto''' |<ref>{{Navedi splet|url=https://dolenjskilist.svet24.si/2011/03/10/39475/novice/dolenjska/Mnozica_kupcev_na_otvoritvi_Qlandie/|title=Množica kupcev na otvoritvi Qlandie|date=10. marec 2011|accessdate=24. avgust 2023|website=dolenjskilist.svet24.si}}</ref> |- |'''Supernova Ptuj''' |Ormoška cesta 15, [[Ptuj]] |september 2006 | zgrajeno kot '''Qlandia Ptuj''', preimenovano najprej v '''Supernova Qlandia Ptuj''' |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mediaspeed.net/galerija/dogodki/14857-qlandia-kamnik|title=Qlandia Kamnik|date=22. junij 2017|accessdate=24. avgust 2023|website=mediaspeed.net}}</ref> |+'''<big>Seznam slovenskih trgovskih središč Supernova</big>'''<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Projekte|url=https://www.supernova.at/projekte/|website=Supernova|accessdate=2023-08-23|language=de-DE}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NAKUPOVALNI IN TRGOVSKI CENTRI in POIŠČI SVOJO SUPERNOVO|url=https://www.supernova.si/|website=supernova.si|accessdate=2023-08-23}}</ref> |- |'''Supernova Mercator Ajdovščina''' |Vipavska cesta 6, [[Ajdovščina]] |30. junij 2005 |zgrajeno kot '''Mercator center Ajdovščina''' |<ref>POLLETNO POROČILO Skupine Mercator in družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., za obdobje 1 – 6 200. str. 4. PDF dostopen na https://seonet.ljse.si/file.aspx?AttachmentID=8947</ref> |- |'''Supernova Mercator Celje''' |Opekarniška cesta 9, [[Celje]] |22. januar 2004 |zgrajeno kot '''Mercator center Celje''' v Športnem parku Golovec |<ref>{{Navedi splet|title=Nov Mercator in Kolosej v Celju|url=https://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nov-mercator-in-kolosej-v-celju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-08-24|date=22. januar 2004}}</ref> |- |'''Supernova Mercator Jesenice''' |Spodnji Plavž 5, [[Jesenice]] |9. avgust 2001 |zgrajeno kot '''Mercator center Jesenice''' |<ref>{{Navedi splet|title=STA: Mercator odprl nov nakupovalni center na Jesenicah|url=https://www.sta.si/581325/mercator-odprl-nov-nakupovalni-center-na-jesenicah|website=STA|accessdate=2023-08-23|date=9. avgust 2001}}</ref><ref>''Letno poročilo 2001''. Poslovni sistem Mercator d.d.. maj 2002. str. 40. pridobljeno 24. avgsuta 2023. PDF dostopen na https://mercatorgroup.si/assets/Letna-porocila/mercator-letno-porocilo-2001.pdf</ref> |- |'''Supernova Mercator Koper''' |Dolinska cesta 1a, Koper |14. julij 1998 |zgrajeno kot '''Mercator center Koper''' |<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=STA: Mercatorjevo nakupovalno središče v Kopru|url=https://www.sta.si/351264/mercatorjevo-nakupovalno-sredisce-v-kopru|website=STA|accessdate=2023-08-24|date=14. julij 1998}}</ref> |- |'''Supernova Mercator Nova Gorica''' |Prvomajska ulica 35, Nova Gorica |24. maj 2012 | zgrajeno kot '''Supernova Nova Gorica''' |<ref>{{Navedi splet|title=Supernova odprla nov nakupovalni center v Novi Gorici|url=https://www.si21.com/Gospodarstvo/m2_Centermanagement-Supernova_odprla_nov_nakupovalni_center_v_Novi_Gorici|website=s21.com|date=2012-05-25|accessdate=2023-08-24|language=sl}}</ref> |- |'''Supernova Mercator Novo mesto''' |Ljubljanska cesta 47, Novo mesto |30. november 2012 |zgrajeno kot '''Mercator center Novo mesto Bršljin''' na mestu nekdanjega CGP, poleg [[Krožno križišče|rondoja]] v [[Bršljin|Bršljinu]] |<ref>{{Navedi splet|title=Mercator Center odpira mega nakupovalni center v Novem mestu. Otvoritev bo predvidoma 30.11.2012|url=https://www.dossierkorupcija.com/novice/?p=15208|accessdate=2023-08-24|language=en-US|date=20. november 2012|website=dossierkorupcija.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: V Novem mestu odprli nov Mercator center Bršljin|url=https://www.sta.si/1827318/v-novem-mestu-odprli-nov-mercator-center-brsljin|website=STA|accessdate=2023-08-24|date=30. november 2012}}</ref> |- |'''Supernova Mercator Postojna''' |Tržaška cesta 59, [[Postojna]] |14. november 2008 |zgrajeno kot '''Mercator center Postojna''' |<ref>Letno poročilo 2008. Poslovni sistem Mercator, d.d.. marec 2009. str. 18. pridobljeno 24. avgusta 2023. PDF dostopen na https://www.mercatorgroup.si/assets/Letna-porocila/mercator-letno-porocilo-2008.pdf</ref> |- |'''Supernova Mercator Primskovo''' |Cesta Staneta Žagarja 69, Kranj |19. april 2002 |zgrajeno kot '''Mercator center Kranj''' v Trgovski coni Primskovo |<ref>Žargi, Štefan (19. april 2002). "Mercator odpira vrata". ''Gorenjski Glas''. str. 1. pridobljeno 24. avgusta 2023. PDF arhivskega izvoda dostopen na https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2002_30_L.pdf</ref> |- |'''Supernova Mercator Savski Otok''' |Stara cesta 25c, Kranj |3. december 2003 |na mestu nekdanjega Gorenjskega sejma |<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Kranju odprt nov trgovski center Supernova|url=https://www.sta.si/786821/v-kranju-odprt-nov-trgovski-center-supernova|website=STA|accessdate=2023-08-23|date=3. december 2003}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Gorenjski sejem Kranj|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/gorenjski-sejem-kranj-2/|accessdate=2023-08-23|language=sl-SI|date=6. januar 2017|website=kamra.si}}</ref> |- |'''Supernova Mercator Slovenj Gradec''' |Ronkova ulica 4a, [[Slovenj Gradec]] |9. november 2000 |zgrajeno kot '''Mercator center Slovenj Gradec''' |<ref>{{Navedi splet|title=OTVORITEV PRENOVLJENEGA HIPERMARKETA MERCATOR|url=https://www.slovenjgradec.si/Aktualno/Novice/otvoritev-prenovljenega-hipermarketa-mercator|website=slovenjgradec.si|accessdate=2023-08-24|language=sl-SI|date=25. november 2021}}</ref> |- |'''Supernova TC Maribor Tezno''' |Prvomajska ulica 28, Maribor | |(Supernova QRC Maribor). Centru spreminjajo podobo. | |- |'''Supernova TC Metlika''' |Cesta XV.Brigade 27a, [[Metlika]] | |(Supernova QRC Metlika). Centru spreminjajo podobo. | |- |'''Supernova TC Ravne na Koroškem''' |Koroška cesta 6, [[Ravne na Koroškem]] | |(Supernova QRC Ravne na Koroškem). Centru spreminjajo podobo. | |- |'''Supernova TC Slovenske Konjice''' |Liptovska ulica 40, 3210 [[Slovenske Konjice]] | |(Supernova QRC Slovenske Konjice). Centru spreminjajo podobo. | |} == Opombe == {{sklici|group=nb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.supernova.at/ uradna spletna stran Supernove Invest] {{normativna kontrola}} [[kategorija:Podjetja Avstrije]] [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 1994]] tgoxjnt70xnpwe43fbjzpqcg8eip7xc 0 551870 6752631 6133166 2026-09-18T18:59:28Z Ljuba24b 92351 infopolje 6752631 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Garinagu |native_name = {{lang|cab|Garínagu}} |image=File:Black_Caribs-family-St.-Vincent_by_Augustino_Brunias.jpg |caption= Družina Garifuna, slika iz leta 1773 | population = {{circa}} 400.000 (2011)<ref name="Afrodescendencia">{{Cite book |url=http://www.cinu.mx/AFRODESCENDENCIA.pdf |title=Afrodescendencia: Aproximaciones contemporáneas desde América Latina y el Caribe |date=2011 |access-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160818173431/http://www.cinu.mx/AFRODESCENDENCIA.pdf |archive-date=2016-08-18 |language=es |first=Carlos |last=Agudelo |chapter=Los garifunas, identidades y reivindicaciones de un pueblo afrodescendiente de América Central |pages=59–66}}</ref> | region1 = {{flag|Honduras}} | pop1 = 200.000 (2003) | ref1 = <ref name="Afrodescendencia"/> | region2 = {{flag|ZDA}} | pop2 = {{circa}} 200.000 (2011) | ref2 = <ref name="Afrodescendencia"/> | region3 = {{flag|Belize}} | pop3 = 15.000 (2003) | ref3 = <ref name="Afrodescendencia"/> | region4 = {{flag|Gvatemala}} | pop4 = 5000 (2003) | ref4 = <ref name="Afrodescendencia"/> | region5 = {{flag|Nikaragva}} | pop5 = 2000 (2003) | ref5 = <ref name="Afrodescendencia"/> | region6 = {{flagicon|Sveti Vincencij in Grenadine}} [[Sveti Vincencij in Grenadine]] | pop6 = 1100–2000 (1984) | ref6 = <ref name="Crawford-1984">{{cite book |title=Current Developments in Anthropological Genetics |volume=3 |series=Black Caribs A Case Study in Biocultural Adaptation |editor1-first=Michael H. |editor1-last=Crawford |publisher=[[Springer-Verlag]] |year=1984 |doi=10.1007/978-1-4613-2649-6 |isbn=978-1-4613-2649-6 |chapter=Problems and Hypotheses: An Introduction |first=Michael H. |last=Crawford |pages=1–9|s2cid=46373360 }}</ref> | rels = Predvsem [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] ter manjšine drugih krščanskih veroizpovedi | langs = garifuna, vincentski kreolski jezik, srednjeameriška španščina, belizejski kreolski jezik, severnoameriška angleščina | related = [[Pardo]], [[Kalinago]], [[Afro-karibsko prebivalstvo]], [[Afro-Latinskoameričani]], [[Taíno]], [[Lokono]], [[Wayuu]], [[Arawak]] }} [[Slika:Garifuna dancers in Dangriga, Belize.jpg|thumb|Tradicionalna plesna skupina Garifuna]] '''Garifuna''' (garifuna jezik ''jedci jam'', množina ''Garinagu'') so [[etnična skupina]] z več kot 100.000 pripadniki v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in [[ZDA]]. Nastala je iz zveze nekdanjih sužnjev iz Zahodne Afrike in staroselcev [[Karibi|Karibov]], ki je potekala na karibskem otoku [[Sveti Vincencij (otok)|Sveti Vincencij]] od 17. stoletja. == Izvor in zgodovina == Zlitje obeh skupin prebivalstva se je verjetno začelo leta 1635, ko sta dve suženjski ladji doživeli brodolom blizu Sv. Vincencija. Afričani so uspeli pobegniti in prevzeli so jih otoški Karibi (Kalipona) ter se z njimi pomešali. Karibi so se pred tem združili z [[Aravaki]], ki so jih nekoč podjarmili. Nadaljnjo zgodovino prednikov Garifuna na Sv. Vincenciju je krojilo francosko-angleško tekmovanje v karibski regiji in predvsem suženjsko gospodarstvo: Garifuni, ki jim je to vedno znova uspelo, ne nazadnje tudi zaradi francosko-angleške konkurence, da bi ohranili svojo neodvisnost in ki so večinoma živeli mirno s francoskimi naseljenci. Po dokončni britanski okupaciji otoka leta 1795 in s tem povezanim širjenjem suženjskega gospodarstva (na plantažah sladkornega trsa) so kolonialni vladarji in novi kolonisti nanje gledali s sumom, saj so bili zgled svobodnim črncem. Vojaški spopadi med Britanci na eni strani ter Garifunami in Francozi na drugi (karibska vojna) so se končali leta 1796 s popolnim porazom Garifunov in Francozov. Poraženi Garifuni - skupaj z nekaterimi uporniškimi sužnji - so bili najprej deportirani na bližnji otok Baliceaux, kjer je umrlo več kot 50 % zapornikov. Zato so Angleži 20. februarja 1797 iz Baliceauxa na otok Roatán ob honduraški obali preselili 2248 »črnih Karibov«. Od tu so se Garifuni razširili na Bay Islands. Okoli leta 1832 je veliko Garifunov emigriralo v [[Belize]]. == Kultura == [[Slika:Garifuna SanIsidro 1996-05 2.jpg|thumb|Garifuna na uličnem festivalu ob obletnici sv. Izidorja v Livingstonu v Gvatemali]] Njihov jezik, garifuna, tudi Igñeri, pripada avtohtoni ameriški jezikovni družini Aravak in kaže avtohtone karibske, francoske in angleške ter v zadnjem času regionalno španske vplive v svojem besedišču. Izolirani afriški vplivi v Igñeri najverjetneje izvirajo iz Yoruba v jugozahodni Nigeriji. Obstaja vsaj 50 besed, ki se razlikujejo glede na to, ali govori moški ali ženska: za moške je »ne« ''inó'', za ženske pa ''ud''. Številčne besede so - z izjemo 'ena' in 'dva' - francoskega izvora: ''seingu'' za 'pet' (''cinq''), ''sisi'' za 'šest' (''six'') ali ''dusu'' za 'dvanajst' (''douze''). ''Dänki'' (hvala) ali ''wata'' (voda) prihajata iz angleščine. Večina moških besed in slovničnih posebnosti prihaja iz karibskega Galibija, medtem ko so ženske različice večinoma prevzete iz Ignerija.<ref>Matthias Heine: Gendern: Wo Männer und Frauen verschiedene Sprachen benutzen. In: DIE WELT. 31. März 2021 [https://www.welt.de/kultur/plus229409677/Gendern-Wo-Maenner-und-Frauen-verschiedene-Sprachen-benutzen.html]</ref> Verska in kulturna tradicija je pretežno (zahodno)afriška. Poleg jezika so karibskega izvora nekatere plesne oblike, kot sta ples v krogu in delno ples ''punta'', nekatere legende in posamezne obredne prakse, ki jih v podobni obliki še vedno najdemo pri nekaterih amazonskih plemenih. Drugi verski običaji in tradicije ter glasba ''Parranda'' kažejo tesne povezave s starodavnimi zahodnoafriškimi kulti in praksami (Joruba, Mandé ali Ašanti). To vključuje čaščenje prednikov, ki se izraža v tri- do štiridnevnem obredu, imenovanem ''Dügü'', v katerem se prikličejo duhovi prednikov.<ref>Oliver N. Greene: ''The "Dügü" Ritual of the Garinagu of Belize: Reinforcing Values of Society Through Music and Spirit Possession.'' In: ''Black Music Research Journal,'' Vol. 18, No. 1/2 Frühjahr–Herbst 1998, S. 167–181</ref> Etnološke razprave o izvoru posameznih izročil so še vedno v teku in so delno podvržene nihajočemu zanimanju za predpostavljanje starejšega afriškega (tj. uvoženega) ali starejšega indijskega (tj. avtohtonega) izvora. Jezik, ples in glasbo garifuna je UNESCO leta 2001 priznal kot mojstrovino ustne in nesnovne dediščine človeštva, leta 2008 pa jih je dodal na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.<ref>http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00001</ref> == Današnja situacija == Več kot 100.000 Garifunov zdaj živi v Belizeju, kjer predstavljajo do 7 % prebivalstva, v [[Gvatemala|Gvatemali]], [[Honduras]]u in [[Nikaragva|Nikaragvi]], večinoma kot ribiči na obali in kot delavci pri gojenju banan. Številni Garifuni (Garinagu) živijo tudi kot priseljenci v ZDA, predvsem v mestu [[New York]]. V zadnjih letih kulturo Garifunov vse bolj odkriva turistična industrija. Današnji Garifun govori Igñeri in, odvisno od države, angleško ali špansko. Za zastopanje (tudi) interesov Garifunov si po poročanju Garifuna.com prizadevajo zlasti naslednje organizacije: *ODECO (Organización de Desarrollo Etnico Comunitario) *OFRANEH (Organización Fraternal Negra Hondureña) *ONECA (Organización Negra Centroamericana/Central American Black Organisation) == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * Ève Demazière: ''Les cultures noires d'Amérique Centrale.'' Karthala, 1994 * Barbara A.T. Flores: ''Religious education and theological praxis in a context of colonization: Garifuna spirituality as a means of resistance'' (Ph.D. Dissertation, Garrett/Northwestern University, Evanston, Illinois), 2001 * N. L. Gonzalez: ''The Garifuna of Central America.'' In: Samuel M. Wilson (Hrsg.): ''The Indigenous People of the Caribbean.'' S. 197–205, 1997 * Salvador Suazo: ''Conversemos en garífuna''. Tegucigalpa 1994 == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://iaiweb1.iai.spk-berlin.de/DB=1/SET=19/TTL=1/CMD?ACT=SRCHA&IKT=1016&SRT=YOP&TRM=garifuna Literatur über die Garifuna] im Katalog des Ibero-Amerikanischen Instituts in [[Berlin]] * http://www.garifuna.com * http://www.mayaparaiso.com/garifuna.php * http://www7.nationalgeographic.com/ngm/data/2001/09/01/html/ft_20010901.6.html * http://www.clas.ufl.edu/users/afburns/afrotrop/Garifuna.htm * http://www.nativeplanet.org/indigenous/garifuna.htm * Katharina Wilhelm: [http://www.faz.net/aktuell/reise/belize-die-fuesse-gehen-langsam-die-trommeln-schnell-14466469.html ''Die Füße gehen langsam, die Trommeln schnell''.] faz.net, 10. Oktober 2016 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] l2kmr0yl5eedl6pgq913voq2mnrlj2q 0 551949 6752633 6467512 2026-09-18T19:01:21Z Ljuba24b 92351 /* Arhitekturne skupine */ np 6752633 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Tikal |alternate_name = Yax Mutal |image = Tikal Temple1 2006 08 11.JPG |image_size = 250px |alt = |caption = Tempelj I se dviga 47 m visoko.<ref name=mg47>Martin & Grube 2000, p.47.</ref> |map = |map_alt = |map_caption = Lega najdišča |map_size = |relief = |coordinates = {{coord|17|13|19|N|89|37|25|W|display=inline,title}} |map_dot_label = |location = Flores, departma El Petén, [[Gvatemala]] |region = Kotlina Petén |built = |abandoned = |epochs = zgodnje klasično do pozno klasično |cultures = [[Maji]] |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |architectural_styles = |architectural_details = |notes = |designation1 = WHS |designation1_offname = Tikal National Park |designation1_type = Mešano |designation1_criteria = i, iii, iv, ix, x |designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje]])</small> |delisted1_date = |designation1_partof = |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/64 64] |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi |precolumbian = yes |native_name=Yax Mutal }} '''Tikal''' (Tik'al v sodobnem majevskem pravopisu) je ruševina starodavnega mesta, ki se je verjetno imenovalo '''Yax Mutal'''<ref>{{Cite journal|last=Tokovinine|first=Alexandre|date=2008|title=Lords of Tikal: Narratives and Identities|url=https://www.academia.edu/8312172|journal=Peabody Museum of Archaeology and Ethnology|language=en|publisher=Harvard University|pages=4}}</ref> in so ga našli v [[deževni gozd|deževnem gozdu]] v [[Gvatemala|Gvatemali]].<ref>{{navedi splet|date=2020|title=Tikal|url=https://www.cyark.org/projects/tikal/overview|access-date=2021-01-31|publisher=Cyark}}</ref> Je eno največjih [[arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] in urbanih središč predkolumbovske civilizacije [[Maji|Majev]]. Leži v arheološki regiji kotline Petén v današnji severni Gvatemali, v departmaju El Petén in je del gvatemalskega [[narodni park Tikal|narodnega parka Tikal]], leta 1979 pa je bil vpisan za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/64]</ref> Tikal je bil glavno mesto osvajalske države, ki je postala eno najmočnejših kraljestev starih Majev.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.1. Hammond 2000, p.233.</ref> Čeprav monumentalna arhitektura na mestu sega vse do 4. stoletja pr. n. št., je Tikal dosegel vrhunec v klasičnem obdobju, ok. 200 do 900. V tem času je mesto politično, gospodarsko in vojaško prevladovalo v večjem delu majevske regije, hkrati pa je sodelovalo z območji po vsej [[Mezoamerika|Mezoameriki]], kot je velika metropola [[Teotihuacán]] v oddaljeni Mehiški dolini. Obstajajo dokazi, da je Tikal v 4. stoletju našega štetja osvojil Teotihuacán.<ref>Martin & Grube 2008, pp.29–32.</ref> Po koncu poznega klasičnega obdobja v Tikalu niso zgradili novih večjih spomenikov in obstajajo dokazi, da so bile elitne palače požgane. Ti dogodki so bili povezani s postopnim upadanjem prebivalstva, ki je doseglo vrhunec z opustitvijo mesta do konca 10. stoletja. Tikal je najbolje razumeti med vsemi velikimi nižinskimi majevskimi mesti z dolgim dinastičnim seznamom vladarjev, odkritjem grobnic mnogih vladarjev na tem seznamu in preiskavo njihovih spomenikov, templjev in palač.<ref>Adams 2000, p.34.</ref> == Etimologija == [[File:Tikalemblem.jpg|thumb|Glif emblema za Tikal (Mutal)]] Ime ''Tikal'' morda izhaja iz ''ti ak'al'' v jeziku jukateških Majev; to naj bi bilo razmeroma sodobno ime, ki pomeni 'ob vodnjaku'. Lovci in popotniki v regiji so ime očitno uporabili za enega od starodavnih rezervoarjev na tem mestu.<ref name=mg30>Martin & Grube 2000, p.30.</ref> Alternativno so ga razlagali kot 'kraj glasov' v jeziku Itza Maya. ''Tikal'' pa ni starodavno ime za lokacijo, temveč ime, sprejeto kmalu po odkritju v 1840-ih.<ref name=d136>Drew 1999, p.136.</ref> [[Hieroglif]]ski napisi na ruševinah se nanašajo na starodavno mesto kot ''Yax Mutal'' ali ''Yax Mutul'', kar pomeni 'Prvi Mutal'. Tikal se je morda tako imenoval, ker je tudi Dos Pilas začel uporabljati isti simbol emblema; vladarji mesta so se verjetno želeli izpostaviti kot prvo mesto, ki nosi to ime.<ref>Schele & Mathews 1999, p.64.</ref> Kraljestvo kot celota se je preprosto imenovalo Mutul,<ref name="Sharer & Traxler 2006, p.1">Sharer & Traxler 2006, p.1.</ref> kar je branje glifa emblema 'snop las', ki ga vidimo na priloženi fotografiji. Njegov natančen pomen ostaja nejasen. == Geografija == [[File:Mayamap.png|thumb|Območje Majev v mezoameriški regiji. Tikal in [[Calakmul]] ležita blizu središča območja.]] Najbližji veliki moderni naselji sta Flores in Santa Elena, približno 64 kilometrov po cesti proti jugozahodu.<ref>Kelly 1996, pp.111–2.</ref> Tikal je približno 303 kilometre severno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]]. Leži 19 kilometrov južno od sodobnega majevskega mesta Uaxactun in 30 kilometrov severozahodno od Yaxhe. Mesto je bilo 100 kilometrov jugovzhodno od svojega velikega tekmeca iz klasičnega obdobja, [[Calakmul]]a, in 85 kilometrov severozahodno od Calakmulovega zaveznika [[Caracol]]a, ki je zdaj v [[Belize]]ju.<ref>Webster 2002, pp.188, 192.</ref> Mesto je bilo v celoti kartografirano in je pokrivalo območje, večje od 16 kvadratnih kilometrov, ki je vključevalo približno 3000 struktur.<ref name="Coe 1999, p.104">Coe 1999, p.104.</ref> Topografija najdišča je sestavljena iz niza vzporednih apnenčastih grebenov, ki se dvigajo nad močvirnatimi nižinami. Glavna arhitektura mesta je zbrana na območjih višje ležeče in povezana z dvignjenimi nasipi, ki segajo čez močvirja. Območje okoli Tikala je bilo razglašeno za narodni park Tikal in ohranjeno območje obsega 570 kvadratnih kilometrov.<ref name=k140>Kelly 1996, p.140.</ref> Ustanovljeno je bilo 26. maja 1955 pod okriljem Instituto de Antropología e Historia in je bilo prvo zaščiteno območje v Gvatemali. Ruševine ležijo med tropskim deževnim gozdom severne Gvatemale, ki tvori zibelko nižinske civilizacije Majev. Mesto samo je bilo med bogato rodovitno gorsko zemljo in je morda prevladovalo na naravni trgovski poti vzhod–zahod čez polotok [[Jukatan]].<ref name=w261>Webster 2002, p.261.</ref> Med opaznimi drevesi v parku Tikal so velikansko drevo [[kapokovec]] (''Ceiba pentandra''), sveto drevo Majev; tropska cedra (''Cedrela odorata'') in honduraški [[mahagonij]] (''Swietenia macrophylla''). Kar zadeva favno, je tam redno mogoče videti agutije (''Dasyprocta punctata''), belonose koatije (''Nasua narica''), sive lisice (''Urocyon cinereoargenteus''), Geoffroyeva brezpalčarka (''Ateles geoffroyi''), grivastega vriskača ('' Alouatta palliata''), harpijskega orla (''Harpia harpyja''), sokole, ocellatskega purana (''Meleagris ocellata''), guane, tukane, zelene papige in krojaške mravlje. V parku naj bi se sprehajali tudi [[jaguar]]ji, [[ozelot]]i in [[puma|pume]].<ref>Coe 1967, pp. 9-10. Hidinger 1996, p. 52.</ref> Tikal ni imel vode, razen tiste, ki je bila zbrana iz deževnice in shranjena v desetih rezervoarjih. Arheologi, ki so delali v Tikalu v 20. stoletju, so prenovili enega od teh starodavnih rezervoarjev za shranjevanje vode za lastno uporabo. Povprečna letna količina padavin v Tikalu je 1945 milimetrov. Vendar pa je bil prihod dežja pogosto nepredvidljiv in lahko so se pojavila dolga sušna obdobja, preden so pridelki dozoreli, kar je močno ogrožalo prebivalce mesta.<ref>Webster 2002, p.239.</ref> == Prebivalstvo == Ocene prebivalstva v Tikalu se gibljejo od 10.000 do 90.000 prebivalcev. Prebivalstvo Tikala je začelo neprekinjeno krivuljo rasti, ki se je začela v predklasičnem obdobju (približno 2000 pr. n. št. – 200 n. št.), z vrhuncem v pozni klasični dobi, ko je prebivalstvo hitro naraščalo od 700 do 830 n. št., čemur je sledil močan upad. Za 120 kvadratnih kilometrov območje, ki spada v zemeljsko obrambo v zaledju, je največja populacija ocenjena na 517 na kvadratni kilometer. Na območju v radiju 12 kilometrov od jedra najdišča je najvišja populacija ocenjena na 120.000; gostota prebivalstva je ocenjena na 265 na kvadratni kilometer. V regiji v polmeru 25 kilometrov od jedra lokacije in vključno z nekaterimi satelitskimi lokacijami je največja populacija ocenjena na 425.000 z gostoto 216 na kvadratni kilometer. Te številke o populaciji so še toliko bolj impresivne zaradi obsežnih močvirij, ki niso bila primerna za bivanje ali kmetijstvo. Vendar pa nekateri arheologi, kot je David Webster, menijo, da so te številke veliko previsoke. == Zgodovina == === Predklasično obdobje === Na najdišču so sledovi zgodnjega poljedelstva, ki segajo v leto 1000 pr. n. št., v srednji predklasični čas. Zaklad Mamonove keramike iz približno 700-400 pr. n. št. je bil najden v zapečatenem ''chultunu'', podzemni komori v obliki steklenice.<ref>Coe 1999, p.55.</ref> Večja gradnja v Tikalu je potekala že v poznem predklasičnem obdobju, prvič se je pojavila okoli 400–300 pr. n. št., vključno z gradnjo večjih piramid in ploščadi, čeprav je bilo mesto še vedno pritlikavo glede na kraje severneje, kot sta [[El Mirador]] in [[Nakbe]].<ref>Coe 1999, p.73.</ref> V tem času je Tikal sodeloval v razširjeni kulturi Chikanel, ki je v tem času prevladovala na osrednjem in severnem območju Majev – regiji, ki je vključevala celoten polotok Jukatan, vključno s severno in vzhodno Gvatemalo ter celim Belizejem. Dva templja iz časa poznega Chikanela sta imela nadstrukture z zidanimi stenami, ki so bile morda obokane, čeprav to ni bilo dokazano. Eden od teh je imel dovršene poslikave na zunanjih stenah, ki so prikazovale človeške figure na ozadju vitic, poslikane z rumeno, črno, rožnato in rdečo. V 1. stoletju našega štetja so se prvič pojavili bogati pokopi in Tikal je doživel politični in kulturni razcvet, ko so bili njegovi velikanski severni sosedje nazadovali. Ob koncu poznega predklasičnega obdobja sta umetnost in arhitektura izapanskega sloga s pacifiške obale začeli vplivati na Tikal, kot dokazujejo razbita skulptura z akropole in zgodnje freske v mestu.<ref>Coe 1999, p.78.</ref> === Zgodnja klasika === Dinastična oblast med nižinskimi Maji je bila najgloblje zakoreninjena v Tikalu. Po kasnejših hieroglifskih zapisih je dinastijo ustanovil Yax Ehb Xook, morda v 1. stoletju našega štetja. Na začetku zgodnjega klasičnega obdobja je bila moč v majevski regiji skoncentrirana v Tikalu in [[Calakmul]]u, v jedru majevskega osrčja.<ref>Miller 1999, pp.88-9.</ref> Tikal je morda imel koristi od propada velikih predklasičnih držav, kot je El Mirador. V zgodnjem klasičnem obdobju se je Tikal hitro razvil v najbolj dinamično mesto v majevski regiji, ki je spodbudilo razvoj drugih bližnjih majevskih mest. Vendar je bilo mesto pogosto v vojni in napisi govorijo o zavezništvih in konfliktih z drugimi majevskimi državami, vključno z Uaxactunom, Caracolom, Naranjo in Calakmulom. Mesto je ob koncu zgodnje klasične dobe premagal Caracol, ki je prevzel mesto Tikala kot glavno središče v južnem majevskem nižavju.<ref>Sharer 1994, p.265.</ref> V prejšnjem delu zgodnjega klasičnega obdobja je prišlo do sovražnosti med Tikalom in njegovim sosedom Uaxactunom, pri čemer je Uaxactun zabeležil zajetja ujetnikov iz Tikala. Zdi se, da je prišlo do razčlenitve moškega nasledstva do leta 317 našega štetja, ko je gospa Unen Bahlam vodila slovesnost zaključka ''katuna'', očitno kot kraljica mesta.<ref name="Martin & Grube 2000, p.27">Martin & Grube 2000, p.27.</ref> ​ ==== Tikal in Teotihuacan ==== [[File:Mexico SunMoonPyramid.jpg|thumb|Zdi se, da je velika metropola Teotihuacán v Mehiški dolini odločilno posegla v politiko Tikala.]] Že leta 200 AD je imel [[Teotihuacán]] veleposlaništva v Tikalu.<ref>The Origins & Collapse of the Preclassic Maya in the Mirador Basin – Richard Hansen at The Library of Congress (2014)</ref> Štirinajsti kralj Tikala je bil Chak Tok Ich'aak (Velika jaguarjeva šapa). Chak Tok Ich'aak je zgradil palačo, ki so jo poznejši vladarji ohranili in razvijali, dokler ni postala jedro osrednje Akropole. O Chak Tok Ich'aaku je malo znanega, razen da je bil ubit 14. januarja 378 našega štetja. Istega dne je Siyah K'ak ' (Ogenj je rojen) je prispel z zahoda, ko je 8. januarja šel skozi El Peru, mesto zahodno od Tikala. Na Steli 31 je imenovan kot «Gospodar zahoda«. Siyah K'ak' je bil verjetno tuji general, ki je služil figuri, ki jo predstavlja nemajevski hieroglif metalca kopja v kombinaciji s sovo, glif, ki je dobro znan iz velike metropole Teotihuacán v oddaljeni Mehiški dolini. Sova kopja je bila morda celo vladar Teotihuacána. Ti zabeleženi dogodki močno kažejo, da je Siyah K'ak' vodil invazijo na Teotihuacán, ki je premagala domorodnega tikalskega kralja, ki je bil ujet in takoj usmrčen.<ref>Coe 1999, pp.90-1.</ref> Zdi se, da je Siyah K'ak'u pomagala močna politična frakcija v samem Tikalu; približno v času osvajanja je skupina domorodcev Teotihuacána očitno prebivala v bližini kompleksa Izgubljeni svet. Izvajal je tudi nadzor nad drugimi mesti na tem območju, vključno z Uaxactunom, kjer je postal kralj, ni pa zase prevzel prestola v Tikalu.<ref name=d200>Drew 1999, p.200.</ref> V enem letu je bil sin Sove metalca po imenu Yax Nuun Ayiin I. (Prvi krokodil) postavljen za 15. kralja Tikala, ko je bil še deček, in je bil ustoličen 13. septembra 379. Vladal je 47 let kot kralj Tikala in ostal vazal Siyaha K'aka'a, dokler je slednji živel. Zdi se verjetno, da je Yax Nuun Ayiin I. vzel ženo iz že obstoječe, poražene dinastije Tikal in tako uzakonil pravico do vladanja svojega sina, Siyaj Chan K'awiila II. Río Azul, majhno mesto 100 kilometrov severovzhodno od Tikala, je osvojil slednji med vladavino Yaxa Nuun Ayiina I. Mesto je postalo postojanka Tikala, ki ga je ščitilo pred sovražnimi mesti bolj severno, postalo pa je tudi trgovinska povezava s Karibi.<ref>Drew 1999, pp.201-2</ref> Čeprav so bili novi vladarji Tikala tujci, so bili njihovi potomci hitro majevizirani. Tikal je postal ključni zaveznik in trgovinski partner Teotihuacána v majevskem nižavju. Potem ko ga je osvojil Teotihuacán, je Tikal hitro zavladal severnemu in vzhodnemu Petenu. Uaxactun je bil skupaj z manjšimi mesti v regiji vključen v Tikalovo kraljestvo. Druga mesta, kot sta Bejucal in Motul de San José blizu jezera Petén Itzá, so postala vazali njihovega močnejšega soseda na severu. Do sredine 5. stoletja je imel Tikal osrednje ozemlje vsaj 25 kilometrov v vsako smer. Okoli 5. stoletja je bil vzdolž severnega obrobja Tikalovega zaledja zgrajen impresiven sistem utrdb, sestavljen iz jarkov in zemeljskih nasipov, ki se je povezal z naravno obrambo, ki jo zagotavljajo velika območja močvirja, ki ležijo vzhodno in zahodno od mesta. Dodatne utrdbe so bile verjetno zgrajene tudi na jugu. Ta obramba je zaščitila glavno prebivalstvo Tikala in kmetijske vire ter obkrožala območje približno 120 kvadratnih kilometrov. Nedavne raziskave kažejo, da so zemeljska dela služila kot sistem zbiranja vode in ne kot obrambni namen. ==== Tikal in Copán ==== V 5. stoletju je moč mesta segala daleč na jug do [[Copán]]a, katerega ustanovitelj K'inich Yax K'uk' Mo' je bil jasno povezan s Tikalom. Copán sam ni bil v etnično majevski regiji in ustanovitev dinastije Copán je verjetno vključevala neposredno posredovanje Tikala. K'inich Yax K'uk' Mo' je prispel v Copán decembra 426 in analiza kosti njegovih ostankov kaže, da je otroštvo in mladost preživel v Tikalu.<ref name=faf26>Fash & Agurcia Fasquelle 2005, p.26.</ref> Posameznik, znan kot Ajaw K'uk' Mo' (gospodar K'uk' Mo'), je omenjen v zgodnjem besedilu v Tikalu in je prav lahko ista oseba. Njegova grobnica je imela značilnosti Teotihuacána in na poznejših portretih je bil upodobljen v bojevniškem oblačilu Teotihuacána. Hieroglifska besedila ga omenjajo kot »Gospoda Zahoda«, podobno kot Siyah K'ak'. Istočasno, konec leta 426, je Copán ustanovil bližnje mesto Quiriguá, ki ga je verjetno sponzoriral sam Tikal. Ustanovitev teh dveh centrov je bila morda del prizadevanja za vsilitev oblasti Tikala jugovzhodnemu delu majevske regije.<ref>Looper 2003, p.38.</ref> Interakcija med temi kraji in Tikalom je bila intenzivna v naslednjih treh stoletjih. Dolgotrajno rivalstvo med Tikalom in Calakmulom se je začelo v 6. stoletju, pri čemer je vsako od obeh mest oblikovalo lastno mrežo medsebojno sovražnih zavezništev, ki so se zoperstavile drug drugemu v tem, kar se primerja z dolgotrajno vojno med dvema majevskima velesilama. Kralji teh dveh prestolnic so sprejeli naziv ''kaloomte'', izraz, ki ni bil natančno preveden, vendar pomeni nekaj podobnega 'visokemu kralju'.<ref>Webster 2002, pp.168-9.</ref> V zgodnjem 6. stoletju je mestu vladala še ena kraljica, znana le kot ''Gospa Tikala'', ki je bila zelo verjetno hči Chak Tok Ich'aaka II. Zdi se, da nikoli ni vladala sama, temveč je bila v partnerstvu z moškimi sovladarji. Prvi med njimi je bil Kaloomte' B'alam, za katerega se zdi, da je imel dolgo kariero kot general v Tikalu, preden je postal sovladar in 19. v dinastičnem nizu. Zdi se, da gospa iz Tikala sama ni bila šteta v dinastično številčenje. Kaže, da je bila kasneje seznanjena z lordom ''Ptičji krempelj'', za katerega se domneva, da je sicer neznani 20. vladar.[52] === Pozna klasika === ==== Tikalski premor ==== [[File:Tikal-Plaza-And-North-Acropolis.jpg|thumb|right|350px|Glavni trg med praznovanjem zimskega solsticija]] Zdi se, da se je sredi 6. stoletja Caracol povezal s Calakmulom in porazil Tikal, s čimer je zaključil zgodnjo klasiko. ''Tikalski premor'' se nanaša na obdobje med poznim 6. in poznim 7. stoletjem, ko je prišlo do prekinitve pisanja napisov in obsežne gradnje v Tikalu. V drugi polovici 6. stoletja našega štetja je mesto zadela resna kriza, saj niso bile postavljene nove stele in je bilo razširjeno namerno pohabljanje javne skulpture. Ta premor v dejavnosti v Tikalu je bil dolgo nepojasnjen, dokler kasnejše epigrafske dešifracije niso pokazale, da je to obdobje povzročil Tikalov obsežni poraz od Calakmula in Caracolske države leta 562 našega štetja, poraz, za katerega se zdi, da je povzročil ujetje in žrtvovanje kralja Tikala. Močno erodirani oltar 21 v Caracolu opisuje, kako je Tikal utrpel ta katastrofalen poraz v veliki vojni aprila 562.<ref>Historical Dictionary of Mesoamerica by Walter Robert Thurmond Witschey and Clifford T. Brown, p. 313.</ref> Zdi se, da je bil Caracol zaveznik Calakmula v širšem konfliktu med tem mestom in Tikalom, pri čemer je imel poraz Tikala trajen vpliv na mesto. Tikal ni bil oplenjen, vendar sta bila njegova moč in vpliv zlomljena. Po veliki zmagi je Caracol hitro rasel in nekateri prebivalci Tikala so bili morda prisilno preseljeni tja. V obdobju premora se je vsaj en vladar Tikala zatekel k Janaab' Pakalu iz [[Palenque]]ja, še eni od Calakmulovih žrtev. Sam Calakmul je uspeval med Tikalovim dolgim obdobjem premora.<ref>Webster 2002, p.194.</ref> Začetek tikalskega premora je služil kot oznaka, po kateri arheologi klasično obdobje mezoameriške kronologije običajno delijo na zgodnje in pozno klasično.<ref>Miller and Taube 1993, p.20.</ref> ==== Tikal in Dos Pilas ==== Leta 629 je Tikal ustanovil Dos Pilas, približno 110 kilometrov jugozahodno, kot vojaško postojanko, da bi nadzoroval trgovino vzdolž reke Pasión.<ref>Salisbury et al. 2002, p.1.</ref> B'alaj Chan K'awiil je bil postavljen na prestol nove postojanke pri štirih letih, leta 635. Ko je bil starejši, je več let služil kot zvest vazal v boju za svojega brata, kralja Tikala. Približno dvajset let kasneje je Dos Pilas napadel Calakmul in bil močno poražen. B'alaj Chan K'awiila je ujel kralj Calakmula, a namesto da bi bil žrtvovan, je bil ponovno postavljen na svoj prestol kot vazal svojega nekdanjega sovražnika.<ref>Salisbury et al. 2002, p.2.</ref> Leta 657 je napadel Tikal in prisilil Nuun Ujol Chaaka, takratnega kralja Tikala, da je začasno zapustil mesto. Prva dva vladarja Dos Pilasa sta še naprej uporabljala Mutalov emblemski glif Tikala in verjetno sta čutila, da imata legitimno pravico do prestola Tikala. Iz neznanega razloga B'alaj Chan K'awiil ni bil postavljen za novega vladarja Tikala; namesto tega je ostal v Dos Pilas. Tikal je leta 672 izvedel protinapad na Dos Pilas in B'alaja Chan K'awiila pognal v petletno izgnanstvo. Calakmul je poskušal obkoliti Tikal znotraj območja, kjer so prevladovali njegovi zavezniki, kot so El Peru, Dos Pilas in Caracol.<ref>Hammond 2000, p.220.</ref> Leta 682 je Jasaw Chan K'awiil I. postavil prvi datirani spomenik v Tikalu po 120 letih in zahteval naziv ''kaloomte'', s čimer je končal premor. Sprožil je program nove gradnje in obrnil ploščo proti Calakmulu, ko je leta 695 ujel sovražno plemiče in pahnil sovražno državo v dolgotrajno propadanje, od katerega si ni nikoli povsem opomogla. Po tem Calakmul nikoli več ni postavil spomenika, ki bi slavil vojaško zmago.<ref name=w193>Webster 2002, p.193.</ref> ==== Tikal po Teotihuacánu ==== Do 7. stoletja ni bilo aktivne Teotihuacánske prisotnosti na nobenem majevskem mestu in središče Teotihuacána je bilo uničeno leta 700. Tudi po tem so bila formalna vojna oblačila, prikazana na spomenikih, v slogu Teotihuacána. Jasaw Chan K'awiil I. in njegov dedič Yik'in Chan K'awiil sta nadaljevala sovražnosti proti Calakmulu in njegovim zaveznikom ter uvedla trden regionalni nadzor nad območjem okoli Tikala, ki je segalo vse do ozemlja okoli jezera Petén Itzá. Ta dva vladarja sta bila odgovorna za večino impresivne arhitekture, ki je vidna danes. Leta 738 je Quiriguá, vazal Copána, Tikalovega ključnega zaveznika na jugu, zamenjal zvestobo Calakmulu, premagal Copán in pridobil svojo neodvisnost. Kaže, da je bilo to zavestno prizadevanje Calakmula, da bi povzročil zlom Tikalovih južnih zaveznikov.<ref>Looper 2003, p.79.</ref> To je porušilo ravnotežje moči na južnem območju Majev in pripeljalo do stalnega upada bogastva Copána.<ref>Wyllys Andrews & Fash 2005, p.408.</ref> V 8. stoletju so vladarji Tikala pobrali spomenike po vsem mestu in jih postavili pred Severno Akropolo. V poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju se je aktivnost v Tikalu upočasnila. Še vedno je bila zgrajena impresivna arhitektura, vendar se malo hieroglifskih napisov nanaša na kasnejše vladarje.<ref name=w263>Webster 2002, p.263.</ref> === Posklasično obdobje === Do 9. stoletja je kriza zaradi propada klasičnih Majev zajela regijo, prebivalstvo je strmo padalo in mesto za mestom je utihnilo. Vse bolj endemična vojna v majevski regiji je povzročila, da se je prebivalstvo Tikala močno koncentriralo blizu samega mesta, kar je pospešilo uporabo intenzivnega kmetijstva in ustrezno upadanje okolja. Gradnja se je nadaljevala na začetku stoletja, s postavitvijo templja 3, zadnje od večjih mestnih piramid, in postavitvijo spomenikov v obeležitev 19. K'atuna leta 810.<ref name=mg52>Martin & Grube 2000, p.52.</ref> Začetek 10. Bak'tuna leta 830 je minil brez praznovanj in označuje začetek 60-letnega premora, ki je verjetno posledica propada osrednjega nadzora v mestu. Med tem premorom so satelitska mesta, ki so tradicionalno pod nadzorom Tikala, začela postavljati lastne spomenike z lokalnimi vladarji in z uporabo simbola Mutal, pri čemer Tikal očitno ni imel avtoritete ali moči, da bi zatrl te poskuse neodvisnosti. Leta 849 je Jewel K'awiil omenjen na steli v Seibalu, ko je obiskal to mesto kot božanski gospodar Tikala, vendar ni zapisan drugje in Tikalova nekoč velika moč je bila komaj kaj več kot spomin. Najdišči Ixlu in Jimbal sta do zdaj podedovali nekoč ekskluzivni glif emblema Mutal. Ko sta Tikal in njegovo zaledje dosegla vrhunec prebivalstva, je območje utrpelo [[krčenje gozdov]], erozijo in izgubo hranil, čemur je sledil hiter upad populacije. Nedavna analiza tudi kaže, da so sladkovodni viri v mestu postali močno onesnaženi z [[živo srebro|živim srebrom]], [[fosfati]] in [[cianobakterije|cianobakterijami]], kar je povzročilo kopičenje toksinov.<ref>{{navedi splet|date=2020-07-03|title=The Mayan city of Tikal succumbed to 'water pollution'|url=https://www.sustainability-times.com/environmental-protection/the-mayan-city-of-tikal-succumbed-to-water-pollution-experts-say/|access-date=2020-07-03|website=Sustainability Times|language=en-GB}}</ref> Zdi se, da sta Tikal in njegova neposredna okolica med letoma 830 in 950 izgubila večino prebivalstva in zdi se, da je centralna oblast hitro propadla. Iz Tikala ni veliko dokazov, da je mesto neposredno prizadela endemična vojna, ki je prizadela dele majevske regije v času terminalne klasike, čeprav je pritok beguncev iz regije Petexbatún morda poslabšal težave, ki so posledica že tako raztegnjenih okoljskih virov.<ref name="w273">Webster 2002, p.273.</ref> [[File:Tikal12.jpg|thumb|left|Jedro mesta, gledano z juga, s templjem I v sredini, severno akropolo na levi in osrednjo akropolo na desni]] V drugi polovici 9. stoletja je prišlo do poskusa oživitve kraljeve oblasti v močno zmanjšanem mestu Tikal, kar dokazuje stela, ki jo je leta 869 na Velikem trgu postavil Jasaw Chan K'awiil II. To je bil zadnji spomenik postavljen v Tikalu, preden je mesto dokončno utihnilo. Nekdanji sateliti Tikala, kot sta Jimbal in Uaxactun, niso zdržali dolgo in so svoje zadnje spomenike postavili leta 889. Do konca 9. stoletja je velika večina prebivalstva Tikala zapustila mesto, kraljeve palače so zasedli skvoterji na mestnih obrednih trgih pa so postavljali preprosta slamnata bivališča. Skvoterji so blokirali nekaj vrat v sobah, ki so jih ponovno zasedli v monumentalnih strukturah mesta, in pustili smeti, ki so vključevale mešanico gospodinjskih odpadkov in neuporabnih predmetov, kot so glasbila. Ti prebivalci so prejšnje spomenike ponovno uporabili za lastne obredne dejavnosti, ki so bile daleč stran od spomenikov kraljeve dinastije, ki jih je postavila. Nekateri spomeniki so bili vandalizirani, nekateri pa prestavljeni na nove lokacije. Pred dokončno opustitvijo je izginilo vsako spoštovanje do starih vladarjev, grobnice severne Akropole so raziskovali za [[jadeit|žad]], grobnice, ki jih je bilo lažje najti, pa so bile izropane. Po letu 950 je bil Tikal skoraj zapuščen, čeprav je preostanek prebivalstva morda preživel v pokvarljivih kočah, posejanih med ruševinami. Celo ti zadnji prebivalci so zapustili mesto v 10. ali 11. stoletju in deževni gozd je za naslednjih tisoč let zasedel ruševine. Nekateri prebivalci Tikala so se morda preselili na območje Petenskih jezer, ki je ostalo močno poseljeno kljub padcu ravni prebivalstva v prvi polovici 9. stoletja. Najverjetnejši vzrok propada v Tikalu je prenaseljenost in agrarni neuspeh. Padec Tikala je bil udarec v srce klasične majevske civilizacije, mesto, ki je bilo več kot tisoč let v ospredju dvornega življenja, umetnosti in arhitekture s starodavno vladajočo dinastijo. Vendar nove raziskave o paleookoljskih približkih iz sistema rezervoarjev Tikal kažejo, da je meteorološka suša morda povzročila opustitev Tikala,<ref>Tamberino 2013, http://rave.ohiolink.edu/etdc/view?acc_num=ucin1377866689</ref> zaradi česar so nekateri rezervoarji v bližini templja in palače onesnaženi s cvetenjem alg, medtem ko so drugi rezervoarji ostali pitni. Stavbe so bile pobarvane s cinabaritom, ki je vseboval živo srebro, ki ga je spral dež in onesnažil nekatere rezervoarje.<ref>{{cite journal |last1=Lentz |first1=David L. |last2=Hamilton |first2=Trinity L. |last3=Dunning |first3=Nicholas P. |last4=Scarborough |first4=Vernon L. |last5=Luxton |first5=Todd P. |last6=Vonderheide |first6=Anne |last7=Tepe |first7=Eric J. |last8=Perfetta |first8=Cory J. |last9=Brunemann |first9=James |last10=Grazioso |first10=Liwy |last11=Valdez |first11=Fred |last12=Tankersley |first12=Kenneth B. |last13=Weiss |first13=Alison A. |title=Molecular genetic and geochemical assays reveal severe contamination of drinking water reservoirs at the ancient Maya city of Tikal |journal=Scientific Reports |date=25 June 2020 |volume=10 |issue=1 |page=10316 |doi=10.1038/s41598-020-67044-z|pmid=32587274 |pmc=7316703 |bibcode=2020NatSR..1010316L |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Miller |first1=Michael |title=Ancient Maya reservoirs contained toxic pollution: study |url=https://phys.org/news/2020-06-ancient-maya-reservoirs-toxic-pollution.html |website=phys.org |language=en |date=25 June 2020}}</ref> Dela Kohlerja in kolegov so pokazala, da je to mesto na koncu doseglo nevzdržno raven neenakosti. === Moderna zgodovina === [[File:Tikal1882.jpeg|thumb|right|Ena od Maudsleyjevih fotografij Tikala iz leta 1882, posneta po odstranitvi vegetacije]] {{multiple image | align = right | image1 = Tikal (Eusebio Lara).jpg | width1 = 185 | alt1 = | caption1 = Risba Tikala, ki jo je naredil obiskovalec Eusebio Lara iz sredine 19. stoletja | image2 = EdShookCropped.jpg | width2 = 250 | alt2 = | caption2 = Arheolog Edwin M. Shook, terenski direktor projekta Tikal; Shook je prav tako prispeval k ustanovitvi Tikala kot prvega narodnega parka v Gvatemali.<ref>[http://www.obitcentral.com/obitsearch/obits/misc/anthro16.htm Edwin Shook at ObitCentral.]</ref> | footer = }} Leta 1525 se je španski [[konkvistador]] [[Hernán Cortés]] približal ruševinam Tikala le nekaj kilometrov, vendar jih v svojih pismih ni omenil.<ref>Webster 2002, pp.83-4.</ref> Potem ko se je španski pater Andrés de Avendaño v začetku leta 1696 izgubil v gozdovih Petén, je opisal ruševine, ki bi lahko bile Tikal. Kot se pogosto zgodi z ogromnimi starodavnimi ruševinami, znanje o najdišču v regiji ni bilo nikoli popolnoma izgubljeno. Zdi se, da domačini niso nikoli pozabili na Tikal in so v 1850-ih vodili gvatemalske ekspedicije do ruševin. Nekatera poročila o Tikalu iz druge ali tretje roke so se pojavila v tisku od 17. stoletja, nadaljevala pa so se s pisanjem Johna Lloyda Stephensa v začetku 19. stoletja (Stephens in njegov ilustrator Frederick Catherwood sta slišala govorice o izgubljenem mestu z belimi vrhovi stavb ki se dvigajo nad džunglo med njihovimi potovanji v regiji v letih 1839–40). Zaradi oddaljenosti najdišča od sodobnih mest pa noben raziskovalec ni obiskal Tikala, dokler ga leta 1848 nista obiskala Modesto Méndez in Ambrosio Tut, oziroma komisar in guverner Peténa. Umetnik Eusebio Lara ju je spremljal in njuno poročilo je bilo objavljeno v Nemčiji leta 1853. V 19. stoletju (vključno z Alfredom P. Maudslayem v letih 1881–82) in v začetku 20. stoletja je Tikal prišlo še več drugih odprav, da bi nadalje raziskale, kartirale in fotografirale Tikal. Pionirski arheologi so ruševine začeli čistiti, kartirati in beležiti v 1880-ih. Leta 1951 so ob ruševinah zgradili majhno vzletišče, do katerega je bilo prej mogoče priti le z večdnevnim potovanjem skozi džunglo peš ali z mulo. Leta 1956 je projekt Tikal začel kartirati mesto v merilu, kakršnega prej ni bilo na območju Majev. Od leta 1956 do 1970 je večja arheološka izkopavanja izvajal Tikalski projekt Univerze v Pensilvaniji.<ref name=a30>Adams 2000, p.30.</ref> Preslikali so velik del mesta ter izkopali in obnovili številne strukture. Izkopavanja, ki jih je vodil Edwin M. Shook in kasneje William Coe z univerze, so od leta 1957 do 1969 raziskovali Severno Akropolo in Central Plaza. Projekt Tikal je zabeležil več kot 200 spomenikov na tem mestu. Leta 1979 je gvatemalska vlada začela nadaljnji arheološki projekt v Tikalu, ki se je nadaljeval do leta 1984. Filmski ustvarjalec [[George Lucas]] je uporabil Tikal kot prizorišče snemanja izmišljene lune Yavin 4 v prvem filmu ''Vojne zvezd, Epizoda IV: Novo upanje'', ki je bila premierno prikazana leta 1977.<ref>Webster 2002, p.29.</ref><ref>StarWars.com</ref>[89] Tempelj I v Tikalu je bil predstavljen na hrbtni strani bankovca za 50 centavo gvatemalskega kvecala. Eon Productions je to mesto uporabil za film o [[James Bond|Jamesu Bondu]] ''Moonraker''.<ref name="DVD booklet">{{navedi knjigo|title =Moonraker Special Edition, Region 2 booklet|year=2000<!-- |access-date = 3 October 2008--> |publisher=United Artists}}</ref> Tikal je zdaj velika turistična atrakcija, obdana z lastnim nacionalnim parkom. V Tikalu je bil zgrajen muzej mesta; dokončana je bila leta 1964.<ref>Coe 1967, 1988, p.10.</ref> == Opis mesta == [[File:Tikal map vector.svg|thumb|Jedro najdišča]] Tikal sta delno obnovila Univerza v Pensilvaniji in gvatemalska vlada. Bilo je eno največjih majevskih mest iz klasičnega obdobja in eno največjih mest v Ameriki. Arhitektura starodavnega mesta je zgrajena iz [[apnenec|apnenca]] in vključuje ostanke templjev, ki se dvigajo nad 70 metrov, velike kraljeve palače, poleg številnih manjših piramid, palač, rezidenc, upravnih stavb, ploščadi in napisanih kamnitih spomenikov.<ref>Drew 1999, p.183.</ref> Obstaja celo stavba, za katero se je zdelo, da je bila zapor, prvotno z lesenimi rešetkami na oknih in vratih. Obstaja tudi sedem igrišč za igranje mezoameriške igre z žogo, vključno s kompletom 3 igrišč na trgu Seven Temples Plaza, ki je edinstvena značilnost v Mezoameriki. Apnenec, uporabljen za gradnjo, je bil lokalni in so ga pridobivali na kraju samem. Vdolbine, ki so nastale pri pridobivanju kamna za gradnjo, so bile ometane za vodotesnost in uporabljene kot zbiralniki, skupaj z nekaterimi hidroizoliranimi naravnimi vdolbinami. Glavni trgi so bili obloženi s štukaturo in položeni na nagibu, ki je usmerjal padavine v sistem kanalov, ki so napajali rezervoarje.<ref name=d186>Drew 1999, p.186.</ref> Stanovanjsko območje Tikala obsega približno 60 kvadratnih kilometrov, večina še ni bila očiščena, kartirana ali izkopana. Območje 16 kvadratnih kilometrov okoli jedra najdišča je bilo intenzivno kartirano; morda je zajemalo območje približno 125 kvadratnih kilometrov. Ogromen niz zemeljskih del, ki sta jih odkrila Dennis E. Puleston in Donald Callender v 1960-ih, obdaja Tikal s 6 metrov širokim jarkom za obzidjem.<ref>Puleston & Callender 1967, p. 40–48.</ref> Nedavno je projekt, ki raziskuje obrambna zemeljska dela, pokazal, da je obseg zemeljskih del zelo spremenljiv in da je na mnogih mestih kot obrambni element nepomemben. Poleg tega so bili nekateri deli zemeljskih del integrirani v sistem kanalov. Zemeljska dela v Tikalu se bistveno razlikujejo po obsegu od tistega, kar je bilo prvotno predlagano, in so veliko bolj zapletena in večplastna, kot se je prvotno mislilo.<ref>Martínez et al. 2004, pp.639-640.</ref> === Nasipi (poti) === V pozni klasiki je mreža ''sacbeob'' (poti) povezovala različne dele mesta in se raztezala več kilometrov skozi mestno jedro. Te so povezovale Veliki trg s templjem 4 (ki je približno 750 metrov zahodno) in templjem napisov (približno 1 kilometer proti jugovzhodu).<ref name=h227>Hammond 2000, p.227.</ref> Ti široki nasipi - poti - so bili zgrajeni iz nabitega in ometanega apnenca in so bili poimenovani po zgodnjih raziskovalcih in arheologih; nasipi Maler, Maudslay, Tozzer in Méndez. Pomagali so pri prehodu vsakodnevnega prometa v deževnem obdobju in služili tudi kot jezovi. *Maler Causeway teče proti severu od templja I do skupine H. Velik relief je vklesan na apnenčasto podlago ob poteku nasipa južno od skupine H. Upodablja dva zvezana ujetnika in sega v pozno klasično obdobje.<ref name=k138>Kelly 1996, p.138.</ref> *Maudsley Causeway poteka 0,8 kilometra severovzhodno od templja IV do skupine H. *Mendez Causeway poteka jugovzhodno od East Plaza do templja VI, na razdalji približno 1,3 kilometra.<ref name=k139>Kelly 1996, p.139.</ref><ref name="Martin & Grube 2000, p.24">Martin & Grube 2000, p.24.</ref> *Tozzer Causeway poteka proti zahodu od Velikega trga do templja IV.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.302.</ref> === Vodni rezervoarji === Vodni rezervoarji so imeli ključno vlogo pri razvoju in vzdrževanju Tikala in drugih majevskih mest. Čeprav so očitno služili kot vodno telo za črpanje v sušnem obdobju, so imeli vodni rezervoarji tudi kulturni in politični pomen.<ref name="Lucero-2011">{{Cite journal |last1=Lucero |first1=Lisa J. |last2=Gunn |first2=Joel D. |last3=Scarborough |first3=Vernon L. |date=June 2011|title=Climate Change and Classic Maya Water Management |journal=Water |language=en |volume=3 |issue=2 |pages=479–494 |doi=10.3390/w3020479 |issn=2073-4441 |doi-access=free }}</ref> Zato so majevske družbe naredile omembe vredne naložbe v svoje rezervoarje, da bi zagotovile visoko kakovost vode in utrdile politično moč. Poleg Tikala so pomembni rezervoarji med drugim prisotni tudi v Calakmulu, Caracolu in Naranju. === Arhitekturne skupine === [[File:Tikal9.jpg|thumb|left|Severna Akropola]] '''Veliki trg''' leži v jedru mesta; na vzhodni in zahodni strani ga obdajata dve veliki piramidi-templja. Na severni strani meji na severno akropolo, na jugu pa na osrednjo akropolo. '''Osrednja Akropola''' je kompleks palač južno od Velikega trga. '''Severna Akropola''' je skupaj z Velikim trgom neposredno na jugu ena najbolj raziskanih arhitekturnih skupin na območju Majev; projekt Tikal je izkopal ogromen jarek čez kompleks in temeljito raziskal njegovo zgodovino gradnje. Je zapletena skupina, katere gradnja se je začela v predklasičnem obdobju, okoli leta 350 pr. n. št. Razvil se je v pogrebni kompleks za vladajočo dinastijo klasičnega obdobja, z vsakim dodatnim kraljevim pokopom, ki je dodal nove templje na vrhu starejših struktur. Po letu 400 našega štetja je bila prejšnji severni ploščadi, ki je merila 100 krat 80 metrov, dodana vrsta visokih piramid, ki so jo postopoma skrile pred pogledom. V 6. stoletju našega štetja je bilo zgrajenih osem tempeljskih piramid, vsaka od njih je imela dovršen strešni glavnik in stopnišče, obkroženo z maskami bogov. Do 9. stoletja našega štetja je bilo v Severni Akropoli postavljenih 43 stel in 30 oltarjev; 18 od teh spomenikov je bilo vklesanih s hieroglifskimi besedili in kraljevimi portreti. Severna Akropola je še naprej sprejemala pokope v postklasičnem obdobju. [[File:Mundo Perdido pyramid 5C-54, Tikal.jpg|thumb|Piramida izgubljenega sveta v kompleksu Mundo Perdido]] '''Južno Akropolo''' najdemo poleg templja V. Zgrajena je bila na veliki bazalni ploščadi, ki pokriva površino več kot 20.000 kvadratnih metrov. '''Trg sedmih templjev''' je zahodno od Južne Akropole. Na vzhodni strani meji na vrsto skoraj enakih templjev, na južni in zahodni strani na palače, na severni strani pa na nenavadno trojno igrišče.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.304.</ref> '''Mundo Perdido''' je zahodno od Trga sedmih templjev.<ref name="Coe 1967, 1988, pp.90-91">Coe 1967, 1988, pp.90-91.</ref> To je največji ceremonialni kompleks iz predklasičnega obdobja v Tikalu. Kompleks je bil organiziran kot velika E-skupina, sestavljena iz piramide, poravnane s ploščadjo na vzhodu, ki je podpirala tri templje. Kompleks Mundo Perdido je bil v svoji zgodovini večkrat prezidan. Do leta 250–300 našega štetja je na njegov arhitekturni slog vplivala velika metropola Teotihuacan v Mehiški dolini, vključno z uporabo oblike ''talud-tablero''.<ref>Martin and Grube 2000, p.29. Sharer and Traxler 2006, p.321.</ref> V zgodnjem klasičnem obdobju (okoli 250–600) je Mundo Perdido postal eno od dvojnih žarišč mesta, drugo je bila Severna Akropola. Od leta 250 do 378 je morda služil kot kraljeva nekropola. Kompleks Mundo Perdido je dobil ime po arheologih Univerze v Pennsylvaniji; osredotočen je na Piramido izgubljenega sveta in majhno ploščad zahodno od nje. Južno od Mundo Perdida so nedavna izkopavanja leta 2021 razkrila enotretjinsko kopijo ''La Ciudadele'' ali Citadele v Teotihuacánu. To območje je bilo morda uporabljeno kot diplomatski sedež in kot prizadevanje za nadaljnji pečat teotihuakanske kulture prebivalcem Tikala.<ref>{{navedi splet |title=Copy of famous Teotihuacan structure discovered in Maya city |url=https://www.livescience.com/teotihuacan-maya-embassy-in-tikal.html |website=Live Science|date=29 April 2021 }}</ref> '''Skupina G''' leži južno od nasipa Mendez. Kompleks sega v pozno klasiko in je sestavljen iz stavb tipa palače ter je ena največjih skupin te vrste v Tikalu. Ima dve nadstropji, vendar je večina sob v spodnjem nadstropju, skupaj 29 obokanih prostorov. Ostanki dveh nadaljnjih prostorov pripadajo zgornji etaži. Eden od vhodov v skupino je bil uokvirjen z velikansko masko. '''Skupina H''' je osredotočena na velik trg severno od Velikega trga. Obkrožajo ga templji iz pozne klasične dobe. [[File:Tikal Plaza of the Seven Temples.jpg|thumb|left|300px|Trg sedmih templjev]] V Tikalu je '''devet kompleksov piramid dvojčkov''', od katerih je bil eden popolnoma razstavljen v starih časih, nekateri drugi pa so bili delno uničeni. Razlikujejo se po velikosti, sestavljeni pa so iz parov piramid, obrnjenih druga proti drugi na osi vzhod–zahod. Te piramide imajo raven vrh in stopnice na vseh štirih straneh. Vrsta navadnih stel je postavljena neposredno zahodno od vzhodne piramide in severno od piramid. Na približno enaki razdalji od njih se običajno nahajata kiparska stela in oltarni par. Na južni strani teh kompleksov je dolga obokana zgradba z eno sobo z devetimi vrati. Celoten kompleks je bil zgrajen naenkrat in ti kompleksi so bili zgrajeni v 20-letnih (ali ''k'atun'') intervalih v času pozne klasične. Prvi kompleks dvojnih piramid je bil zgrajen v začetku 6. stoletja na vzhodnem trgu. Nekoč so mislili, da so ti kompleksi edinstveni za Tikal, vendar so redke primere zdaj našli na drugih lokacijah, kot sta [[Yaxha]] in Ixlu, in morda odražajo obseg politične prevlade Tikala v pozni klasiki.<ref name=mg51>Martin & Grube 2000, p.51.</ref> '''Skupina Q''' je kompleks piramid dvojčkov in je eden največjih v Tikalu. Zgradil ga je Yax Nuun Ayiin II leta 771, da bi označil konec 17. ''K'atuna''. Večji del je bil obnovljen in njegovi spomeniki so bili ponovno postavljeni. '''Skupina R''' je še en kompleks dvojnih piramid, datiran v leto 790. Je blizu Maler Causewaya. === Strukture === [[File:Belize-tikal.jpg|thumb|upright|Tempelj II na glavnem trgu]] V Tikalu je na tisoče starodavnih struktur in po desetletjih arheološkega dela je bil izkopan le del teh. Najvidnejše ohranjene zgradbe vključujejo šest zelo velikih piramid, označenih kot templji I–VI, od katerih vsaka na svojih vrhovih podpira strukturo templja. Nekatere od teh piramid so visoke preko 60 metrov. Med prvim pregledom mesta so bili zaporedno oštevilčeni. Ocenjuje se, da bi lahko vsakega od teh večjih templjev zgradili v samo dveh letih.<ref name=k133>Kelly 1996, p.133.</ref> Tu so še [[oltar]]ji, [[preklada|preklade]] čez notranja vrata templjev, in so najbolj dovršeno izrezljane lesene preklade, ki so se ohranile kjer koli v regiji Majev, ter [[stela (spomenik)|stele]] - izklesane kamnite gredi, pogosto izklesane s figurami in hieroglifi in grobovi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tikal}} {{wikivoyage|Tikal}} *[http://mcd.gob.gt/tikal/ Official site], Ministry of Culture and Sports of Guatemala {{in lang|es}} *[https://www.cyark.org/projects/tikal Tikal Digital Media Archive at CyArk] *[http://www.topworldimages.com/streetview/Tikal Tikal Google Street View] *[https://mayansandtikal.com Mayans and Tikal] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] [[Kategorija:Narodni parki Gvatemale]] [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju pr. n. št.]] nq8ooql525ar3hngpws4c27v8ot3uii 0 552214 6752781 6748146 2026-09-19T09:59:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752781 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Tina Vrbnjak|birth_date=1987|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=}} '''Tina Vrbnjak''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]]; *[[1987]].<ref>{{Navedi revijo|date=4. februar 2026|title=Andrej Predin: "Gledališče ostaja prostor, ki lahko vodi k spremembam" Tina Vrbnjak, dobitnica nagrade Prešernovega sklada za niz vrhunskih, raznovrstnih in prepoznavnih vlog|magazine=Delo|page=13}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je 18. 4. 1987 v Mariboru. Obiskovala je Drugo gimnazijo Maribor; v tretjem letniku gimnazije je prvič nastopila v gledališču, in sicer na odru [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]]. Nato se je vpisala na študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=sigledal1>{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/pomembnost-dialoga-ali-tina-vrbnjak|title=Pomembnost dialoga ali Tina Vrbnjak|date=18. 12. 2013|accessdate=7. 8. 2025}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od leta 2009 je članica ansambla ljubljanske [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drame]]. Poleg tega je večkrat gostovala v Slovenskem mladinskem gledališču, [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]] in [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].<ref name=drama1>{{Navedi splet|url=https://www.drama.si/igralec/tina-vrbnjak/|title=Tina Vrnjak|accessdate=24. 11. 2023}}</ref> Poleg gledališča se posveča tudi filmu in sinhronizaciji risank na [[TV Slovenija]],<ref name=drama1/><ref name=sigledal2>{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Tina_Vrbnjak|title=Tina Vrnjak|accessdate=7. 8. 2025|archive-date=2025-10-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20251011042400/https://sigledal.org/geslo/Tina_Vrbnjak|url-status=dead}}</ref> nastopa pa tudi na televiziji, na primer v nadaljevankah [[Ja, Chef!]], [[Takšno je življenje]] in [[Gospod profesor]].<ref name=imdb/> == Televizijske vloge == * [[Ja, Chef!]], 2021–2023, v vlogi Saše<ref name=imdb>{{Navedi splet|url=https://m.imdb.com/name/nm4714229/|title=Tina Vrbnjak|accessdate=24. 11. 2023|website=IMDb}}</ref> * [[Gospod profesor]], 2022–2023, v vlogi Klavdije Jaklič<ref name=imdb/> == Nagrade == * 2014 – mladi talent Elle Style Awards 2014 (Elle), Ljubljana<ref name=drama1/> * 2016 – nagrada Veljka Maričića za najboljšo mlado igralko, 23. Mednarodni festival malih odrov, Reka: za vlogo Julie v predstavi Ponorela lokomotiva (SNG Drama)<ref name=drama1/> * 2023 – veliki plan Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev<ref name=drama1/> * 2024 – nagrada 54. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]] za najboljšo igralko za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada (SNG Drama Ljubljana) <ref name=sigledal2/> * 2025 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje <ref name="sigledal2" /> * 2026 – [[nagrada Prešernovega sklada]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175209878 Tina Vrbnjak: Pri avtorskih projektih te tema sama najde]. Naši umetniki pred mikrofonom (28. marec 2026). RTV Slovenija. {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vrbnjak, Tina}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] 0slmazodibrr65dwt16nrozzj84skun 1 552414 6752724 6131299 2026-09-19T07:19:57Z Guineapig-7 152324 Guineapig-7 je prestavil_a stran [[Pogovor:Orange Canvas]] na [[Pogovor:Orange (programska oprema)]]: Orange Canvas kot ime programa ne obstaja. Pravo ime programa je Orange Data Mining, krajše Orange 6131299 wikitext text/x-wiki == Predlog za preimenovanje == V logotipu aplikacije "Orange" je podnaslov "data mining". Na njeni uradni spletni stran, ki se imenuje "orangedataminig.org" in besede canvas ni (več) opaziti. Zato predlagam spremembo imena v "Orange Data Mining". [[Uporabnik:Bojan PLOJ|Bojan PLOJ]] ([[Uporabniški pogovor:Bojan PLOJ|pogovor]]) 17:16, 30. november 2023 (CET) ew9mr4q47z6v4ww7zjmhchx0jbc0pzn 0 554345 6752648 6670041 2026-09-18T19:54:59Z ~2026-50501-24 265980 /* Glej tudi */ 6752648 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|image=}} '''Emil Navinšek''' ([[1. januar]] [[1904]], [[Beljak]], Koroška, Avstro-Ogrska – [[20. januar]] [[1991]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]]) je bil slovenski arhitekt in eden najpomembnejših predstavnikov modernistične šolske arhitekture na Slovenskem. Najbolj je znan po razvoju inovativnega ''brezkoridornega sistema'' šolskih stavb, ki je korenito spremenil oblikovanje izobraževalnih objektov v 20. stoletju in postavil nove standarde v evropskem merilu. == Življenje in izobraževanje == Rodil se je v Beljaku, nato pa se je z družino preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval šolo. Spadal je med prvo generacijo študentov arhitekture na ljubljanski univerzi, ki je v celoti študirala pod mentorstvom znamenitega arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]]. Že v času študija je izstopal kot izjemno natančen, delaven in tehnično podkovan risar, kar mu je kasneje omogočilo razvoj kompleksnih tlorisov. Leta 1926 je za Plečnika izdelal načrt za osnovno šolo v Zgornji Šiški (''[[Osnovna šola Valentina Vodnika]]''), s katerim je tudi diplomiral. Ta projekt, čeprav še pod Plečnikovim vplivom, že nakazuje zametke njegovih kasnejših arhitekturnih principov in iskanje novih prostorskih rešitev. == Zgodnje delo in razvoj arhitekturnega sloga == V nekaj letih po diplomi se je Navinšek usmeril v [[Funkcionalizem v arhitekturi|funkcionalistično arhitekturo]], ki je zavračala odvečen okras in poudarjala uporabnost. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil zaposlen v deželni upravi, kjer je sodeloval pri načrtovanju in gradnji približno sto objektov. Njegovo delo je obsegalo predvsem osnovne šole, pa tudi prezidave, prenove in urbanistične ureditve posameznih delov Ljubljane. == Prototip: Gimnazija Bežigrad == Prvič je brezkoridorno zasnovo v celoti uresničil leta 1936 z Gimnazijo Bežigrad. Stavbo je zasnoval kot sklop več med seboj povezanih kubičnih volumnov. Osrednji volumen vsebuje učilnice, ki z obeh strani obdajajo avlo, ki je preko velikih zasteklitev na obeh koncih odprta proti zunanjosti, kar omogoča obilico naravne svetlobe. Konstrukcija temelji na armiranobetonskem skeletu, kar je omogočilo velike steklene površine in racionalno organizacijo prostora. Objekt zaznamujejo čiste modernistične linije ter uporaba trajnih materialov, kot so teraco, les in naravni kamen. == Brezkoridorni sistem šol == Navinšek je razvil inovativno zasnovo šolskih objektov, pri kateri klasični hodniki niso več osrednji organizacijski element. Namesto njih je uvedel velik, večnamenski osrednji prostor — ''avlo'', ki je naravno osvetljena in prezračevana. Vsako nadstropje ima svojo osrednjo avlo, ki ni zgolj komunikacijski prostor, temveč srce šole, namenjeno druženju, prireditvam, športu in razširjenemu učnemu okolju. Takšna zasnova ustvarja odprto, pregledno in zdravo prostorsko okolje, saj učilnice mejijo neposredno na svetel prostor namesto na temne hodnike. == Razvoj sistema in kasnejša dela == Po vzoru bežigrajske gimnazije je Navinšek do sredine sedemdesetih let 20. stoletja zasnoval skupno 39 brezkoridornih šolskih stavb, od tega 14 v Ljubljani. Njegov sistem se je prilagajal specifičnim lokacijam, a je vedno ohranjal ključne značilnosti: * paviljonsko umeščanje objektov v šolski park, * standardizirane arhitekturne elemente, * funkcionalno prečiščeno oblikovanje. == Prostorska znanost v arhitekturi == Svoje ideje je teoretično utemeljil v knjigi ''The Revolutionary New Corridor-Free Systems in Architecture'' (1969). Razvil je koncept prostorske znanosti, s katerim je sistematično analiziral in primerjal različne arhitekturne zasnove po svetu ter zanje oblikoval alternativne brezkoridorne rešitve. Svoje raziskave je nadaljeval v publikacijah v letih 1978 in 1980. == Spremembe in dediščina == Danes so Navinškove šole stare več desetletij. Številne so bile prenovljene brez upoštevanja izvirne zasnove; pregradnje avl v pisarne ali dodatne učilnice so pogosto oslabile prvotni koncept naravne svetlobe in zračnosti. Kljub temu njegova arhitektura ostaja aktualna, saj sodobni pedagoški pristopi ponovno iščejo odprte in fleksibilne prostore, ki jih je Navinšek vizionarsko predvidel že pred desetletji. == Seznam nekaterih Navinškovih stavb po kronološkem vrstnem redu == {{div col|colwidth=25em}} * [[Gimnazija Bežigrad]], Ljubljana (1936) * Osnovna šola Janeza Puharja – Center, Kranj (1938) * [[Osnovna šola narodnega heroja Maksa Pečarja Ljubljana - Črnuče|Osnovna šola Maksa Pečarja]] Ljubljana (1938) * Podružnična osnovna šola Lučine (1939) * 2 Gimnazija Maribor (1939) * Osnovna šola Polje, Ljubljana (1957) * Osnovna šola Majde Vrhovnik, Ljubljana (1958) * Srednja gradbena šola Kranj (1958) * [[Osnovna šola Hinka Smrekarja]], Ljubljana (1959) * [[Osnovna šola Savsko naselje]], Ljubljana (1959) * Osnovna šola Hudinja, Celje (1959) * Osnovna Šola Šmarje Sap Ljubljana (1959) * Delavski dom Zagorje ob Savi (1960) * [[Osnovna šola Toneta Čufarja Ljubljana|Osnovna šola Toneta Čufarja]], Ljubljana (1961) * Osnovna šola Staneta Žagarja, Kranj (1961) * Osnovna šola Hoče Maribor (1961) * Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Danile Kumar Ljubljana|Osnovna šola Danile Kumar]], Ljubljana (1961) * [[Osnovna šola Ivana Cankarja, Vrhnika]] (1961) * Osnovna šola IV, Celje (1962) * [[Osnovna šola Trnovo]], Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodmat, Ljubljana (1962) * Osnovna šola Vodice (1963) * Osnovna Šola Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica (1963) * Osnovna šola Deskle Kanal Ob Šoči (1963) * [[Osnovna šola Oskarja Kovačiča Ljubljana|Osnovna šola Oskarja Kovačiča]], Ljubljana (1963) * Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik (1963 - 2025) * Osnovna šola Šmartno pri Litiji (1964) * Osnovna šola Šenčur (1964) * Osnovna šola Jožeta Moškriča, Ljubljana (1964) * Osnovna Šola Cerknica (1964) * Cik Trebnje (1965) * [[Osnovna šola Riharda Jakopiča]] (Na jami), Ljubljana (1965) * [[Osnovna šola Bičevje]], Ljubljana (1966) * Osnovna šola Matije Valjavca, Preddvor (1966) * Osnovna šola Ivana Roba Šempeter Pri Gorici (1966) * Osnovna šola Davorina Jenka, Cerklje na Gorenjskem (1966) * Osnovna šola Metlika (1966) * Osnovna šola Simona Jenka, Smlednik (1967) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih arhitektov]] == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Navinšek, Emil}} [[Kategorija:Slovenski arhitekti]] h7um8rjaa136q5g1vs2vp00e91kjn5l 0 556513 6752737 6563672 2026-09-19T07:43:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752737 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|citizenship=slovensko, argentinsko}} '''Tatiana Kocmur''', [[vizualna umetnica]], *1992, [[Buenos Aires]], Argentina. Živi in dela v [[Ljubljana|Ljubljani]].<ref>{{Navedi splet|title=Tatiana Kocmur {{!}} Bienale neodvisnih 2015|url=http://www.bienaleneodvisneilustracije.com/2015/avtorji/tatiana-kocmur/|accessdate=2024-02-24|language=sl-SI}}</ref> Leta 2015 je diplomirala iz slikarstva<ref>{{Navedi splet|title=Podoba telesa v moji praksi : diplomsko delo : prvostopenjski univerzitetni študijski program :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3441518|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-02-24|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> in leta 2020 magistrirala<ref>{{Navedi splet|title=Telesna instalacija : med performansom in objektom : magistrsko delo A :: COBISS+|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/29268227|website=plus.cobiss.net|accessdate=2024-02-24|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}</ref> na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje]] v Ljubljani. Specializirala se je za področje performansa. == Delo == Prakso Tatiane Kocmur zaznamujejo sodelovanja z umetniki in umetnicami z različnih področij kot so na primer [[Borut Savski|Borut Savski,]] Boštjan Čadež, Giampaolo Parrilla, Urša Rupnik ali Liza Šimenc. Sodelovanja izraža skozi [[Živa umetnost|živo umetnost]]. Izhaja iz telesa kot mejnika notranjega in zunanjega. Z metodami živih nastopov in uporabo likovnih materialov prikazuje odziv telesa na okolje ter vpliv okolja na njeno dojemanje sebe in svoje telesnosti. Njena dela so pogosto avtobiografska. Poleg avtorskih del opravlja organizacijska in producentska dela v skupini [[Cirkulacija 2]]<ref>{{Navedi splet|title=“Cirkulacija 2: The space we share”|url=https://blokmagazine.com/cirkulacija-2-the-space-we-share/|website=BLOK MAGAZINE|date=2023-09-19|accessdate=2024-02-24|language=en|first=Vera|last=Zalutskaya|archive-date=2024-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20240506091219/https://blokmagazine.com/cirkulacija-2-the-space-we-share/|url-status=dead}}</ref> in kot soustanoviteljica platforme Translacija/Traslación v sodelovanju z urugvajskim umetnikom Franciscom Tomsichem.<ref>{{Navedi splet|title=Video on Translacija {{!}} Traslación|url=https://translacija.wordpress.com/|website=Translacija {{!}} Traslación|accessdate=2024-02-24|language=en-GB}}</ref> == Umetniške rezidence == * Incontro d'arte, Društvo Boja, Associazione Ottovolante, Izola - Bolonija, 2020 * South America - North Macedonia, New Beginnings, Makedonida, Skopje, 2019 == Samostojne razstave == * ''Rastišče'', Cirkulacija 2, Ljubljana Krača Cirkulacija 2, Ljubljana, 2023 * ''The Following Body'', Galerija Alkatraz, Ljubljana, 2022 * ''Back2Back: Tatiana Kocmur – Sončnica'', Projektna soba SCCA - Ljubljana, 2022 * ''The Following Body'', Špitalska kapela, Celje, 2022<ref>{{Navedi splet|title=THE FOLLOWING BODY|url=http://www.pekinpah.com/news/2022/the-following-body|website=Pekinpah|date=2022-11-15|accessdate=2024-02-24|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=In response to ‘The Following Body’ by Tatiana Kocmur|url=https://somethingother.blog/2023/05/12/in-response-to-the-following-body-by-tatiana-kocmur/|website=Something Other|date=2023-05-12|accessdate=2024-02-24|language=en|first=Mary|last=Paterson}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ocenjujemo: Pekinpah, Tatiana Kocmur: The Following Body|url=https://www.delo.si/kultura/ocene/ocenjujemo-pekinpah-tatiana-kocmur-the-following-body/|website=www.delo.si|accessdate=2024-02-24|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sledi bolečine|url=https://veza.sigledal.org/kritika/sledi-bolecine-r|website=veza.sigledal.org|accessdate=2024-02-24|language=sl|archive-date=2024-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240224153813/https://veza.sigledal.org/kritika/sledi-bolecine-r|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umetnost kot zdravilni proces|url=https://www.mladina.si/224321/umetnost-kot-zdravilni-proces/|website=Mladina.si|accessdate=2024-02-24}}</ref> * ''Oblak'', Cirkulacija 2, Ljubljana, 2022<ref>{{Navedi splet|title=Tatiana Kocmur {{!}} Največja slovensko argentinska umetnica|url=https://www.tatianakocmur.art/sl/node/275|website=www.tatianakocmur.art|accessdate=2024-02-24|archive-date=2024-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240224153140/https://www.tatianakocmur.art/sl/node/275|url-status=dead}}</ref> * ''Živi fosil'', Cirkulacija 2, Ljubljana, 2022<ref>{{Navedi splet|title=Tatiana Kocmur {{!}} Največja slovensko argentinska umetnica|url=https://www.tatianakocmur.art/sl/node/282|website=www.tatianakocmur.art|accessdate=2024-02-24|archive-date=2024-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240224153137/https://www.tatianakocmur.art/sl/node/282|url-status=dead}}</ref> * ''Vizualni dialog 1,5 + Diorama'', Hupa Brajdič, Produkcija, Ljubljana, 2021 * ''Audiovizualni dialog 1,5 + Asinhronost'', Cirkulacija 2, Ljubljana, 2021 * ''Vizualni dialog 1,5 + Instrumenti'', Športno Društvo Tabor, Ljubljana, 2021 * ''Rdeče niti'', Galerija Salsaverde, Izola, 2021<ref>{{Navedi splet|title=RDEČE NITI|url=https://salsaverde.art/2021/10/27/rdece-niti/|website=KUD in galerija Salsaverde|date=2021-10-27|accessdate=2024-02-24|language=en-US|first=Natalija Šepul|last=Erič}}</ref> * ''1,5'', MGLC, Ljubljana, 2021 * ''Mary Jane'', Cirkulacija 2, Ljubljana, 2020 * ''Rdeče niti #TV Dražba'', Projektna soba SCCA, Ljubljana, 2019 * ''Rdeče niti #Where is the Line?'', Rampa Lab, Ljubljana, 2018 * ''Alopecia areata'', Pocket Teater Studio, Ljubljana<ref>{{Navedi splet|url=https://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=29308|title=Raz_Ume, Podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah (Raz) in umetnikih (Ume) 20. in 21. stoletja na Slovenskem.|accessdate=24. februar 2024}}</ref> == Zunanje povezave == * [https://www.tatianakocmur.art/ Domača spletna stran]. * [https://www.instagram.com/tatianakocmur Portfolio umetnice na Instagramu]. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kocmur, Tatiana}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski likovni umetniki]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] 03lyboj0ea21x6kmrz55a6c8pm5xnyw 0 556734 6752465 6708055 2026-09-18T12:53:08Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Šianbeji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752465 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Etnična skupina | group = Šianbeji <br /> | native_name = {{lang|mn|Сяньби}} <small>(mongolsko)</small> | native_name_lang = | image = MurongPainting.jpg | caption = | total = neznano; zgodovinska skupina plemen v sedanji <br> {{CHN}} in <br> {{MNG}} | langs = šianbejščina | rels = [[tengrizem]], [[budizem]] | related-c = druga mongolska ljudstva | footnotes = '''Državnost:''' <br> • Šianbi (93–234) <br> • Togon (284—670) <br> • Dai (310-376) <br> • Toba-Vaj (386—535) <br> • Zahodni Vej (535–557) <br> • Severni Džov (557–581) }} {{infobox Chinese |t=鮮卑 |s=鲜卑 |p=Xiānbēi |w=Hsien¹-pei¹ |mi={{IPAc-cmn|x|ian|1|.|b|ei|1}} |gr=Shianbei |y=Sīn bēi |poj=Tshinn-pi |mc=Sjen-pjie |oc-bs=*S[a]r-pe }} '''Šianbeji''' ({{jezik-zh|s=鲜卑|t=鮮卑|p=Xiānbēi}}) so bili staroveško [[Nomadi|nomadsko]] ljudstvo, ki je nekoč prebivalo v vzhodnih evrazijskih stepah na ozemlju današnje [[Mongolija|Mongolije]], [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]] in severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]]. Domneva se, da so bili večjezična večetnična konfederacija [[Mongoli|mongolskih]],<ref name = "Golden2013p47">{{harvnb|Golden|2013|p=47}}</ref><ref name = "Pulleyblank1983">Pulleyblank, Edwin G. (1983). "The Chinese and Their Neighbors in Prehistoric and Early Historic China". V The Origins of Chinese Civilization, University of California Press, [https://books.google.com/books?id=GK1hEAAAQBAJ&pg=PA452#v=onepage&q&f=false p. 452] of pp. 411–466.</ref><ref name=":Kradin">{{Cite journal |author = Nikolay Kradin|format= |url= https://cyberleninka.ru/article/n/heterarchy-and-hierarchy-among-the-ancient-mongolian-nomads |title= Heterarchy and hierarchy among the ancient Mongolian nomads |journal= Social Evolution & History|type= |orig-year= | agency = |edition= |year= 2011 |volume= 10|number= 1|pages = 188 |series= |issn = |doi = |bibcode = |arxiv = |pmid = |archive-url = |archive-date = |language= |quote= }}</ref>{{sfn|Janhunen|2006||pp=405–6}} [[Tunguzi|tunguških]]<ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref> in [[Turki|turških]] ljudstev.<ref name = "Golden2013p47"/><ref>Wolfgang-Ekkehard Scharlipp ''Die frühen Türken in Zentralasien'', Darmstadt 1992, p. 10</ref> Izvirali so iz ljudstva Donghu, ki se je razcepilo na Vuhuane in Šianbeje, ko so jih konec 3. stoletja pr. n. št. porazil [[Šiungnu]]ji. Šianbeji so bili v veliki meri podložni večjim nomadskim silam in dinastiji [[Dinastija Han|Han]], dokler niso leta 87 postali pomembni po uboju šiungnujskega ''[[čanju]]ja'' Juljuja. Šianbeji v nasptrotju s Šiungnuji niso bili politično organizirani in so med Kitajci veljali za nenevarno nomadsko ljudstvo. Do konca obdobja [[Tri kraljestva|treh kraljestev]] so utrpeli več porazov in se potem preselili na jug in se podredili Hanom kot njihovi [[vazal]]i. Poglavarji so prejeli naslove vojvod. Šianbejska plemena Murongi, Tuobe in Duani so spadali med [[Pet barbarov|pet barbarskih plemen]], ki so bila vazali dinastij [[Dinastija Džin (266–420)|Zahodni]] in [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]]. Sprva so bili zavezniki Džinov, potem pa so se od njih ločili in razglasili neodvisnost. V obdobju [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]] so ustanovili več kratkotrajnih držav na severu Kitajske.{{sfn|de Crespigny|2017|p=502}}<ref>{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title=Xianbei 鮮卑 |first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de|access-date=24 January 2022}}</ref> V nekem časovnem obdobju so bili vsi Šianbeji podložniki dinastije [[Dinastija Čin|Čin]]. Po propadu Čina je klan Tuoba ustanovil dinastijo [[Severni Vej]] in sčasoma ponovno združil severno Kitajsko, s čimer se je začelo obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]]. Severne dinastije, ki so bile bodisi pod vodstvom ali pod močnim vplivom Šianbejev in so nasprotovale sinizacji, so se med dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] kljub temu zlile z domačim kitajskim prebivalstvom.<ref name="urlThe Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 (www.chinaknowledge.de)">{{navedi splet |url=http://www.chinaknowledge.de/History/Division/shiliuguo.html |title=The Sixteen States of the Five Barbarian Peoples 五胡十六國 |work=Chinaknowledge.de }}</ref><ref name=Gernet>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=jqb7L-pKCV8C&pg=PA186 |first=Jacques |last=Gernet |author-link= |title=A History of Chinese Civilization |publisher=Cambridge University Press |year=1996 |pages=186–87 |isbn=9780521497817 }}</ref><ref name=Tanigawa>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=_uWUnbWbq7QC&pg=PA120 |first1=Michio |last1=Tanigawa |first2=Joshua |last2=Fogel |title=Medieval Chinese Society and the Local "community" |publisher=University of California Press |year=1985 |pages=120–21 |isbn=9780520053700 }}</ref><ref name="Van Der Veer">{{navedi knjigo |chapter-url=https://books.google.com/books?id=slp8RTUn97AC&pg=PA200 |first=Peter |last=Van Der Veer |chapter=Contexts of Cosmopolitanism |editor-first=Steven |editor-last=Vertovec |editor2-first=Robin |editor2-last=Cohen |title=Conceiving Cosmopolitanism: Theory, Context and Practice |publisher=Oxford University Press |year=2002 |pages=200–01 |isbn=9780199252282 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=zzEUAgAAQBAJ&pg=PA9 |first=John W. |last=Dardess |title=Governing China: 150–1850 |publisher=Hackett |year=2010 |page=9 |isbn=9781603844475 }}</ref> V Severnem Veju so se v 480. letih začele elite Hanov poročati s hčerami cesarskega klana Tuoba.<ref name="Watson1991">{{navedi knjigo|author=Rubie Sharon Watson|title=Marriage and Inequality in Chinese Society|url=https://books.google.com/books?id=gAIcwz3V_JsC&pg=PA80|year=1991|publisher=University of California Press|isbn=978-0-520-07124-7|pages=80–}}</ref> Z moškimi iz cesarskih in aristokratskih družin iz južnih dinastij, ki so prebegnile in se preselili na sever, je bilo poročenih več kot polovica princes iz klana Tuoba.<ref>{{cite thesis|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/33493331/TANG-DISSERTATION-2016.pdf?sequence=4&isAllowed=y |title= Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type= |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> ==Zgodovina== ===Prve omembe=== {{multiple image | align = right | direction = vertical | header = | header_align = left/right/center | footer = Stenske poslikave v grobnici Šo Šianšjuja, dinastija Severni Či, ki prikazujejo dvorno življenje; 571, Tajjuan, provinca Šanši | footer_align = left | image1 = Paintings on north wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width1 = 250 | caption1 = | image2 = Paintings on east wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width2 = 250| caption2 = | image3 = Paintings on west wall of Xu Xianxiu Tomb.jpg | width3 = 250 | caption3 = }} Kitajska književnost iz [[Obdobje vojskujočih se držav|obdobja vojskujočih se držav]] vsebuje zgodnje omembe Šianbejev v pesmi ''[[Da džao]]'' (''Veliki poziv'') v antologiji ''Ču ci'' (''Pesmi juga'' ali ''Pesmi Čuja'')<ref>''Chu Ci'', [https://ctext.org/chu-ci/da-zhao#n51934 "Da Zhao"].</ref> in morda v poglavju ''Razprave o Džinu 8'' v ''Razpravah o državah''.<ref>''Guoyu'', [https://ctext.org/guo-yu/jin-yu-ba#n24816 "Jinyu 8"]</ref><ref>Zhang, Zhengming (2019). ''A History Of Chu'' (Volume 1). Honolulu: Enrich Professional Publishing. str. 42-46.</ref> Ko je "vzhodne barbare" Donghuje okoli leta 208 pr. n. št. porazil Modu Čanju, so se Donghuji razcepili na Šianbeje in Vuhuane.<ref>Xu Elina-Qian, [https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''], University of Helsinki, 2005. p. 164</ref> Po zapisu v ''[[Knjiga Kasnejšega Hana|Knjigi Kasnejšega Hana]]'' sta bila ''"jezik in kultura Šianbejev in Vuhuanov enaka"''.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Prva pomembna stika, ki so ju je imeli Šianbeji z dinastijo Han, sta bila leta 41 in 45, ko so se pridružili Vuhuanom pri napadu na ozemlje Hana.<ref>{{cite journal|last1=Chen|first1=Sanping|date=1996|title=A-Gan Revisited — The Tuoba's Cultural and Political Heritage|url=https://archive.org/details/journal-of-asian-history_1996_30_1-2/page/46|journal=Journal of Asian History|volume=30|issue=1|pages=46–78|jstor=41931010}}</ref> Leta 49 je guverner Dži Tong prepričal šianbejskega poglavarja Pjanheja, da se je obrnil proti [[Šiungnu]]jem in mu za vsako njihovo glavo obljubol nagrado.<ref name="chinaknowledge.de">{{navedi splet|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Altera/xianbei.html|title = Xianbei 鮮卑 |website=Chinaknowledge.de}}</ref>Leta 54 sta se Šianbeja Jučovben in Mantov poklonila cesarju Guangvuju iz dinastije Han.{{sfn|de Crespigny|2007|p=1016}} Leta 58 je poglavar Šianbejev Pjanhe napadel in ubil Šindžibena, voditelja Vuhuanov, ki je povzročal težave v poveljstvu Jujuan.{{sfn|de Crespigny|2007|p=899}} Leta 85 so Šianbeji sklenili zavezništvo z Dinglingi in Južnimi Šiungnuji. Leta 87 so napadli šiungnujskega poglavarja Juljuja in ga ubili. Njega in njegove privržence so odrli in kože vzeli za trofeje.{{sfn|de Crespigny|2007|p=991}} ===Šianbejska konfederacija=== Po padcu Šiungnujev so Šianbeji leta 93 v [[Mongolija|Mongoliji]] ustanovili svojo konfederacijo. Od leta 121 do 138 so štirikrat napadli ozemlje Hana{{sfn|de Crespigny|2017}} in leta 145 poveljstvo Daj.{{sfn|Cosmo|2009|p=106}} Pod Tanšihvajem so razširili svoje ozemlje od Ussurija do [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]]. Tanšihvaj je razdelil cesarstvo na tri dele, v katerih je bilo po deset klanov, in nato sklenil zavezništvo z južnimi Šiungnuji, da bi napadel [[Šaanši]] in [[Gansu]]. Njihove napade leta 158 in 177 je dinastija Han uspešno odbila.<ref name=Rene>{{navedi knjigo |last=Grousset |first=Rene |title=The Empire of the Steppes |publisher=Rutgers University Press |year=1970 |isbn=978-0-8135-1304-1 |pages=[https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 53–54] |url=https://archive.org/details/empireofsteppesh00prof/page/53 }}</ref><ref>"Nomads in Central Asia." N. Ishjamts. In: ''History of civilizations of Central Asia, Volume II. The development of sedentary and nomadic civilizations: 700 B.C. to A.D. 250''. Harmatta, János, ed., 1994. Paris: UNESCO Publishing, pp. 155–156.</ref><ref>SGZ 30. 837–838, note. 1.</ref> Leta 177 so Šja Ju, Tjan Jan in Tute Čangju z vojsko 30.000 mož napadli Šianbeje. Vojska je bila poražena in domov se je vrnila samo četrtina vojakov.{{sfn|Cosmo|2009|p=107}} Tisto leto je bil postavljen spomenik z zapisom, da so Šianbeji z vojsko 100.000 mož osvojili celotno ozemlje Šiungnujev. Hanski dezerterji so služili kot njihovi svetovalci in s seboj prinesli znanje o kovanju orožja. Hani so imeli razen ostrejšega orožje tudi boljše konje. Drug spomenik, postavljen leta 185, omenja, da so Šianbeji skoraj vsako leto napadli naselja Hanov.{{sfn|Twitchett|2008|p=445}} ===Tri kraljestva=== [[Slika:Map of the Xianbei Empire and other tribes.jpg|thumb||400px|Šianbejsko cesarstvo (1.-3. stoletje)]] Ohlapna konfederacija Šianbejev ni bila tako dobro organizirana kot šiungnujska, vendar je bila do smrti njihovega kana Tanšihvaja leta 182 zelo agresivna.{{sfn|de Crespigny|2017|p=401}} Tanšihvajev sin Helian ni imel očetovih sposobnosti in je bil ubit v napadu na Beidi leta 186.{{sfn|de Crespigny|2007|p=320}} Nasledil ga je brat Kuitou, ko je Helianov sin postal polnoleten, pa je napadel svojega strica in uničil še zadnje ostanke enotnosti med Šianbeji. Do leta 190 so se Šianbeji razdelili na tri skupine na čelu s Kuitoujem, ki je vladal v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]], Kebinengom v severnem [[Šanši]]ju ter Sulijem in Midžajem v severnem [[Liaodong]]u. Leta 205 sta Kuitouja nasledila brata Budugen in Fuluohan. Ko je [[Cao Cao]] premagal Vuhuane v bitki pri gori Belega volka leta 207, sta se mu Budugen in Fuluohan poklonila. Leta 218 se je Fuluohan srečal s poglavarjem Vuhuana Nengčendijem, da bi z njim sklenil zavezništvo, vendar ga je Nengčendi prevaral in ga s pomočjo kana Kebinenga Fuluohana ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=237}} Budugen je leta 224 odšel na dvor Cao Veja, da bi zaprosil za pomoč proti Kebinengu, potem pa je Cao Vej izdal in se leta 233 povezal s Kebinengom. Kebineng je kmalu zatem Budugena ubil.{{sfn|de Crespigny|2007|p=25}} Kebineng je bil iz manjšega plemena Šianbejev. Na oblast zahodno od poveljstva Daj se je povzpel tako, da je sprejel številne kitajske begunce, ki so mu pomagali uriti njegove vojake in izdelovati orožje. Po porazu Vuhuana leta 207 je tudi poslal poklon Cao Cau in si celo zagotovil njegovo pomoč proti uporniku Tjan Jinu, potem pa se je leta 218 povezal z vuhuanskim upornikom Nengčendijem. Jao Džang je zatem oba premagal in prisilil na umik čez mejo. Leta 220 je Kebineng priznal [[Cao Pi]]ja za cesarja Cao Veja. Sčasoma se je zaradi nesporazumov obrnil proti Cao Veju in ga celo napadel, potem pa je bil leta 235 ubit in njegova konfederacija je razpadla. Številna plemena Šianbejev so se preselila na jug in se naselila na mejah dinastij Vej in Džin. Pleme Juven se je naselilo med rekama Luan in Liučeng, plemeni Murong in Duan pa sta postali vazala klana Sima. Del plemena Murong se je preselil na zahod v severni Činghaj in se pomešal z domorodnim ljudstvom Čjang.<ref name="chinaknowledge.de"/> Pleme Čifu se je sprva naselilo ob [[Rumena reka|Rumeni reki]] v Ningšiju in se od tam preselilo v poveljstvo Longši. Pleme Tufa se je naselilo v koridorju Heši. Leta 270 je njihov poglavar Tufa Šudžineng postal vodja večetničnega upora proti dinastiji Džin v provincah Čin in Ljang, vendar ga je leta 279 premagal prefekt Šipinga Ma Long.<ref name="Rene" /> ===Šestnajst kraljestev, Nirun in Severni Vej=== [[Slika:Northern Dynasties Pottery Horse & Rider.jpg|thumb|250px|Konjenik severnih dinastij]] [[Slika:Northern Wei Cavalry (4).jpg|thumb|250px|Konjenik Severnega Veja]] [[Slika:Dinastia wei del nord, due cavalieri, cina del nord, 500-550 ca..JPG|thumb|250px|Konjenika Severnega Veja]] V 3. stoletju so se Šianbeji leta 235 ravejali na številna plemena. Okoli leta 308 ali 330 je Muguli ustanovil [[Rouranski kaganat]], ki ga je dokončno oblikoval njegov sin Čeluhuj.<ref name="Grousset 1970 pp. 61, 585">Grousset (1970), str. 61, 585, op. 91.</ref> Tuobi, Murongi in Duani so se podredili dinastiji [[Zahodni Džin|Zahodni Jin]] in postali njeni vazali. Vsa tri plemena so se med prevratom petih barbarov sprva borila na strani Zahodnega Džina proti šiungnujskemu kraljestvu Han Džao, sčasoma pa so se umaknila iz konflikta, da bi se osredotočila na svoje fevde, ko je bil Džin izgnan iz severne Kitajske. Množica kitajskih častnikov, vojakov in civilistov je pobegnila na jug in se pridružila [[Dinastija Džin (266–420)|Južnemu Džinu]] ali na sever, da bi se pridružila Šianbejem. Šianbeji so ustanovili več od [[Šestnajst kraljestev|šestnajstih kraljestev]]. Okoli Hebeja so Murongi zavladali v Nekdanjemu Janu (337–370), Kasnejšem Janu (384–407) in Južnemu Janu (398–410). V Gansuju je Čifu ustanovil Zahodni Čin (385–431), medtem ko je Tuga ustanovil Južni Ljang (397–414). Druge države, ki so jih ustanovili, a se ne štejejo za del šestnajstih kraljestev, so bile Tuoba Daj (310–376), Duan Či (350–356) in Zahodni Jan (384–394). Vsa šianbejska plemena so bila podložna cesarstvu Čin do njegovega poraza v bitki pri reki Fej in propada leta 383. Med plemeni, ki so se odcepila, so bili Tuobi, ki so ustanovili [[Severni Vej]] (386–535), prvo od [[Severne in južne dinastije|severnih dinastij]] (386–581). Leta 439 je Severni Vej osvojil še zadnje od šestnajstih kraljestev, s čimer je bil dokončan prehod Kitajske v obdobje [[Severne in južne dinastije|severnih in južnih dinastij]].<ref>Ma, Changshou [馬長壽] (1962). Wuhuan yu Xianbei [Wuhuan and Xianbei] 烏桓與鮮卑. Shanghai [上海], Shanghai ren min chu ban she [Shanghai People's Press] 上海人民出版社.</ref><ref>Liu, Xueyao [劉學銚] (1994). Xianbei shi lun [the Xianbei History] 鮮卑史論. Taipei [台北], Nan tian shu ju [Nantian Press] 南天書局.</ref><ref>Wang, Zhongluo [王仲荦] (2007). Wei jin nan bei chao shi [History of Wei, Jin, Southern and Northern Dynasties] 魏晋南北朝史. Beijing [北京], Zhonghua shu ju [China Press] 中华书局.</ref> ===Sinizacija in asimilacija=== Cesar Šjaoven iz [[Severni Vej|Severnega Veja]] je uvedel politiko sistematičnega siniziranja, ki so jo nadaljevali njegovi nasledniki. Običaji Šianbejev so bili večinoma opuščeni. Kraljeva družina je šla še korak dlje in spremenila svoj priimek v Juan in spodbujala sklepanje zakonskih zvez z elitnimi družinami Hanov. V 480. letih je bilo več kot polovica princes iz plemena Tuoba poročenih z možmi iz hanske cesarske družine in aristokratskih družin, ki so prebegnile na sever.<ref>{{cite thesis |url=https://nrs.harvard.edu/urn-3:HUL.InstRepos:33493331 |title=Divorce and the Divorced Woman in Early Medieval China (First through Sixth Century) |pages=151, 152, 153 |last=Tang |first=Qiaomei |date=May 2016 |type=PhD |location=Cambridge, Massachusetts |publisher=Harvard University}}</ref> [[Slika:BeltBuckleXianbei3-4thcentury.jpg|left|thumb|250px|Šianbejska pasna sponka, 3.–4. stoletje]] Leta 534 se je Severni Vej po uporu v stepah severne Kitajske, kjer so živeli Šianbeji in druga nomadska ljudstva, razdelil na [[Vzhodni Vej|Vzhodni]] (534–550) in [[Zahodni Vej]] (535–556).<ref>{{navedi knjigo |first=Charles |last=Holcombe |title=A History of East Asia: From the Origins of Civilization to the Twenty-First Century |url=https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc |page=[https://archive.org/details/historyofeastasi0000holc/page/68 68] |publisher=Cambridge University Press |year=2011 |isbn=978-0-521-73164-5 }}</ref> Prvi se je razvil v [[Severni Či|Severni Či]] (550-577), slednji pa v [[Severni Džov]] (557-581), medtem ko so bile južne dinastije potisnjene južno od reke [[Jangce]]. Leta 581 je predsednik vlade Severnega Džova ustanovil dinastija [[Dinastija Sui|Sui]] (581–618). Njegov sin, bodoči cesar Jang iz Suija, je prevzel dinastijo Čen (557–589), zadnje kraljestvo južnih dinastij, s čimer je združil večji del Kitajske. Potem ko so Sui dotolkli kmečki upori in odpadniške čete, je njihov sorodnik Li Juan ustanovili dinastijo [[Dinastija Tang|Tang]] (618–907). Dinastiji Sui in Tang so ustanovili hanski generali, ki so služili tudi dinastiji Severni Vej.<ref>Chen, Yinke [陳寅恪], 1943, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Chongqing [重慶], Shang wu [商務].</ref><ref>Chen, Yinke [陳寅恪] and Tang, Zhenchang [唐振常], 1997, Tang dai zheng zhi shi shu lun gao [Manuscript of Discussions on the Political History of the Tang dynasty] 唐代政治史述論稿. Shanghai [上海], Shanghai gu ji chu ban she [Shanghai Ancient Literature Press] 上海古籍出版社.</ref> Šianbeji, ki so prek teh političnih ustanov prišli na Kitajsko, so se večinoma zlili s Kitajci, tisti, ki so ostali v severnih stepah, pa so kasneje zavladali Kitajski kot mongolska dinastija [[Dinastija Juan|Juan]] in mandžurska dinastija [[Dinastija Čing|Čing]]. Na zahodu je šianbejsko kraljestvo Tujuhun ostalo neodvisno, dokler ga ni leta 670 premagalo [[Tibetansko cesarstvo]]. Po padcu kraljestva so se Šianbeji razselili na obsežnem ozemlju, ki se je raztezalo od severozahodnega do osrednjega in vzhodnega dela Kitajske. Murong Nuohebo je povedel ljudstvo Tujuhun proti vzhodu v osrednjo Kitajsko, kjer so se naselili v današnjem [[Jinčuan]]u v provinci [[Ningšja]]. ==Umetnost== [[Slika:CMOC Treasures of Ancient China exhibit - gold horse head ornament.jpg|thumb|200px|Šianbejsko naglavno okrasje z motivom konja, severne dinastije (386-581)]] [[Slika:HearingsNorthernWei5thcentury.jpg|thumb|200px|Uhani, Severni Vej, 5. stoletje]] Umetnost Šianbejev odražala njihov nomadski življenjski slog. Sestavljena predvsem iz kovinskih izdelkov in figuric. Na slog in teme šianbejske umetnosti so vplivali različni vplivi. Nazadnje so bili Šianbeji znani po edinstvenih nomadskih motivih in umetniških izdelkih, kot so listnata pokrivala, čepeče in geometrizirane podobe živali, ogrlice z živalskimi obeski in kovinski ažur.<ref name=dawn>Watt, James C.Y. China: Dawn of a Golden Age, 200–750 AD. Comp. An Jiayao, Angela F. Howard, Boris I. Marshak, Su Bai, and Zhao Feng. New York: Metropolitan Museum of Art, 2004. Print.</ref> ===Listnata pokrivala=== Listnata pokrivala so zelo značilna za kulturo Šianbejev. Odkrili so jih zlasti v grobnicah Murongov. Pokrivala imajo obliko dreves in rogovij in so narejena tako, da se listi med gibanjem premikajo. Kitajci so jih zato imenovali ''bujao'' (dobesedno ''zibanje korakov''). Sun Guoping je pokrivala razvrstil v tri glavne sloge. Cvetoče drevo (''huašu'') je bilo nameščeno na sprednji strani glave blizu čela in imelo eno ali več vej z visečimi listi. Cvetoči vrh (''dinghua'') se je nosil na temenu in spominjal na drevo ali žival s številnimi obeski iz listov. Vinska trta (''huaman'') je sestavljena iz zlatih trakov, prepletenih z žicami z listi.<ref name=leaves>{{cite thesis |last=Laursen |first=Sarah |title=Leaves That Sway: Gold Xianbei Cap Ornaments from Northeast China |publisher=UPenn Repository |type=PhD |year=2011 |url=https://repository.upenn.edu/edissertations/304 }}</ref> Natančen izvor, raba in nošenje teh pokrival se še raziskuje. Podobna pokrivala so se na dvorih nosila tudi kasneje.<ref name=dawn/><ref name=leaves/> ===Živali=== Druga ključna oblika umetnosti Šianbejev je živalska ikonografija. Šianbeji so upodabljali čepeče živali v geometriziranih, abstrahiranih in ponavljajočih se oblikah in ne živali med plenjenjem ali boju z istovrstnimi živalmi. Najpogostejše živali so ovce, jeleni in konji v obliki kovinskih obeskov. Podobe več živali so bile običajno v okviru z odprtim ozadjem. Izdelki so bili uliti v vosku ali kovani iz kovinskih ploščic.<ref name=nomadic>{{navedi knjigo |last1=Bunker |first1=Emma C. |first2=Zhixin |last2=Sun |title=Nomadic Art of the Eastern Eurasian Steppes: The Eugene V. Thaw and Other New York Collections |via=Google Books |editor-first=James |editor-last=Watt |publisher=Yale University Press |year=2002 |isbn=0-300-09688-7 |url=https://books.google.com/books?id=QR4i-SwdhsoC }}</ref><ref>{{cite journal |last=Psarras |first=Sophia-Karin |title=Han and Xiongnu: A Reexamination of Cultural and Political Relations (I) |journal=Monumenta Serica |volume=51 |pages=55–236 |year=2003 |doi=10.1080/02549948.2003.11731391 |jstor=40727370 |s2cid=156676644 }}</ref> ===Konji=== [[Slika:Flying Horse plaque, Xianbei culture, Inner Mongolia province, China, Eastern Han dynasty, 1st century BC to 1st century AD, silver repousse - Portland Art Museum - Portland, Oregon - DSC08648.jpg|thumb|250px|levo|Krilati konj, šianbejska kultura, [[Notranja Mongolija]], 1. stoletje pr. n. št.-1. stoletje n. št.]] Nomadsko življenje je Šianbeje navdihnilo, da so v svojih umetninah upodabljali konje. V eni od njihovih grobnic so odkrili konjsko lobanjo, ob njej pa zvonove, zaponke, okraske, sedlo in pozlačeno bronasto streme.<ref>{{cite journal |first=Albert E. |last=Dien |title=The Stirrup and Its Effect on Chinese Military History |journal=Ars Orientalis |volume=16 |year=1986 |pages=33–56 |jstor=4629341 }}</ref> Šianbeji niso izdelovali samo okrasja za konje, ampak so jih tudi upodabljali na svojih okrasnih predmetih. Med motivi je tudi krilati konj. ===Figurice=== Na figuricah so upodobljeni ljudje, tudi v posebnih oblačilih, ki namigujejo na različna verovanja. Večino figuric so našli v grobnicah in naj bi služile in varovale pokojne v posmrtnem življenju. Figurice kažejo tudi na status pokojnega. Šianbeji iz višjih slojev so nosili obleko z dolgimi rokavi in pod njo srajco z ravnim ovratnikom, medtem ko so tisti iz nižjih slojev nosili hlače in tunike s pasom.<ref>{{navedi knjigo |last=Dien |first=Albert E. |title=Six Dynasties Civilization |location=New Haven, CT |publisher=Yale UP |year=2007 |isbn=978-0-300-07404-8 }}</ref> ===Budistični vplivi=== Budistični vplivi so izhajali iz interakcij s kulturo Hanov. Hanski birokrati so sprva pomagali Šianbejem voditi njihovo državo in obenem spodbujali [[budizem]]. Začetek spreobračanja v budizem dokazujejo podobe [[Gautama Buda|Bude]], ki so se začele pojavljati v umetnosti Šianbejev. Versko preoblikovanje se je nadaljevalo in razvijalo v dinastiji Severni Vej in na koncu pripeljalo do nastanka [[Jame Jungang|jam Jungjang]].<ref name=dawn/> {{multiple image | align = center | direction = vertical | footer = Lov, stenski sliki v grobnici v Severnem Čiju | footer_align = center | image1 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 01 large.jpg | width1 = 750 | caption1 = | image2 = Tomb of Northern Qi Dynasty in Jiuyuangang, Xinzhou, Mural 02 large.jpg | width2 = 750 | caption2 = }} ==Jezik== Domneva se, da so Šianbeji govorili mongolske ali paramongolske jezike z zgodnjimi in znatnimi turškimi vplivi. Mogoče je tudi, da so govorili več jezikov.<ref name="Holcombe Xianbei in Chinese History">{{cite journal |first=Charles |last=Holcombe |title=The Xianbei in Chinese History |journal=Early Medieval China |volume=2013 |year=2013 |issue=19 |pages=1–38 [pp. 4–5] |doi=10.1179/1529910413Z.0000000006 |s2cid=162191498 }}</ref><ref name = "Shimunek2018">Shimunek, Andrew. [https://www.academia.edu/37176756 "Early Serbi-Mongolic-Tungusic lexical contact: Jurchen numerals from the 室韦 Shirwi (Shih-wei) in North China"]. Philology of the Grasslands: Essays in Mongolic, Turkic, and Tungusic Studies, Edited by Ákos Bertalan Apatóczky et al. (Leiden: Brill). Pridobljeno 22. septembra 2019.</ref><ref name = "Xu173179">Xu Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-Dynastic Khitan''. University of Helsinki. str. 173-179.</ref><ref name = "Golden2013p47"/> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{citation|last=Cosmo|first=Nicola di|year=2009|title=Military Culture in Imperial China|publisher=Harvard University Press}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe |year=2007|title=A Biographical Dictionary of Later Han to the Three Kingdoms|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2010|title=Imperial Warlord|publisher=Brill}} *{{citation|last=de Crespigny|first=Rafe|year=2017|title=Fire Over Luoyang: A History of the Later Han Dynasty, 23–220 AD|publisher=Brill}} * {{cite journal|last= Golden|first= Peter Benjamin|author-link=|title= Some Notes on the Avars and Rouran|url= https://www.academia.edu/5580491|journal= The Steppe Lands and the World Beyond Them|year= 2013|editor1-last= Curta|editor1-first= Florin|editor2-last= Maleon|editor2-first= Bogdan-Petru|publisher= Editura Universității "A.I. Cuza" Publisher|publication-place= Iași|pages= 43–66}} *{{citation|last=Holcombe|first=Charles|year=2014|title=The Xianbei in Chinese History}} * {{cite journal |last1=Li |first1=Jiawei |last2=Zhao |first2=Jongbin |display-authors=1 |date=August 2018 |title=The genome of an ancient Rouran individual reveals an important paternal lineage in the Donghu population |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=166 |issue=4 |pages= 895–905|doi=10.1002/ajpa.23491 |pmid=29681138 |ref={{harvid|Li et al.|2018}}}} *{{citation|last=Twitchett|first=Denis|year=2008|title=The Cambridge History of China: Volume 1|publisher=Cambridge University Press}} *{{navedi knjigo|author= Janhunen|title=The Mongolic Languages|url=https://books.google.com/books?id=DuCRAgAAQBAJ&pg=PA364|date=27 January 2006|publisher=Routledge|isbn=978-1-135-79690-7|page=393}} * {{cite journal |last1=Wang |first1=Haijing |last2=Ge |first2=Binwen |display-authors=1 |date=November 2007 |title=Molecular genetic analysis of remains from Lamadong cemetery, Liaoning, China |url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-physical-anthropology_2007-11_134_3/page/404 |journal=American Journal of Physical Anthropology |publisher=American Association of Physical Anthropologists |volume=134 |issue=3 |pages=404–411 |doi=10.1002/ajpa.20685 |pmid=17632796 |ref={{harvid|Wang al.|2007}}|doi-access=free }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=Changchun |last2=Li |first2=Xie |display-authors=1 |date=20 October 2006 |title=Genetic analysis on Tuoba Xianbei remains excavated from Qilang Mountain Cemetery in Qahar Right Wing Middle Banner of Inner Mongolia |journal=The FEBS Journal |publisher=Wiley |volume=580 |issue=26 |pages=6242–6246 |doi=10.1016/j.febslet.2006.10.030 |pmid=17070809 |s2cid=19492267 |ref={{harvid|Yu et al.|2006}}|doi-access= }} * {{cite journal |last1=Yu |first1=C.-C. |last2=Zhao |first2=Y. B. |display-authors=1 |date=6 April 2014 |title=Genetic analyses of Xianbei populations about 1,500–1,800 years old |journal=Russian Journal of Genetics |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |volume=50 |issue=3 |pages=308–314 |doi=10.1134/S1022795414030119 |issn=1022-7954 |pmid=17070809 |s2cid=18809679 |ref={{harvid|Yu et al.|2014}}}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] [[Kategorija:Šianbeji]] or1dlbtf8bhliko0ynk8e10hw951v0h 0 564557 6752476 6488357 2026-09-18T13:32:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752476 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Rok Sanda|birth_date=<!-- WD -->|birth_place=<!-- WD -->|alma_mater=University of East Anglia|awards=Zlati znak JSKD Matiček za gledališko predstavo Ikarus Matiček za gledališko predstavo Feniks|home_town=Senovo|residence=Ljubljana|website=https://roksanda.si}} '''Rok Sanda''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[Dramatika|dramatik]], [[režiser]] in [[scenarist]], * [[11. julij]] [[1985]], [[Brežice]]<ref>{{Navedi splet|title=Rok Sanda|url=https://sigledal.org/geslo/Rok_Sanda|website=Geslo|accessdate=2024-08-07|language=sl|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807124843/https://sigledal.org/geslo/Rok_Sanda|url-status=dead}}</ref>. == Življenje == Odraščal je na [[Senovo|Senovem]], kjer je obiskoval [[Osnovna šola XIV. divizije Senovo|Osnovno šolo XIV. divizije Senovo]], nato pa se je izobraževal na [[Gimnazija Brežice|Gimnaziji Brežice]]. Po končani srednji šoli je več let aktivno ustvarjal na alternativni glasbeni sceni, nakar je pri 27. letih odšel na študij angleške [[Književnost|književnosti]] in [[Kreativno pisanje|kreativnega pisanja]] na University of East Anglia (Norwich, Združeno kraljestvo), kjer je leta 2015 diplomiral.<ref>{{Navedi splet|title=Rok Sanda: "Na začetku kariere je človek malo nadut"|url=https://govorise.metropolitan.si/traci/domaci-traci/rok-sanda-na-zacetku-kariere-je-clovek-malo-nadut/|website=Govori.se|date=2019-03-11|accessdate=2024-08-07|language=sl-SI}}</ref> Po končanem študiju je začel z ustvarjanjem v Sloveniji na gledališkem, filmskem in literarnem področju. Od leta 2013 prireja tudi delavnice kreativnega pisanja. == Delo == S pisanjem se je ljubiteljsko ukvarjal že v srednji šoli s pisanjem raznih zgodb, pesmi in kot tekstopisec in vokalist glasbene skupine [[Alternativa (glasbena skupina)|Alternativa]]. Po vrnitvi iz tujine je v Posavju ustanovil Little Rooster Productions znotraj katerega ustvarja od 2014. Je prejemnik zlatega znaka JSKD za ustvarjanje na gledališkem področju<ref>{{Navedi splet|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|url=https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2018/nagrajenci_sanda.htm|website=www.jskd.si|accessdate=2024-08-07|archive-date=2024-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20240807124844/https://www.jskd.si/priznanja-in-nagrade/2018/nagrajenci_sanda.htm|url-status=dead}}</ref> in več drugih nagrad za gledališko ustvarjanje. === Drame === * Gastarbeiter (2014) * Ikarus (2015) * Feniks (2017) * Poštna prevara (2017) * Skiner (2018) * Vsa ta praznina (2021) * Ograja (2022) * V bunkerju (2022) * Terme Bohor (2024) * Pionir novega sveta (2025) ==== Adaptacije ==== * O miših in ljudeh (2019) * Obisk Gospodične Medične (2022) * Silvestrska sprava (adaptacija za dve osebi) (2023) === Filmski scenariji === * Gastarbeiter (2014) * Dora (2015) === Režije === ==== Gledališče ==== * Gastarbeiter (DKD Svoboda Senovo, 2014) * Ikarus (Little Rooster Productions * Feniks (Little Rooster Productions, 2017) * Poštna prevara (KUD Vesel teater, 2017) * Skiner (Little Rooster Productions, 2018) * Ograja (Little Rooster Productions, 2022) * Silvestrska sprava (DKD Svoboda Senovo, 2023) * V bunkerju (Little Rooster Productions & Pionirski teater, 2024) * Terme Bohor (DKD Svoboda Senovo, 2024) * Ena na milijon (Društvo SNG Kranj, 2025) ==== Film ==== * Gastarbeiter, kratki film (Little Rooster Productions, 2014) * Dora, kratki film (Little Rooster Productions, 2016) * Contour Slovenia: Na meji s kolesom, dokumentarni celovečerec (Vihar Media, 2022) == Nagrade in nominacije == * 2016 – Posebno priznanje za dramsko besedilo Ikarus, Linhartovo srečanje, JSKD * 2016 – Matiček za gledališko predstavo Ikarus, Linhartovo srečanje, JSKD * 2017 – Nominacija za Slavka Gruma za tekst Ikarus, Teden slovenske drame * 2017 – Matiček za gledališko predstavo Feniks, Linhartovo srečanje, JSKD * 2018 – Zlati znak JSKD za gledališko ustvarjanje, JSKD * 2019 – Bronasta prešernova plaketa, Zveza kulturnih društev Krško * 2019 – Priznanje Občine Krško za posebne dosežke * 2024 – Srebrna prešernova plaketa,Zveza kulturnih društev Krško * 2024 – Nominacija za najboljšo kratko zgodbo, Sodobnost == Sklici in opombe == <references responsive="1"></references> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih režiserjev]] == Zunanje povezave == {{Wikivir-avtor}} * [https://roksanda.si Osebna stran] * [https://littleroosterproductions.com Little Rooster Productions] * [https://sigledal.org/geslo/Rok_Sanda Portal SiGledal] * [https://www.zdus.si/clani/rok-sanda/ Združenje dramskih umetnikov Slovenije] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski producenti]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] da6pb5wrudrmp2ixs1omqv3kjy6z6mb 0 565594 6752545 6520299 2026-09-18T15:24:24Z ScargillSFC 265949 Spremembe točnosti članka, popravki glede poimenovanja in tematike članka. 6752545 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina furryjev v fursuitih na konvenciji v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Furryji''' (slovensko tudi Kosmatki)<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence, uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Gre za subkulturo ljudi, ki se medsebojno in na spletnih omrežjih radi predstavljajo s svojim oz. tujim likom, ki je v tem primeru antropomorfna žival.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Furryji izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko združenje ljubiteljev risank ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost. V ospredju je imelo živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobilo nove zainteresirane člane, ti pa so se pričeli srečevati na konvencijah znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''furryjev'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na konvencijah znanstvene fantastike in družbenih srečanjih ljubiteljev stripov. Samostojni termin za to skupino se je v revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s furryji ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture furryjev veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Furryjev.<ref name="YarfChronology" /> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričele objavljati revije z furry tematiko, ljudje pa so se začeli medsebojno družiti in tudi načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je zanimanje za takšen dogodek naraslo do te mere, da so kmalu za tem izvedli prvo furry konvencijo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Imenovala se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet, ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med furryji.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo furryjev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj kulture furryjev se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so furryji v povprečju imeli risanke bolj radi v primerjavi z ostalimi skupinami. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina furryjev mnenja, da imajo vizualna umetnost, konvencije in druženje, literatura ter spletne skupnosti zelo pomembno vlogo pri identiteti kulture.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med furryji prevladujejo ljudje moškga spola v povprečju približno 80 %.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na Further Confusionu]] Furryji so pogosto vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, prav tako pa sestavljajo kostume svojih likov, imenovane ''fursuits.''<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> Te nosijo za zabave, druženja in konvencije, v njih pa se lahko pogosto veliko bolje izražajo kot svoj lik, s katerim se počutijo prijetno in samozavestno.<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Obstajajo različi tipi fursuitov, ki vključujejo celotelesne, polovične, samo glavo ali tudi samo šape in rep. Glavno bistvo kostuma je, da se vsak furry v njem počuti prijetno in dobro. Furryji se prav tako pogosto lahko ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' === Konvencije === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Furryji se pripravljajo na tekmovanje na konvenciji Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število furryjev sta omogočila ustanovitev številnih konvencij furryjev v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Furry konvencije so namenjene druženju, zabavam, spoznavanju novih ljudi, artističnemu udejstvovanju kot so risanje, fotografiranje, snemanje posnetkov, sodelovanju na panelih in delavnicah ter tudi nošenju fursuitov itd.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon je leta 2008 z več kot 5861 udeleženci<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo mesta Pittsburgh.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Druga konvencija, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na konvencijah je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Zbiranje finančnih sredstev v dobrodelne namene je na številnih konvencijah tako postala standardna aktivnost. V Evropi se vse konvencije držijo pravil, da morajo biti vsi udeleženci stari najmanj 18 let, preden se jih lahko udeležijo. Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> Od leta 2026 naprej pa se SloFluffCon odvija v Ljubljani v mesecu Januarju. === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene konvencijam, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl ter družbena omrežja Furry 4 Life, FurNation ter ''WikiFur''.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili furryji, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost pogosto prisotna med furryji.<ref name="Gerbasi2008" /> Medsebojno ne prihaja do konfliktov glede orientacije, furryji pa to tretirajo kot popolnoma normalno in sprejemljivo. So nadpovprečno odprti in pozitivni do spolnih odnosov, kar se številnim ljudem ne zdi sprejemljivo. Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Furryji pa so lahko tudi podpovprečno aktivni na področju spolnosti. Številni se takšnih dejanj in aktivnosti ne udeležujejo, nekateri se jih tudi izogibajo, ker v njih ne vidijo pomena. == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s furryjem, SloFluffCon 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih furryjev. Izmišljene upodobitve furryjev so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina furryjev trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani z njimi.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil Anthrocona 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', na konvenciji ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je konvencija predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o furryjih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so furryji?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocona 2007 in je poročal o negativnem mnenju o furryjih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema furryje med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> [[Samuel Conway|Dr. Samuel Conway]], predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po konvenciji, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci konvencije, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica furryjev zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih furryjev.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo furryjem v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri furryji ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o furryjih. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel furry star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % furryjev poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih furryjev pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % furryjev se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % furryjev se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % furryjev pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % furryjev se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % furryjev se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Furryji so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Približno 70 % odraslih furryjev je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % furryjev motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti furryjev. V primerjavi s člani drugih skupnosti, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo furryji poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti furryjev tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Furryji se ocenjujejo višje glede na stopnjo globalne ozaveščenosti, identifikacijo globalnega državljanstva in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == * [[SloFluffCon]] * [[:en:Anthrocon|Anthrocon]] * [[Samuel Conway]] == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] ppx3e6spbms0jngu6q1oikv07bysj4z 6752579 6752545 2026-09-18T17:20:00Z A09 188929 Reverted 1 edit by [[Special:Contributions/ScargillSFC|ScargillSFC]] ([[User talk:ScargillSFC|talk]]): Rv odstranjevanje referencirane vsebine (TwinkleGlobal) 6752579 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|subkultura ljudi, ki jih zanimajo antropomorfni živalski liki}} [[File:SFC24-FursuitGroupPhoto (cropped).jpg|Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodnem kongresu v Celju (SloFluffCon 2024)|alt=Skupina kosmatkov v kostumih na mednarodni konferenci v Celju (SloFluffCon 2024)|sličica|400px]] '''Kosmatki''' ({{jezik-en|furries}})<ref>{{Navedi splet|title=Kosmatek {{!}} ZRC SAZU|url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/kosmatek|website=isjfr.zrc-sazu.si|accessdate=2025-01-25|language=sl}}</ref> so [[Subkultura|subkultura ljudi,]] ki jih zanimajo [[Antropomorfizem|antropomorfni]] živalski liki.<ref name="IOF">{{Navedi novice|first=Rob|last=Staeger|url=http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm|title=Invasion of the Furries|work=The Wayne Suburban|date=July 26, 2001|accessdate=2009-05-20|archivedate=2020-08-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200828042650/http://www.furryfandom.info/invasion-furries-furry-fandom.htm}}</ref><ref>{{Navedi novice|first=Dylan|last=Matthews|url=https://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|title=9 questions about furries you were too embarrassed to ask|work=Vox|date=March 27, 2015|accessdate=2016-08-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160729151838/http://www.vox.com/2014/12/10/7362321/9-questions-about-furries-you-were-too-embarrassed-to-ask|archivedate=July 29, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Aaron|first=Michael|date=May 12, 2017|title=More Than Just a Pretty Face: Unmasking Furry Fandom|url=https://www.psychologytoday.com/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom|website=Psychology Today|accessdate=September 15, 2017|archivedate=February 18, 2021|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210218040923/https://www.psychologytoday.com/us/blog/standard-deviations/201705/more-just-pretty-face-unmasking-furry-fandom}}</ref> Med primere antropomorfnih lastnosti štejemo izkazovanje človeške inteligence in uporabo obrazne mimike, govorjenje, hojo po dveh nogah ter nošenje oblačil. Izraz ''kosmatki'' se uporablja tudi za označevanje skupnosti ljudi, ki se zbirajo na internetu in na kongresih.<ref>{{Navedi novice|last=Kurutz|first=Daveen Rae|date=June 17, 2006|title=It's a furry weekend in Pittsburgh|work=Pittsburgh Tribune-Review|url=http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160303203338/http://triblive.com/x/archive/1391374-74/archive-story|archivedate=March 3, 2016}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/slovenec-odkrito-o-oblacenju-v-zivalske-kostume-pritegnila-me-je-ustvarjalnost|title=Slovenec odkrito o oblačenju v živalske kostume: Pritegnila me je ustvarjalnost celotne skupnosti|date=13. 10. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=ljubljanainfo.com|publisher=Moji Mediji d.o.o.}}</ref> == Zgodovina == Kosmatki izvirajo iz underground stripovskega gibanja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja. To gibanje je zajemalo [[žanr]] stripov, ki prikazujejo eksplicitno vsebino.<ref>{{Navedi knjigo|last=Skinn, Dez.|url=https://archive.org/details/comixunderground0000skin|title=Comix: the underground revolution|date=2004|publisher=Thunder's Mouth Press|isbn=1-56025-572-2|location=New York|oclc=55592337}}</ref> Leta 1976 je par risarjev ustanovil amatersko tiskovno združenje ''Vootie'', ki je bilo osredotočeno na umetnost, ki ima v ospredju živalsko tematiko. Številna objavljena dela so vsebovala teme za odrasle, kot je ''Omaha, mačja plesalka'', ki je prikazovala spolne odnose.<ref>{{Navedi knjigo|last=Waller, Reed.|title=The collected 'Omaha': the cat dancer; Vol. 1|date=1995|publisher=Fantagraphics Books|others=Worley, Kate.|isbn=1-56097-161-4|edition=1st Fantagraphics books|location=Seattle, Wash.|oclc=122275829}}</ref> ''Vootie'' je v naslednjih nekaj letih pridobil majhno skupino privržencev, člani društva pa so se pričeli srečevati na kongresih znanstvene fantastike in stripov. Po besedah zgodovinarja Freda Pattena je koncept ''kosmatkov'' dobil svoj izvor na kongresu znanstvene fantastike leta 1980.<ref name="YarfChronology">{{Navedi novice|last=Patten, Fred|authorlink=|url=http://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|title=Retrospective: An Illustrated Chronology of Furry Fandom, 1966–1996|publisher=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|date=2012-07-15|accessdate=2012-07-15|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160405235823/https://www.flayrah.com/4117/retrospective-illustrated-chronology-furry-fandom-1966-1996|archivedate=2016-04-05}}</ref> Risba lika iz ''Albedo Anthropomorphics'' avtorja Steva Gallaccija je takrat začela razpravo o antropomorfnih likih v znanstvenofantastičnih romanih. To je vodilo do nastanka debatne skupine, ki se je srečevala na kongresih znanstvene fantastike in na zborovanjih na temo stripov. Samostojni termin za to skupino (pri nas kasneje: ''kosmatki'') se je v oboževalskih revijah uporabljal že leta 1983 in je postal privzeto ime za ta žanr do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat je bil opredeljen kot »organizirano cenjenje in širjenje umetnosti in proze, povezane s kosmatki ali drugimi izmišljenimi antropomorfnimi liki [[Sesalci|sesalcev]]«.<ref>{{Navedi novice|first=Fred|last=Patten|url=http://www.anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|title=The Yarf! reviews|work=[[WikiFur:Anthro|ANTHRO]]|accessdate=2007-09-24|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160313204950/http://anthrozine.com/site/lbry/yarf.reviews.b.html|archivedate=2016-03-13}}</ref> Vendar pa so pripadniki subkulture mnenja, da je izvor subkuture kosmatov veliko zgodnejši. Fantazijska dela, kot so ''Kimba, beli lev'', izdan leta 1965, roman Richarda Adamsa ''Watership Down'', objavljen leta 1972 (in njegova filmska adaptacija iz leta 1978 ), pa tudi [[Walt Disney Pictures|Disneyjev]] Robin Hood so pogosto naveden primer zgodnejšega izvora Kosmatkov.<ref name="YarfChronology" /> Razprave v spletnih tematskih skupinah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so ustvarile razmejitev med ljubitelji smešnih živalskih likov in likov, ki predstavljajo kosmatke, da bi se izognili prtljagi, ki je bila povezana z razumevanjem izraza kosmatki.<ref>{{Navedi knjigo|last=Sandler|first=Kevin S.|url=https://archive.org/details/readingrabbitexp0000unse|title=Reading the Rabbit: Explorations in Warner Bros. Animation|publisher=Rutgers University Press|year=1998|isbn=0-8135-2537-3|location=New Brunswick, N.J.|pages=202|oclc=37890394|quote=[The distinction between "furry" and "funny animal"] is largely because of the baggage the term 'furry' carries with it, as a number of people see 'furries' [to be] obsessed with the sexuality of their fictitious characters.}}</ref> V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so privrženci kosmatkov pričeli objavljati oboževalske revije, kar je vodilo v razvoj raznolike družbena skupina, ki je sčasoma začela načrtovati družabna srečanja. Do leta 1989 je bilo zanimanja za kosmatke dovolj za izvedbo prvega kongresa.<ref>{{Navedi knjigo|last=Patten|first=Fred|url=https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57|title=Furry Fandom Conventions, 1989-2015|publisher=McFarland|year=2017|isbn=9781476663814|pages=57|authorlink=|nopp=y|accessdate=2023-03-19|archivedate=2023-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20230408201553/https://books.google.com/books?id=6EMODgAAQBAJ&pg=PA57}}</ref> Kongres se je imenoval Confurence 0 in je potekala v prostorih hotela Holiday Inn Bristol Plaza v Costa Mesi v [[Kalifornija|Kaliforniji]].<ref>{{Navedi novice|last=Klee|first=Miles|date=Oct 16, 2016|title=Here's some amazing raw footage from the world's first furry convention|work=The Daily Dot|url=https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|accessdate=28 June 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180628185111/https://www.dailydot.com/unclick/first-furry-convention-1989/|archivedate=28 June 2018}}</ref> Naslednje desetletje je prineslo prosto dostopen internet v splošno populacijo, le ta pa je postal najbolj priljubljeno sredstvo za druženje med kosmatki.<ref name="BBC">{{Navedi novice|title=Who are the furries?|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm|first=Denise|last=Winterman|work=BBC News{{!}}BBC News Magazine|date=November 13, 2009|accessdate=2009-11-29|archivedate=2020-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201109040643/http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8355287.stm}}</ref> Tematska skupina ''alt.fan.furry'' je bila ustanovljena novembra 1990, prav tako pa so virtualna okolja, kot je MUCKs, postala priljubljena internetna mesta za srečanja in medsebojno komunikacijo oboževalcev.<ref name="FurryMUCK">{{Navedi splet|last=Stamper|first=Chris|title=Furry Muckity-Muck|publisher=The Netly News|date=March 29, 1996|url=http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927162630/http://www.pressedfur.com/press/muckity-muck.html|archivedate=2007-09-27|accessdate=2007-04-13}}</ref> == Navdih == Kot najzgodnejši navdih za razvoj subkulture kosmatkov se pogosto navajajo alegorični romani, vključno z deli [[Znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]] in [[Fantazijska pripoved|fantazije]], ter risanke, ki prikazujejo antropomorfne živalske like.<ref name="YarfChronology" /> Raziskovalni vprašalnik, izveden leta 2007, je pokazal, da so v primerjavi s kontrolno skupino udeležencev, ki se ne označujejo za kosmatke, večji delež tistih, ki so se identificirali kot kosmatki, imeli kot otroci zelo radi risanke. Spomnili so se, da so risanke gledali precej pogosteje, pa tudi, da so bili bolj naklonjeni uživanju v delih znanstvene fantastike kot pripadniki kontrolne skupine.<ref name="Gerbasi2008">{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|url=http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|url-status=live|journal=Society & Animals|volume=16|issue=3|pages=197–222|doi=10.1163/156853008X323376|archive-url=https://web.archive.org/web/20180928175726/http://www.animalsandsociety.org/wp-content/uploads/2016/04/gerbasi.pdf|archive-date=2018-09-28|access-date=2017-03-18}}</ref> == Dejavnosti == Glede na raziskovalni vprašalnik iz leta 2008 je večina kosmatkov mnenja, da imajo vizualna umetnost, kongresi, literatura in spletne skupnosti zelo pomembno vlogo v subkulturi.<ref name="ThirdSurvey">{{Navedi splet|last=Osaki|first=Alex "Klisoura"|title=Furry Survey|url=http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|accessdate=2008-08-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080915212057/http://www.klisoura.com/ot_furrysurvey.php|archivedate=2008-09-15}}</ref> Med kosmatki prevladujejo moški, raziskave pa poročajo o približno 80% sestavi moškega spola v subkulturi.<ref name="SecondSurvey">{{Navedi splet|url=http://studyf3.livejournal.com/1383.html|title=Furry Survey Results|last=University of California, Davis Department of Psychology|date=May 5, 2007|accessdate=2007-05-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110727123232/http://studyf3.livejournal.com/1383.html|archivedate=July 27, 2011}}</ref><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Evans">{{Navedi splet|url=http://cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|title=The Furry Sociological Survey|year=2008|last=Kyle Evans|accessdate=2012-09-01|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130904201818/http://www.cannedgeek.com/images/sharedfiles/fss_report_finaldraft.PDF|archivedate=2013-09-04}}</ref> === Umetniška dela in ustvarjalne dejavnosti === [[Slika:GR_FC2007_Wicked_Creatures_Furry_Sculptures.jpg|sličica| Kipec razstavljen na kongresu Further Confusion]] Kosmatki, ki so vešči v rokodelskih veščinah, ustvarjajo lastne plišaste igrače, včasih imenovane tudi pliški/pliškoti, prav tako pa sestavljajo dovršene kostume, imenovane ''fursuits'',<ref>{{Navedi knjigo|last=Riggs|first=Adam|year=2004|title=Critter Costuming: Making Mascots and Fabricating Fursuits|publisher=Ibexa Press}}</ref> ki jih nosijo za zabavo ali za udeležbo na paradah, kongresih, maškaradah, plesih ali dobrodelnih dogodkih za zbiranje sredstev (kot animatorji).<ref>{{Navedi novice|first=Alina|last=Larson|url=http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|title=Animal Instincts: Fans of Furry Critters Convene to Help Mankind|work=Tri-Valley Herald|publisher=ANG Newspapers|date=January 23, 2003|accessdate=2009-05-20|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192053/http://www.furryfandom.info/trivalley-herald-furry-fans-help-mankind.htm|archivedate=September 21, 2019}}</ref> Ti kostumi zajemajo vse od modelov s preprosto zgradbo, ki so podobni [[Šport|športnim]] [[Maskota|maskotam]]<ref name="Gerbasi2008" /> do tistih z bolj izpopolnjenimi lastnostmi in zapleteno konstrukcijo, ki vključujejo premikajoče se čeljustne mehanizme, mehanične električne dele, protetična ličila in veliko drugih lastnosti. Cena takšnih kostumov se giblje od 500[[Ameriški dolar|$]] za maskotam podobne preproste dizajne, do več kot 10.000$ za modele, ki vključujejo funkcionalne elektromehanične dele.<ref name="Brandolph2008">{{Navedi novice|url=http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|title=Furries Descend On Pittsburgh|publisher=KDKA-TV|date=June 16, 2006|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070126105803/http://kdka.com/local/local_story_167193226.html|archivedate=2007-01-26}}</ref> Medtem ko približno 80% kosmatkov nima celotelesnega kostuma,<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /><ref name="Gerbasi2008" /> za kar pogosto navajajo njihovo visoko ceno kot odločilni dejavnik,<ref name="Gerbasi2008" /> jih večina goji pozitivna čustva do kosmatkov v kostumih in kongresov, v katerih ti sodelujejo.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="ThirdSurvey" /> Nekateri pripadniki subkulture pa nosijo tudi delne kostume, ki so sestavljeni samo iz ušes in repa ali pa iz glave, tačk in repa.<ref name="Gerbasi2008" /> Kosmatki se prav tako ukvarjajo z lutkarstvom, snemajo videoposnetke in nastopajo v predstavah v živo, kot sta na primer ''Rapid T. Rabbit and Friends'' in ''Funday PawPet Show.'' Prav tako pa ustvarjajo kosmate dodatke, namenjene drugim pripadnikom subkulture kosmatkov, kot so ušesa ali repki.<ref name="FoxyStudent">{{Navedi novice|title=A 'furry' tale for a foxy college student|url=http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|last=Irwin, Charles|last2=Watterson, Summer|work=The Olympian|date=April 24, 2002|accessdate=2008-09-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090911141422/http://en.wikifur.com/wiki/A_%27furry%27_tale_for_a_foxy_college_student|archivedate=September 11, 2009}}</ref> === Igranje vlog === Antropomorfni živalski liki, ki jih ustvarijo kosmatki in so znani kot ''fursone'',<ref name="Gaudio2008">{{Navedi novice|last=Gaudio|first=Greg|date=August 23, 2008|title=Lions and foxes and cat-dragons walk on two legs in Beach|work=The Virginian-Pilot|url=http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|accessdate=2008-09-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090211234713/http://hamptonroads.com/2008/08/lions-and-foxes-and-catdragons-walk-two-legs-beach|archivedate=February 11, 2009}}</ref> se uporabljajo za igranje vlog v [[MUD|MUD-jih]],<ref name="Mitchell1995">{{Navedi splet|last=Mitchell|first=Don|date=March 23, 1995|title=From MUDs To Virtual Worlds|website=Social Computing Group, Microsoft|url=http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090519035523/http://www.mentallandscape.com/Papers_95vworlds.htm|archivedate=May 19, 2009}}</ref> na [[Spletni forum|internetnih forumih]] ali kot psevdonimi za prejemnike na elektronskih poštnih seznamih.<ref name="Howells2002">{{Navedi novice|last=Howells|first=Shelley|date=October 1, 2002|title=Secret lives of strange and furry|work=The New Zealand Herald}}</ref> Za osnovo teh živalskih osebnosti so uporabljene različne vrste, čeprav se mnogi kosmatki (na primer več kot 60% vprašanih leta 2007) vidijo in posledično identificirajo z [[Zveri|mesojedci]] .<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=205}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|title=Och, sind die süüüüß!|accessdate=2008-09-06|last=Werner|first=Christian|website=Zeit Online Zuender|publisher=Zeit Online|language=de|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080906005232/http://zuender.zeit.de/2008/36/furry-eurofurence-horrorfurence|archivedate=2008-09-06}}</ref> Najdlje delujoče spletno okolje namenjeno igranju vlog v subkulturi kosmatkov je ''FurryMUCK ,'' ustanovljeno leta 1990.<ref name="dog">{{Navedi knjigo|last=Mulligan|first=Jessica|last2=Patrovsky|first2=Bridgette|year=2003|title=Developing Online Games: An Insider's Guide|url=https://archive.org/details/developingonline0000mull|publisher=New Riders|isbn=1-59273-000-0|pages=[https://archive.org/details/developingonline0000mull/page/452 452]|quote=1990 [...] ''FurryMUCK'' opens. It features avatars who are anthropomorphic animals.}}</ref> Številni pripadniki kosmatkov so bili prvič izpostavljeni tej subkulturi skozi večigralske spletne igre vlog. <ref name="baldwin">{{Navedi časopis|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|journal=Ann Arbor Paper|volume=2|issue=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archive-date=2007-02-04|access-date=2007-02-02|quote=Many furs' first introduction to the fandom is through on-line MUCKs or MOOs, such as Furry Muck, the graphic FurCadia, or even through sites that try to poke fun at the fandom, such as Something Awful, or Portal of Evil.}}</ref>{{Nezanesljiv vir?|date=July 2016}} Druga priljubljena spletna družabna igra namenjega kosmatkom, se imenuje ''Furcadia'', ki so jo ustvarili v Dragon's Eye Productions. V virtualnem svetu ''[[Second Life]]'' se prav tako nahaja več območij in skupnosti, katerih tematika je namenjena kosmatkom.<ref>{{Navedi novice|first=Eyder|last=Peralta|url=http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|title=In Second Life, the World is Yours|work=Houston Chronicle|date=May 28, 2006|accessdate=2007-08-13|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071012212447/http://www.chron.com/CDA/archives/archive.mpl?id=2006_4125271|archivedate=October 12, 2007}}</ref> === Kongresi === [[Slika:FurryGamesMidwestFurFest2006GreenReaper.jpg|sličica| Kosmatki se pripravljajo na tekmovanje na kongresu Midwest FurFest 2006]] Zadostna količina zanimanja in število pripadnikov subkulture sta omogočila ustanovitev številnih kongresov kosmatkov v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] in [[Evropa|Evropi]]. Kongres kosmatkov je namenjen zbiranju pripadnikov subkulture z namenom, da kupujejo in prodajajo umetnine, sodelujejo v raznih delavnicah in aktivnostih, nosijo kostume ter se družijo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|last=Jorgensen|first=Karl|title=What is a furry convention like?|publisher=Furry Fandom Infocenter|accessdate=2019-09-21|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190921192054/http://www.furryfandom.info/furries-convention-near-me.htm|archivedate=2019-09-21}}</ref> Anthrocon, ki je leta 2008 bila največji kongres kosmatkov z več kot 5861 udeleženci,<ref>{{Navedi splet|title=Anthrocon website official|url=http://www.anthrocon.org/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140924035637/http://www.anthrocon.org/|archivedate=2014-09-24|accessdate=2014-09-21|publisher=Anthrocon}}</ref> naj bi tisto leto ustvaril približno 3 milijone dolarjev dohodka za gospodarstvo Pittsburgha.<ref>{{Navedi novice|first=Adam|last=Brandolph|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|title=Furry convention a $3 million cash cow for city businesses|work=Pittsburgh Tribune-Review|date=June 28, 2008|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090414201132/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_575023.html|archivedate=April 14, 2009}}</ref> Drugi kongres, imenovan 'Further Confusion', ki poteka v [[San Jose, Kalifornija|San Joseju]] vsak januar, tesno sledi Anthroconu tako po obsegu kot udeležbi. Na kongresih je bilo od leta 2000 do 2009 v dobrodelne namene zbranih 470.000$.<ref>{{Navedi splet|title=2009 charity donations down; $470,000 raised this decade|url=http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|website=[[WikiFur:Flayrah|Flayrah]]|last=Parry, Laurence|date=January 17, 2010|accessdate=2010-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100121172832/http://www.flayrah.com/c/2009-charity-donations-down-470000-raised-decade|archivedate=January 21, 2010}}</ref> Od decembra 2017 je Midwest FurFest največji svetovni kongres kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|last=Sonious (Tantroo McNally)|date=2017-12-04|title=Midwest FurFest usurps Anthrocon's record and becomes the world's largest furry convention|url=https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention|accessdate=2020-06-13|website=Flayrah|archivedate=2020-12-03|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201203075524/https://www.flayrah.com/7171/midwest-furfest-usurps-anthrocons-record-and-becomes-worlds-largest-furry-convention}}</ref> Leta 2019 jo je po lastno podani oceni obiskalo 11.019 udeležencev.<ref>{{Navedi splet|date=2020-01-20|title=Midwest FurFest 2019 Metrics&mdash;Thanks to all our attendees for making this possible—We couldn't have done it without you!|url=https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archiveurl=https://web.archive.org/web/20231212051805/https://www.facebook.com/furfest/photos/a.885167554848085/2945610328803787/?type=3|archivedate=2023-12-12|accessdate=2020-06-13|website=Midwest FurFest|language=en|url-status=bot: unknown}}</ref> Prvi znani kongres kosmatkov, imenovana ConFurence,<ref name="YarfChronology" /> se ne organizira več. Nadomestil jo je kongres Califur, saj sta se oba kongresa odvijala v [[Južna Kalifornija|južni Kaliforniji]]. Raziskovalni vprašalnik kalifornijske univerze v Davisu je pokazal, da se je približno 40% vprašanih kosmatkov udeležilo vsaj enega kongresa.<ref name="SecondSurvey" /> Prvi mednarodni kongres kosmatkov v Sloveniji je organiziralo Slovensko kosmatinsko društvo pod imenom [[SloFluffCon]] leta 2023 v Celju.<ref>{{Navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/na-stajerskem-so-se-zbrali-kosmatki-v-teku-mednarodni-kosmatinski-kongres/204033|title=Na Štajerskem so se zbrali kosmatki, v teku mednarodni kosmatinski kongres|date=21. 8. 2023|accessdate=31. 8. 2024|website=Mariborinfo.com|publisher=Mariborinfo d.o.o.|last=uredništvo|month=avgust|year=2023|editor-last=Gomboc|editor-first=Samanta}}</ref> SloFluffCon je največji kongres kosmatkov v Sloveniji, ki vsako leto privabi približno 150 udeležencev.<ref>{{Citat|title=Kosmatki (Furryji)|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/finomeni/173251885/175111975|accessdate=2025-08-17|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> === Spletna mesta in spletne skupnosti === Na internetu je množica spletnih mest in spletnih skupnosti, ki so namenjene kongresom, kot so spletne umetniške skupnosti Fur Affinity, Inkbunny, SoFurry in Weasyl, družbena omrežja Furry 4 Life in FurNation ter ''WikiFur'', [[wiki]], ki ga oblikujejo in urejajo pripadniki subkulture kosmatkov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|title=Animal Passions|last=Melissa Meinzer|website=Pittsburgh City Paper|date=2006-06-29|accessdate=2012-04-08|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120509194556/http://www.pittsburghcitypaper.ws/pittsburgh/animal-passions/Content?oid=1337258|archivedate=2012-05-09}}</ref> Obstaja več spletnih stripov, ki prikazujejo živalske like, ki so jih ustvarili kosmatki, ali pa so bili ustvarjeni zanje. Eden takšnih stripov, ''T.H.E. Fox'', je bil prvič objavljen pri ponudniku spletnih storitev CompuServe leta 1986, nekaj let pred pojavom [[Splet|svetovnega spleta]],<ref>{{Navedi splet|url=http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|title=Interview with Joe Ekaitis|accessdate=2007-01-12|last=The Commodore 64/128 RoundTable|year=1994|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110112165235/http://cbmfiles.com/genie/geniefiles/Information/T.H.E.-FOX.TXT|archivedate=2011-01-12}}</ref> medtem ko je bil drugi strip, ''Kevin in Kell'' avtorja Billa Holbrooka, nagrajen z nagrado Web Cartoonists' Choice Award in Ursa Major Award.<ref name="WCCA">{{Navedi splet|url=http://www.ccawards.com/2001.htm|title=2001 Winners and Nominees|publisher=Web Cartoonist's Choice Awards|date=2001-02-19|accessdate=2007-12-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091231152414/http://www.ccawards.com/2001.htm|archivedate=2009-12-31}}</ref><ref name="UMA">{{Navedi splet|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|title=Award Winners 2003|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=2007-11-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071109013348/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2003.htm|archivedate=2007-11-09}}</ref> == Življenjski slog kosmatkov == Besedni zvezi ''furry lifestyle'' in ''furry lifestyler'' sta se prvič pojavili v novičarski skupini alt.fan.furry julija 1996 med takrat prisotnim sporom znotraj te spletne skupnosti. Novičarska skupnost Usenet alt.lifestyle.furry je bila ustvarjena, za namen razprave, ki presega umetnost in literaturo kosmatkov, ter za reševanje sporov glede tega, kaj bi moralo in kaj ne bi smelo biti povezano s skupnostjo kosmatkov. Člani skupnosti kosmatkov so hitro sprejeli izraz ''furry lifestylers'' in še vedno menijo, da sta skupnost kosmatkov in njihov življenjski slog ločeni družbeni entiteti. Opredelili in sprejeli so alternativni pomen besede ''kosmatek'', značilen za to skupino: »oseba s pomembno čustveno ali duhovno povezavo z živaljo ali živalmi, tako resničnimi, izmišljenimi ali simboličnimi.«<ref>{{Navedi splet|url=http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|title=alt.lifestyle.furry - Frequently Asked Questions|date=May 8, 2001|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060821023802/http://www.tigerden.com/infopage/furry/lifestyle.txt|archivedate=August 21, 2006}}</ref> V anketi iz leta 2007 so Gerbasi et al. preučili, kaj pomeni biti kosmatek, in so predlagali taksonomično razvrstitev, v kateri bi kategorizirali različne »vrste« kosmatkov. Največja skupina, ki je znašala 38 % anketirancev je svoje zanimanje za subkulturo kosmatkov opisala predvsem kot »pot do druženja z drugimi, ki imajo skupne interese, kot so umetnost in kostumi antropomorfnih živali«.<ref>{{Navedi časopis|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Paolone, Nicholas|last3=Higner, Justin|last4=Scaletta, Laura|last5=Bernstein, Penny|last6=Conway, Samuel|last7=Privitera, Adam|year=2008|title=Furries From A to Z (Anthropomorphism to Zoomorphism)|journal=Society & Animals|volume=3|pages=220}}</ref> Vendar so identificirali tudi kosmatke, ki so se imeli za »drugo od ljudi« ali ki so želeli postati bolj podobni živalskim vrstam, s katerimi so čutili povezanost.<ref name="BBC" /><ref name="Gerbasi2008" /> == Spolnost v skupnosti == V primerjavi s splošno populacijo sta homoseksualnost in biseksualnost prekomerno zastopani v skupnosti kosmatkov,<ref name="Gerbasi2008" /> in sicer za približno faktor 10. Med odraslim prebivalstvom ZDA se je približno 3,1 % anketirancev opredelilo kot biseksualnih, 1,4 % pa kot gejev. 0,7 % anketirancev se je prav tako opredelilo kot lezbijke v skladu z objavo Gallupa iz leta 2020.<ref>{{Navedi splet|last=Jones|first=Jeffery M.|date=February 24, 2021|title=LGBT Identification Rises to 5.6% in Latest U.S. Estimate|url=https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210224194441/https://news.gallup.com/poll/329708/lgbt-identification-rises-latest-estimate.aspx|archivedate=2021-02-24|accessdate=2021-07-21|publisher=Gallup, Inc.|language=en}}</ref> Za razliko pa se glede na štiri različne raziskave 14–25 % članov skupnosti poroča kot homoseksualnih, 37–52 % kot biseksualnih, 28–51 % kot heteroseksualnih in 3–8 % kot drugih oblik spolnih usmerjenosti.<ref name="SecondSurvey" /><ref name="Evans" /><ref name="FirstSurvey">{{Navedi splet|url=http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|title=State of the Fandom|date=June 27, 2008|website=Furry Research Center|last=Alex Osaki|accessdate=March 22, 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304223529/http://www.furcenter.org/pubs/SF_2008.pdf|archivedate=March 4, 2016}}</ref><ref name="Gerbasi-winter-2011">{{Navedi splet|url=https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|title=International Online Furry Survey: Winter 2011|last=Gerbasi|year=2011|accessdate=2012-09-01|display-authors=etal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130308185939/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/past-results/international-online-furry-survey-2011|archivedate=2013-03-08}}</ref> Približno polovica anketirancev je poročala, da so v razmerju, od tega jih je bilo 76 % v razmerju s članom skupnosti kosmatkov.<ref name="SecondSurvey" /> Primeri spolnih vidikov kosmatkov vključujejo erotično umetnost in [[kiberseks]] na temo anthropomorfičnih živalskih likov.<ref name="Indiana">Bardzell, Jeffery, and Shaowen Bardzell. ''Sex-Interface-Aesthetics: The Docile Avatars and Embodied Pixels of'' Second Life ''BDSM''. Indiana University, 2005.</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|title=I like dressing up as a bear during sex|work=[[The Times]]|last=Stuttaford, Thomas|authorlink=|last2=Godson, Suzi|authorlink2=|date=December 8, 2007|accessdate=2007-12-11|location=London|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110615180141/http://women.timesonline.co.uk/tol/life_and_style/women/body_and_soul/article3016114.ece|archivedate=June 15, 2011}} ([[wikifur:I like dressing up as a bear during sex|further details]])</ref> Izraz ''[[wiktionary:yiff|yiff]]'' se včasih uporablja, kot označevalec spolne aktivnosti ali erotičnega materiala znotraj skupnosti.<ref name="AnimalPassions">{{Navedi novice|first=Melissa|last=Meinzer|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|title=Animal Passions: The furries come to town—and our correspondent tails along|work=Pittsburgh City Paper|date=June 29, 2006|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070827170632/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A28606|archivedate=August 27, 2007}}</ref><ref name="Padva">{{Navedi časopis|last=Padva|first=Gilad|year=2005|title=Dreamboys, Meatmen and Werewolves: Visualizing Erotic Identities in All-Male Comic Strips|journal=Sexualities|volume=8|issue=5|pages=587–99|doi=10.1177/1363460705058395}}</ref> Spolna privlačnost do antropomorfičnih živalskih likov je polarizirajoče vprašanje. V anketi s 4.300 kosmatki, jih je 37 % odgovorilo, da je spolna privlačnost pomembna pri njihovih dejavnostih znotraj skupnosti, 38 % jih je bilo ambivalentnih, 24 % pa je odgovorilo, da spolna privlačnost do antropomorfičnih likov predstavlja malo ali nič pomembnosti k njihovim aktivnostim znotraj skupnosti.<ref name="Gerbasi-winter-2011" /> V spletni anketi, ki je bila izvedena nekaj časa pred zgoraj omenjeno, je 33 % anketirancev odgovorilo, da imajo »pomembno spolno zanimanje za kosmatke«, nadaljnjih 46 % jih je izjavilo, da imajo »manjši spolni interes za kosmatke«, preostalih 21 % pa je izjavilo, da jih »ne zanimajo«. Anketa se je izrecno izogibala spletnim mestom, namenjenim vsebinam za odrasle, da bi preprečila pristranskost pridobljenih odgovorov.<ref name="Evans" /> Druga anketa na kongresu kosmatkov leta 2013 je pokazala, da je 96,3&nbsp;% kosmatkov moškega spola poročalo o gledanju antropomorfne pornografije v primerjavi z 78,3&nbsp;% žensk. Moški so ocenili, da je 50,9 % vseh umetnin kosmatkov pornografske narave, v primerjavi s 30,7 % žensk. Anketiranci so imeli raje pornografske umetnine kot nepornografske. 17,1&nbsp;% moških je poročalo, da so pri ogledu pornografije izključno ali skoraj izključno izbirali antropomorfno pornografijo, le približno 5&nbsp;% pa jih je odgovorilo, da je bila pornografija glavni dejavnik, ki jih je spravil v skupnost.<ref name="Fiesta2013">Plante, C. N., Reysen, S., Roberts, S. E., & Gerbasi, K. C. (2013). International Anthropomorphic Research Project: Furry Fiesta 2013 Summary</ref> == Javni sprejem in medijska pokritost == [[Slika:SFC24-MayorFursuitPortrait.jpg|sličica|Župan [[Celje|Celja]] fotografiran s kosmatkom ob robu SloFluffCon-a 2024<ref>{{Navedi splet|title=Župan obiskal kosmatke {{!}} Občina Celje {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/celje/novice/zupan-obiskal-kosmatke.html|website=www.mojaobcina.si|date=2024-08-27|accessdate=2024-09-02|language=sl}}</ref>]] Zgodnji prikaz kosmatkov v revijah, kot so ''Wired'',<ref name="Wired">{{Citat|last=Josh Quittner|title=Johnny Manhattan Meets the Furry Muckers|quote=People describe themselves as furry cuddly animals; more times than not, they have furry cuddly animal sex. FurryMuckers like to write long, loving, animal-sexy descriptions of themselves|date=March 1994|journal=Wired (magazine)}}</ref> ''Loaded'',<ref>{{Navedi časopis|date=March 1998|title=Heavy Petting|journal=Loaded (magazine)}}</ref> ''Vanity Fair'',<ref name="VanityFair">{{Navedi novice|first=George|last=Gurley|url=http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|title=Pleasures of the fur|work=Vanity Fair (magazine)|date=March 2001|accessdate=2011-03-22|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110301213430/http://www.vanityfair.com/culture/features/2001/03/furries200103|archivedate=2011-03-01}}</ref> in rubrika o spolnosti ''Savage Love'', se je osredotočal predvsem na spolnih vidikih skupnosti kosmatkov. Izmišljene upodobitve kosmatkov so bile prikazane v televizijskih oddajah, kot so ''[[Simpsonovi]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Flaming Moe|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2011-01-16|season=22|number=11}}</ref><ref>{{Navedi epizodo|title=Do Pizza Bots Dream of Electric Guitars|series=The Simpsons|serieslink=The Simpsons|network=Fox Broadcasting Company|date=2021-03-14|season=32|number=15}}</ref> [[Urgenca (serija)|''Urgenca'']],<ref>{{Navedi epizodo|title=Fear of Commitment|series=ER|serieslink=|network=[[NBC]]|date=2001-03-05|season=7|number=20}}</ref> ''[[Na kraju zločina|CSI: Kraj zločina]]'',<ref name="ERandCSI">{{Navedi epizodo|title=Fur and Loathing|episodelink=|series=CSI: Crime Scene Investigation|serieslink=|network=[[CBS]]|date=2003-10-30|season=4|number=5}}</ref> ''[[Drew Carey Show]]'',<ref>{{Navedi epizodo|title=Mama Told Me I Should Come|series=The Drew Carey Show|serieslink=|network=[[American Broadcasting Company|ABC]]|date=2002-10-21|season=8|number=6}} See [[wikifur:The Drew Carey Show|The Drew Carey Show]] on WikiFur for more information.</ref> ''[[Sex2K]]'' na MTV,<ref>{{Navedi splet|url=http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|title=Sex2K Fursuit Video|last=MTV|authorlink=|accessdate=2006-08-26|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110816221526/http://fursuit.timduru.org/dirlist/FursuitVideo/FurriesInTheNews/MTV2002/|archivedate=2011-08-16}}</ref> ''[[Entourage]]'',<ref name="Entourage">{{Navedi epizodo|title=The Day Fuckers|episodelink=|series=Entourage|serieslink=|network=[[HBO]]|date=July 28, 2007|season=4|number=7}}</ref> ''[[1000 Ways to Die]]'',<ref name="1KWaysToDie">{{Navedi epizodo|title=Death Over Easy|series=1000 Ways to Die|serieslink=|network=Spike (TV channel)|date=February 8, 2009|season=1|number=4}}</ref> ''[[Tosh.0]]'',<ref>{{Navedi splet|last=Jordan|date=2011-08-10|title=Tosh.O Web Redemption: The Larper|url=http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|publisher=Larping|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129030403/http://www.larping.org/tosho-web-redemption-larper/|archivedate=2014-11-29}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Markos|date=2013-09-05|title=Kusa the Arctic Fox gets Web Redemption on Comedy Central's Tosh.0|url=http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|work=Furry News Network|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141129021404/http://www.furrynewsnetwork.com/2013/09/kusa-the-arctic-fox-gets-web-redemption-on-comedy-centrals-tosh-0/|archivedate=2014-11-29}}</ref> ''[[Check It Out! with Dr. Steve Brule]]''<ref>{{Navedi epizodo|title=Animals|series=Check It Out! with Dr. Steve Brule|serieslink=|network=Adult Swim|date=2012-04-15|season=2|number=5}}</ref> in ''[[30 Rock]]''.<ref>{{Navedi epizodo|title=Emanuelle Goes to Dinosaur Land|series=30 Rock|serieslink=|network=National Broadcasting Company|date=2010-05-13|season=4|number=21}}</ref> Večina pripadnikov kosmatkov trdi, da so te medijske upodobitve napačne,<ref name="AnnArbor">{{Navedi novice|last=Baldwin|first=Denis|date=August 2006|title=Walk With the Animals: Local furries explain it's not about perversion, furpiles and plush|url=http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|work=Ann Arbor Paper|accessdate=2007-02-02|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070204003446/http://www.annarborpaper.com/content/issue23/furries_23.html|archivedate=2007-02-04}}</ref><ref name="Post-Gazette">{{Navedi novice|last=Belser|first=Ann|date=June 18, 2006|title=All about 'furry fandom' at confab|url=http://www.post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|work=Pittsburgh Post-Gazette|accessdate=2006-06-30|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060622075526/http://post-gazette.com/pg/06169/699273-51.stm|archivedate=June 22, 2006}}</ref> medtem ko se novejše poročanje osredotoča na obravnavo mitov in stereotipov, ki so povezani s kosmatki.<ref name="TribReview">{{Navedi novice|last=Togneri|first=Chris|date=July 6, 2007|title=Furries purr over Pittsburgh reception|url=http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|work=Pittsburgh Tribune-Review|accessdate=2007-07-14|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070712153806/http://www.pittsburghlive.com/x/pittsburghtrib/news/cityregion/s_515974.html|archivedate=July 12, 2007}}</ref> Novinar, ki se je udeležil kongresa Anthrocon 2006, je opazil, da »kljub njihovi upodobitvi iz ''Vanity Faira'', MTV in ''CSI'', kongres kosmatkov ne pričajo o čudnem seksu med čudaki, oblečenimi v lisičje kostume«, da udeleženci dogodka »niso seksali več kot ostali od nas«,<ref>{{Navedi novice|last=Meinzer|first=Melissa|date=February 2, 2006|title=Fur Ball In The Works|url=http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|publisher=Pittsburgh City Paper|accessdate=2007-05-25|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070828012400/http://www.pittsburghcitypaper.ws/gyrobase/Content?oid=oid%3A27825|archivedate=August 28, 2007}}</ref> in da je kongres kosmatkov predstavljala »ljudi, ki se pogovarjajo in rišejo živali in stripovske like v skicirkah«.<ref name="AnimalPassions" /> Oktobra 2007 se je novinarka ''Hartford Advocate'' zaradi medijskih omejitev pod krinko udeležila dogodka FurFright 2007. Izvedela je, da so bile omejitve namenjene preprečevanju širjenja napačnih informacij, in je poročala, da skandalozno vedenje, ki ga je pričakovala, ni bilo prisotno.<ref>{{Navedi novice|last=Abel|first=Jennifer|date=November 1, 2007|title=Hell Hath No Furries|url=http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|work=Hartford Advocate|publisher=Advocate Weekly Newspapers|accessdate=26 April 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100426211132/http://www.hartfordadvocate.com/featured-news/hell-hath-no-furries.html|archivedate=2010-04-26}}</ref> Sedanje poročanje o kosmatkih je bolj uravnoteženo. Po mnenju Iana Wolfa je članek iz leta 2009 [[BBC]] z naslovom »Kdo so kosmatki?« bil prvo novinarsko delo, ki je bilo nominirano za nagrado Ursa Major Award – glavno nagrado, ki se podeljuje na področju antropomorfizma.<ref name="BBC" /><ref>{{Navedi splet|date=May 3, 2010|title=Award Winners 2009|url=http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|publisher=Ursa Major Awards|accessdate=June 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100610233710/http://www.ursamajorawards.org/UMA_2009.htm|archivedate=June 10, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=TheChainedWolf|date=2010-03-14|title=Ursa Major Awards 2009: predictions and forlorn hopes|url=http://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|publisher=FurteanTimes.com/Flayrah|accessdate=2010-11-11|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201129073716/https://www.flayrah.com/3293/ursa-major-awards-2009-predictions-and-forlorn-hopes|archivedate=2020-11-29}}</ref> Izdajatelj televizijskega programa Milwaukee Brewers Jim Powell si je dan pred kongresom delil hotel z udeleženci Anthrocon 2007 in je poročal o negativnem mnenju o kosmatkih.<ref>{{Navedi novice|date=July 6, 2007|title=The Brewers Meet the Furries|url=http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries%2C-mr%27-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|work=Deadspin|accessdate=2007-06-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070710020239/http://deadspin.com/sports/does-he-prefer-furries,-mr'-belvedere-or-his-stalker/the-brewers-meet-the-furries-275569.php|archivedate=July 10, 2007}}</ref> Več podjetij v središču Pittsburgha sprejema kosmatke med dogodkom, lokalni lastniki podjetij pa izdelujejo posebne majice in zunaj svojih trgovin s kredo rišejo odtise šap, da bi pritegnili udeležence kongresov.<ref>{{Navedi novice|last=Parry|first=Laurence|date=July 17, 2007|title=Anthrocon 2007 draws thousands to Pittsburgh for furry weekend|url=http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|work=Wikinews|accessdate=2009-11-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090312063339/http://en.wikinews.org/wiki/Anthrocon_2007_draws_thousands_to_Pittsburgh_for_furry_weekend|archivedate=March 12, 2009}}</ref> Dr. Samuel Conway, predsednik Anthrocona, je dejal, da »v nas ljudje večinoma samo radovedno strmijo, vendar so ti radovedni pogledi dobrodušne narave. Tukaj smo, da se zabavamo, ljudje se zabavajo, ko smo tukaj, vsi zmagajo«.<ref>{{Navedi novice|date=June 26, 2008|title=Furry Convention Creates Wild Scene In Pittsburgh|url=http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|publisher=WPXI News|accessdate=2008-07-04|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081205050919/http://www.wpxi.com/news/16721130/detail.html|archivedate=December 5, 2008}}</ref> Po kongresu kosmatkov, ki je potekala v hotelu [[Vancouver|v Vancouvru]], kjer so bili začasno nastanjeni številni sirijski [[Begunec|begunci]], je bilo prisotno pozitivno poročanje. Kljub nekaterim pomislekom in opozorilom osebja, da bi lahko prišlo do resnega negativnega kulturnega spopada, če bi se obe skupini medsebojno povezovali, so bili begunski otroci na splošno veseli srečanja z obiskovalci kongresa, zlasti tistimi v kostumih svojih likov, ki so otrokom bili videti kot oživeli junaki iz risank.<ref>{{Navedi novice|last=Ferreras|first=Jesse|date=March 10, 2016|title=Syrian Refugees Get Put Up in Same Hotel As Furries. Kids LOVE It.|url=http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|work=The Huffington Post|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161227195514/http://www.huffingtonpost.ca/2016/03/10/furries-convention-syrian-refugee-kids-vancouver_n_9432534.html|archivedate=27 December 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|last=Brennan|first=Christopher|date=March 10, 2016|title=Syrian refugee children dance with furries after being placed in same hotel as VancouFur convention|url=http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|work=New York Daily News|accessdate=27 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170107000611/http://www.nydailynews.com/news/national/syrian-refugees-meet-furries-surreal-scene-vancouver-h-article-1.2559408|archivedate=7 January 2017}}</ref> Glede na anketo ''Furry survey'' je približno polovica kosmatkov zaznala odziv javnosti na skupnost kot negativen. Manj kot petina anketirancev pa je izjavila, da se je javnost nanje osebno odzvala bolj negativno kot na večino drugih kosmatkov.<ref name="ThirdSurvey" /> Prepričanje kosmatkov, da bodo javnosti predstavljeni kot »obsedeni s seksom«, je povzročilo nezaupanje do medijev in družbenih raziskovalcev.<ref name="BBC" /> Poleg tega je skupnost zrasla v tako veliko in pomembno demografsko skupino, da je filmsko podjetje Walt Disney Studios do leta 2016 svoj animirani celovečerni film ''Zootopia'' tržilo kosmatkom v predizdaji, da bi spodbudilo zanimanje za film, kar se je izkazalo za velik kritični in komercialni uspeh.<ref>{{Navedi splet|last=Notopoulos|first=Katie|title=Proof Disney Is Actually Marketing 'Zootopia' to Furries|url=https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|website=Buzzfeed|date=2 March 2016|accessdate=25 April 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20210216031509/https://www.buzzfeednews.com/article/katienotopoulos/proof-disney-is-actually-marketing-zootopia-to-furries|archivedate=16 February 2021}}</ref> V letih 2021 in 2022 se je medijsko poročanje v Kanadi in Združenih državah osredotočalo na lažne govorice o mačjih straniščih v šolah, ki bi naj bili na voljo za učence kosmatke, kar je bil del negativnega kulturnega odziva, ki so ga okrepili konzervativni in [[Skrajna desnica|skrajno desni]] politiki proti prilagoditvam za [[Transspolnost|transspolne osebe]] v šolah.<ref>{{Navedi novice|last=Todd|first=Dorman|date=2020-05-13|title=School litter box fever will not die in Iowa|url=https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|work=The Gazette (Cedar Rapids)|accessdate=2022-10-06|quote=The solution, obviously, is to take tens of millions of dollars from public schools and give it to private schools, because parents should be scared to send their kids to public schools.|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005071156/https://www.thegazette.com/staff-columnists/school-litter-box-fever-will-not-die-in-iowa/|archivedate=2022-10-05}}</ref><ref name=":3">{{Navedi novice|last=Dalbey|first=Beth|date=2022-09-07|title=Debunked School Restroom Litter Box Claims Resurface With New Year|work=Patch.com|url=https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year|accessdate=2022-10-05|archivedate=2022-10-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20221005160327/https://patch.com/us/across-america/debunked-school-restroom-litter-box-claims-resurface-new-year}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Nolan Brown|first=Elizabeth|date=2022-03-29|title=No, Schools Aren't Accommodating Students Who Identify as Animals|url=https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|website=Reason.com|accessdate=2022-09-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220905194442/https://reason.com/2022/03/29/no-schools-arent-accommodating-students-who-identify-as-animals/|archivedate=2022-09-05}}</ref> == Sociološki vidiki == [[Slika:Otakuthon_2014_(14850728278).jpg|sličica| Nekateri kosmatki ustvarjajo in nosijo kostume, imenovane ''fursuits'', ki prikazujejo njihove like.]] Mednarodni antropomorfni raziskovalni projekt (IARP), skupina družboslovcev z različnih področij pod vodstvom Planteja, Reysena, Robertsa in Gerbasija, je s številnimi metodologijami zbirala podatke o skupnosti kosmatkov. V njihovi publikaciji iz leta 2016 je v enem zvezku zbranih več recenziranih in samostojno objavljenih študij.<ref>{{Navedi knjigo|last=Gerbasi|first=Kathleen|last2=Plante|first2=Courtney|last3=Reysen|first3=Stephen|last4=Roberts|first4=Sharon|editor-last=Howl|editor-first=Thurston|year=2015|chapter=The origins of the international anthropomorphic research project|title=Furries among us: Essays on furries by the most prominent members of the fandom|url=https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse|pages=[https://archive.org/details/furriesamonguses0000unse/page/102 102]–105|location=Nashville, TN|publisher=Thurston Howl Publications|isbn=978-0990890263}}</ref><ref name="Gerbasi2016">{{Navedi knjigo|last=Plante|first=Courtney N.|last2=Reysen|first2=Stephen|last3=Roberts|first3=Sharon E.|last4=Gerbasi|first4=Kathleen C.|year=2016|title=FurScience! A summary of five years of research from the International Anthropomorphic Research Project|url=https://www.furscience.com/wp-content/uploads/2017/10/Fur-Science-Final-pdf-for-Website_2017_10_18.pdf|location=Waterloo, Ontario|publisher=FurScience|isbn=978-0-9976288-0-7|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170424000612/https://sites.google.com/site/anthropomorphicresearch/home/publications|archivedate=April 24, 2017}}</ref> Med njihovimi ugotovitvami je, da je povprečen odrasel kosmatek star med 23 in 27 let, pri čemer več kot 75 % kosmatkov poroča, da so stari 25 let ali manj, 88 % odraslih kosmatkov pa je mlajših od 30 let. Mladoletniki zaradi poklicne etike niso bili vključeni v študijo, vendar je bilo po ocenah IARP 20 % mladostnikov mlajših od 18 let.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|4–7}} 67,1 % kosmatkov se je v raziskavah opredelilo za moške, 23,3 % pa za ženske. Le 2 % kosmatkov se je opredelilo za transspolne osebe, 10,0 % kosmatkov pa se je opredelilo za spolno drugačne/nebinarne.<ref name="Gerbasi2016" /> 83–90 % kosmatkov se je opredelilo za belce, manjše manjšine pa za Azijce (2–4 %), črnce (2–3 %) in Latinoameričane (3 %).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|7–10}} 21 % kosmatkov se ima za pripadnike skupine bronies, 44 % za ljubitelje animejev in 11 % za ljubitelje športa.<ref name="Gerbasi2016" /> Kosmatki so kot skupina politično bolj liberalni in manj verni kot povprečni Američani ali druge primerljive skupine oboževalcev, kot so oboževalci animejev.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} Vendar pa skupnost še vedno vsebuje sporne skupine, ki so se opredelili kot neonacisti in desničarski aktivisti, katerih pripadnost je deloma v šali in deloma resna.<ref name="ViceAltRight">{{Navedi splet|last=Kiberd|first=Roisin|date=January 12, 2017|title=Pony Nationalism and the Furred Reich: Inside the Alt-Furry's Online Zoo|url=http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|publisher=Vice Media|accessdate=January 25, 2017|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170115085409/http://motherboard.vice.com/read/pony-nationalism-and-the-furred-reich-inside-the-alt-furrys-online-zoo|archivedate=January 15, 2017}}</ref> Glede verskih preferenc se je 23,5 % kosmatkov opredelilo za kristjane, 16,8 % za ateiste, 16,8 % za agnostike, 11,0 % kot pogan/vikan, 2,4 % kot budist, 1,1 % kot jud, 1,1 % kot deist, 0,9 % kot satanist in 26,2 % kot »drugo« (vključno z udeleženci, ki so imeli svoje sisteme prepričanj, so bili neodločeni, niso želeli odgovoriti, ali so imeli neobičajne sisteme prepričanj).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|16}} Približno 70 % odraslih kosmatkov je bodisi zaključilo ali trenutno zaključuje višješolsko izobraževanje.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|12}} Raziskovalec iz Pittsburgha je ugotovil, da ima lahko do 15 % kosmatkov motnjo avtističnega spektra, medtem ko je v splošni populaciji po ocenah CDC takih približno 2 %. Podatek o 15 % vključuje ljudi, ki morda niso nikoli prejeli diagnoze, vendar se sami opredeljujejo kot avtisti.<ref>{{Navedi splet|last=Boden|first=Sarah|date=July 10, 2019|title=For Some With Autism, Furry Culture Offers Comfort And Acceptance|url=https://www.wesa.fm/science-health-tech/2019-07-10/for-some-with-autism-furry-culture-offers-comfort-and-acceptance|website=90.5 WESA|accessdate=June 23, 2023}}</ref> Eno najbolj univerzalnih vedenj v skupnosti kosmatkov je ustvarjanje fursone — to je antropomorfne živalske upodobitve ali avatarja pripadnika skupnosti. Več kot 95 % kosmatkov ima fursono. Skoraj polovica kosmatkov poroča, da so imeli samo eno fursono, ki so jo uporabljali kot predstavo sebe. Razmeroma malo kosmatkov je imelo več kot tri ali štiri fursone. Deloma je to posledica dejstva, da so za mnoge kosmatke njihove fursone osebno pomembne in predstavljajo upodobitev njihovega idealnega jaza. Najbolj priljubljene živalske vrste za fursono so volkovi, lisice, psi, velike mačke in zmaji. Podatki kažejo, da na splošno ni povezave med osebnostnimi lastnostmi kosmatkov in različnimi živalskimi vrstami furson.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|50–74}} Vendar kosmatki poročajo o različnih stopnjah osebnostnih lastnosti, ko razmišljajo o sebi v svoji vsakdanji identiteti v primerjavi z identiteto svoje fursone.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|129–133}} Nekateri kosmatki se identificirajo kot delno nečloveški: 35 % jih pravi, da se ne počutijo 100 % človeško (v primerjavi s 7 % ne-kosmatkov), 39 % pa pravi, da bi bili 0 % ljudje, če bi lahko (v primerjavi z 10 % ne-kosmatkov).<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|78}} Vključenost in pripadnost sta osrednji temi v skupnosti kosmatkov. V primerjavi s člani drugih oboževalcev, kot sta anime ali domišljijski šport, je verjetnost, da se bodo kosmatki poistovetili z drugimi člani svoje skupnosti, bistveno večja. V povprečju je polovica prijateljev pripadnika skupnosti kosmatkov tudi samih pripadnikov te skupnosti.<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|123–133}} Kosmatki se ocenjujejo višje (v primerjavi s primerjalnim vzorcem skupnosti ne-kosmatkov) glede na stopnjo globalne ozaveščenosti (poznavanje sveta in občutek povezanosti z drugimi v svetu), identifikacijo globalnega državljanstva (psihološka povezanost z globalnimi državljani) in [[Trajnostnost|okoljsko trajnost.]]<ref name="Gerbasi2016" /> {{Rp|18}} == Glej tudi == &nbsp; == Sklici == {{Sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Subkulture]] [[Kategorija:Kosmatki]] cvvsxbmfksrsmpl4s02hhxzv8uq0dk8 10 568746 6752663 6320481 2026-09-18T21:41:10Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Bandeira_estadual_do_Paraná_1990.svg z [[c:File:Bandeira_do_Paraná_(1990–2002).svg|Bandeira_do_Paraná_(1990–2002).svg]] 6752663 wikitext text/x-wiki {{ {{{1<noinclude>|country showdata</noinclude>}}} | alias = Paraná (zvezna država) | shortname alias = Paraná | flag alias = Bandeira do Paraná.svg | flag alias-1892 = Bandeira estadual do Paraná 1892.svg | flag alias-1905 = Bandeira estadual do Paraná 1905.svg | flag alias-1990 = Bandeira do Paraná (1990–2002).svg | size = {{{size|}}} | name = {{{name|}}} | variant = {{{variant|}}} | var1 = 1892 | var2 = 1905 | var3 = 1990 }} cl9yp5fcry3apavh48s4ooxna7pahyq 0 568871 6752674 6752424 2026-09-18T22:29:04Z KiranBOT 242835 odstranjeno sledenje AMP iz URL-jev ([[:m:User:KiranBOT/AMP|podrobnosti]]) ([[User talk:Usernamekiran|prijavi napako]]) v3.1.1-current 6752674 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Žontar Kristanc''', [[Slovenci|slovenska]] [[Televizijska voditeljica|televizijska voditeljica]] in [[vplivnica]]; *[[24. oktober]] [[1989]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/6718fe8a696b5/ana-zontar-kristanc-starost|title=Starost Ane Žontar Kristanc vas bo presenetila|date=23. 10. 2024|accessdate=24. 10. 2024|website=Njena.svet24.si}}</ref> Ana Žontar Kristanc je študirala pravo in je že med študijem začela pisati svoj kuharski [[blog]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/uporabno/ana-zontar-kristanc-ko-imam-nekoga-rada-mu-to-pokazem-skozi-hrano-377603|title=Ana Žontar Kristanc: Ko imam nekoga rada, mu to pokažem skozi hrano|date=9. 12. 2021|accessdate=24. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> Javnosti je postala znana leta 2013, ko je začela na televiziji [[POP TV]] voditi svojo [[Kuharska oddaja|kuharsko oddajo]] ''Ana kuha.<ref name=":0" />'' Kasneje je izdala tudi več kuharskih knjigah, danes pa je uspešna kulinarična spletna vplivnica.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/vip/nekdanja-popova-voditeljica-danes-pomaga-pri-necistih-poslih-415484|title=Nekdanja Popova voditeljica danes pomaga pri "nečistih" poslih|date=1. 12. 2023|accessdate=24. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> Napisala je tudi dve pravljici.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/znana-slovenka-moza-poredila-za-30-kilogramov-431294|title=Znana Slovenka moža poredila za 30 kilogramov|date=24. 10. 2024|accessdate=24. 10. 2024|website=Zurnal24.si}}</ref> == Zasebno == S svojim dolgoletnim partnerjem se je poročila leta 2013.<ref name=":1" /> Leta 2014 je rodila sina Timona, leta 2016 pa drugega sina Liama.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žontar Kristanc, Ana}} [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Slovenski vplivneži]] myoigm1ddbjj49aigdf6mt1as3ab19f 0 571687 6752576 6729513 2026-09-18T17:07:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752576 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Sehvan | native_name = sindi سيوهڻ, {{lang-ur|سہون}} | settlement_type = Mesto | image_skyline = Shrine Lal Shahbaz Qalandar, Sehwan Shareed, Sindh.jpg | imagesize = 240px | image_caption = Svetišče Lal Šahbaza Kalandarja | image_map = | mapsize = 100px | map_caption = | pushpin_map = Pakistan | coordinates = {{coord|26.4193143|67.8593731|region:PK|display=inline,title}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Pakistan}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = [[Sind]] | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Džamšoro | area_total_km2 = | elevation_m = | population_footnotes = | population_total = 75.167 | population_as_of = štetje 2023 | population_est = | pop_est_as_of = | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[Pakistan Standard Time|PST]] | utc_offset1 = +5 | area_code_type = Klicna številka | area_code = 76140 | website = }} '''Sehvan''' (sindi سيوهڻ شريف; {{lang-ur|سہون شریف}}; običajno imenovan tudi '''Sehvan Šarif''' ali ''Plemeniti Sehvan'') je zgodovinsko mesto v okrožju Džamšoro province [[Sind]] v [[Pakistan]]u, ki stoji na zahodnem bregu reke [[Ind]] 130 km severozahodno iz [[Hiderabad, Pakistan|Hiderabada]]. Mesto je znano po tem, da je dom enega najpomembnejših pakistanskih sufijskih svetišč, [[Svetišče Lal Šahbaza Kalandarja|svetišča Lal Šahbaza Kalandarja]]. Mesto ima tudi status ''taluke ''v okrožju Džamšoro. Prej je bil del okrožja Dadu; vendar se je z ustanovitvijo okrožja Džamšoro Sehvan povezal z njim. Sehvan je med najpomembnejšimi duhovnimi središči v Pakistanu, poleg drugih cenjenih svetišč, kot so svetišče Abdulaha Šaha Ghazija v [[Karači]]ju, kompleks Data Durbar v [[Lahore]]ju, Bari Imam v Noorpur Šehanu blizu [[Islamabad]]a in veličastne grobnice sufijev Suhravardi v Multanu.<ref name="dawn">{{navedi novice |last1=Akhtar |first1=Suleman |date=22 February 2017 |title=Damadam mast Qalandar is a cry of rebellion against established orders |publisher=Dawn |url=http://www.dawn.com/news/1315839/damadam-mast-qalandar-is-a-cry-of-rebellion-against-established-orders |access-date=22 February 2017}}</ref> == Zgodovina == Sehvan je eno najstarejših krajev v Sindu.<ref>{{navedi knjigo|last=Bradford|first=Alexander Warfield|title=Antiquities and Researches Into the Origin and History of the Red Race|url=https://archive.org/details/amerianantiquit00bradgoog|publisher=Wiley & Putnam|year=1843|location=New York|pages=425}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Caine|first=William Sproston|title=Picturesque India:A Handbook for European Travellers|url=https://archive.org/details/picturesqueindi00caingoog|publisher=George Routledge and Sons Limited|year=1891|location=London|pages=[https://archive.org/details/picturesqueindi00caingoog/page/192 192]}}</ref> Nekateri zgodovinarji menijo, da to mesto izvira iz obdobja preroka Šeesa, Adamovega sina, zato se je imenovalo Šeestan, Sevistan in na koncu Sehvan. Syed Muhibulah, avtor ''Kratke zgodovine Sinda'' ugotavlja, da je bilo Sehvan ime Hamovega pravnuka (Noetov sin).<ref>{{navedi knjigo|last=Ali|first=Ansari Ali Sher|title=A Short Sketch, Historical and Traditional, of the Musalman Races Found in Sind, Baluchistan and Afghanistan, Their Genealogical Sub-divisions and Septs, Together with an Ethnological and Ethnographical Account|publisher=Commissioner's Press|year=1901|location=Karachi|pages=64}}</ref> Vendar pa obstajajo tudi različni drugi pogledi na nomenklaturo Sehvan. William Dalrymple predlaga, da ime izhaja iz Šivistan, po Šivi.<ref>Nine Lives by William Dalrymple</ref> Pomemben zgodovinar Molai Sheedai piše v svoji knjigi ''Tarikh-e-Tamadan-e-Sind'', da so Sehvan zgradili Sevi Arjas in se je zato imenoval Sevistan. Drugo mnenje je, da je bilo ime Sindomana, ime, ki je dobro omenjeno v grški literaturi.<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Pakistan Library Bulletin Volume 18|publisher=Library Promotion Bureau|year=1987|location=Pakistan|pages=42}}</ref> ''Sindu-mán'' je sanskrtska beseda, ki pomeni 'posestnik (prestolnice ali Raja) Sindh', kar je sinonim Sindhu-vàn. Slednje se je v običajnem govoru morda omehčalo v sodobni Seh-van.<ref>{{navedi knjigo|last=Wilson|first=Horace Hayman|title=Ariana Antiqua:A Descriptive Account of the Antiquities and Coins of Afghanistan|url=https://archive.org/details/bub_gb_w3kWAAAAYAAJ|publisher=East India Company|year=1841|location=London|pages=[https://archive.org/details/bub_gb_w3kWAAAAYAAJ/page/205 205]}}</ref> Sindomana je bila prestolnica kralja Sambosa, ki ga je leta 326 pr. n. št. premagal Aleksander.<ref>{{navedi knjigo|title=Gazetteer of the Province of Sind|url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.281432|publisher=Government at the "Mercantile" Steam Press|year=1907|location=India|pages=[https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.281432/page/n540 522]}}</ref> Velik stolp, imenovan Kafir Qila (grad poganov), stoji severno od mesta. Sehvan je osvojil Mohamed bin Kasim leta 711 od sina kralja Dahirja in tri stoletja kasneje Mahmud iz Gaznija leta 1026. V vseh poznejših dinastičnih bojih Sinda je imel Sehvan še naprej vidno vlogo. Zaporedoma so ga imeli Sumrahi, Summasi, Arguni in Tarkani.<ref name=":1">{{navedi knjigo|title=The Modern Review, Volume 81|publisher=Prabasi Press Private Limited|year=1947|location=India|pages=122}}</ref> V času kraljestva Thatta je služil kot prestolnica.<ref>John F. Richards, ''The New Cambridge History of India: The Mughal Empire'' (New York: Cambridge University Press, 1993) p. 51</ref> Mogulski cesar [[Humajun]] je na poti v Umarkot leta 1542 naredil neuspešen poskus, da bi ga zavzel,<ref>{{navedi knjigo|title=The History and Culture of the Indian People: The Mughal empire|publisher=G. Allen & Unwin|year=1974|location=India|pages=57}}</ref> vendar je končno padel v roke njegovemu sinu [[Akbar]]ju v 1590-ih.<ref>{{navedi knjigo|last=Richards|first=John F.|title=The Mughal Empire|publisher=Cambridge University Press|year=1995|pages=51}}</ref> Po Mogulih so mu vladali Kalhori in Talpurji. == Pomembna mesta == Mesto je znano po sufijskem zavetniku Lalu Šahbazu Kalandarju, ki je tam živel v 13. stoletju. [[File:Shrine of Lal Shahbaz Qalander.jpg|thumb|Svetišče Lal Šahbaza Kalandarja v Sehvan Šarifu, Sind, Pakistan]] [[Svetišče Lal Šahbaza Kalandarja]] vsako leto privabi več sto tisoč obiskovalcev. Poleg tega je v Sehvanu tudi svetišče Muršida Nadir Ali Šaha, pomembnega duhovnega potomca Lala Šahbaza Kalandarja, kjer veliko ljudi 24 ur na dan streže brezplačne obroke.<ref>{{navedi knjigo |last=Donkin |first=William |title=The Wayfarers: Meher Baba with the God-Intoxicated |publisher=Sheriar Foundation |year=2001 |isbn=1-880619-24-5 |location=Myrtle Beach, S.C.}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.dawn.com/news/263998|title=Call of Qalandar|last=Khushik|first=Qurban Ali|date=2007-09-01|website=DAWN.COM|language=en|access-date=2019-03-15}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.dawn.com/news/1113362|title=Qalandar Urs celebrations get under way|last=Correspondent|first=The Newspaper's|date=2014-06-18|work=DAWN.COM|access-date=2018-02-04|language=en-US}}</ref> Drug znan kraj je obrnjeno mesto.<ref>{{navedi novice|url=https://www.dawn.com/news/1136858|title=Sehwan: The undisputed throne of Lal Shahbaz Qalandar|last=Soomro|first=Farooq|date=2014-10-10|work=DAWN.COM|access-date=2018-02-23|language=en-US}}</ref> Poleg tega je [[jezero Mančar]], največje sladkovodno jezero v Pakistanu, blizu Sehvan Šarifa.<ref>{{navedi novice|url=https://www.sindhidunya.com/lake-manchar-a-perfect-holiday-destination/|title=Lake Manchar – A Perfect Holiday Destination|date=2015-09-14|work=Sindhi Dunya|access-date=2018-02-23|language=en-US|archive-date=2015-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150918130714/http://www.sindhidunya.com/lake-manchar-a-perfect-holiday-destination/|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == Gospodarstvo Sehvana obsega raznoliko paleto virov dohodka in gospodarskih dejavnosti, ki vzdržujejo lokalno prebivalstvo. Med temi viri dohodka so pomembni: #Kmetijstvo je temeljni steber lokalnega gospodarstva. Kmetje v regiji gojijo različne poljščine, vključno s pšenico, rižem, bombažem, sladkornim trsom in zelenjavo. #Živinorejski sektor, ki zajema govedo, koze in perutnino, pomembno prispeva h gospodarstvu. Prihodke ustvarja s prodajo mlečnih izdelkov, mesa in perutnine. #Romarski in verski turizem: Sehvan je znan po tem, da gosti svetišče Lal Šahbaza Kalandarja, čaščenega sufijskega svetnika. Romarji in turisti obiščejo svetišče, njihove donacije, ponudbe in pokroviteljstvo lokalnih podjetij pa skupaj krepijo lokalno gospodarstvo. #Trgovina: v mestu je živahna tržnica, kjer se trguje z različnimi izdelki. Lokalna podjetja, vključno s trgovinami in tržnicami, prispevajo h gospodarski dejavnosti. #Rokodelstvo: lokalni rokodelci izdelujejo tradicionalne sindške obrti, kot so keramika, vezeni tekstil in nakit, ki najdejo kupce lokalno in med turisti. #Strateška lokacija Sehvana kot prometnega središča omogoča trgovino in podjetja, povezana s prevozom. #Izobraževalne ustanove, vključno s šolami in fakultetami, ponujajo zaposlitvene možnosti, medtem ko storitveno usmerjena podjetja skrbijo za potrebe skupnosti. #Zaposlitev v državni upravi, ki vključuje šole, zdravstvene ustanove in upravne urade, služi tudi kot pomemben vir preživetja za lokalno prebivalstvo. Gospodarstvo Sehvana, tako kot gospodarstvo mnogih regij, zaznamuje zlitje tradicionalnih in sodobnih sektorjev, ki se razvijajo, da bi zadovoljili potrebe svojih prebivalcev. == Incident == Dne 16. februarja 2017 je samomorilski napadalec sprožil eksplozijo v svetišču Lal Šahbaza Kalandarja, pri čemer je umrlo najmanj 83 ljudi in bilo ranjenih čez 300. Napad se je zgodil med molitvijo. Bombardiranje se je zgodilo v 800 let starem svetišču.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cnn.com/2017/02/16/asia/pakistan-shrine-bombing/index.html|title=At least 75 killed in suicide attack at Pakistani shrine|first1=Ray|last1=Sanchez|first2=Sophia|last2=Saifi|first3=Adeel|last3=Raja|website=CNN|date=16 February 2017 |access-date=2017-02-21}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Blast hits Pakistan's Lal Shahbaz Qalandar Sufi shrine|url=http://www.aljazeera.com/news/2017/02/blast-hits-pakistan-lal-shahbaz-qalandar-sufi-shrine-170216144747128.html|website=www.aljazeera.com}}</ref> Kasneje je odgovornost za ta teroristični napad prevzel [[Islamska država Iraka in Levanta|ISIS]], ki je izjavil, da je njihov 'mučenik' razstrelil jopič v priljubljenem šiitskem svetišču.<ref>{{navedi splet|url=http://www.independent.co.uk/news/world/asia/sehwan-shrine-bombing-latest-suicide-attack-pakistan-sufi-muslim-worshipers-lal-shahbaz-qalandar-a7583986.html|title=Isis claims responsibility for suicide bombing at Muslim shrine|website=The Independent|date=17 February 2017 | language=en|access-date=2019-09-03}}</ref> Službe v svetišču so se nadaljevale naslednji dan v znak kljubovanja teroristom, medtem ko so se vodilni pakistanski izvajalci nekaj dni kasneje udeležili tradicionalnega sufijskega vrtenega plesa v svetišču kot protest proti radikalnim islamističnim storilcem.<ref>{{navedi novice|title=Pakistani artists perform dhamaal at Sehwan shrine after suicide attack|url=http://www.hindustantimes.com/world-news/pakistani-artists-perform-dhamaal-at-sehwan-shrine-after-suicide-attack/story-Z6fkvqWR6y22y7noRLwMOL.html|access-date=22 February 2017|agency=HIndustan Times|date=21 February 2017|quote=Kermani told reporters the idea behind her dance "was to tell the perpetrators of terrorism that nobody can stop dance and music. These are part of our heritage, our culture." The artist said she intended to perform 'dhamaal', the ecstatic spiritual dance which the saint used to perform in his life. }}</ref> == Sehvan in njegov odnos z Mohamedom Bin Kasimom in sultanom Mehmedom Ghaznavijem == Sehvan je osvojil Mohamed bin Kasim, ko je prišel v Sind leta 711 n. št.. Po 200 letih ga je osvojil sultan Mahmed Ghaznavi. Na poti v Umerkot je mogulski kralj [[Humajun]] poskušal osvojiti to mesto, vendar mu ni uspelo, kasneje je njegov sin [[Akbar]] osvojil Sehvan.<ref>{{navedi splet |title=Sehwan Sharif |url=http://webpk9.weebly.com/sehwan-sharif.html |access-date=2024-04-16 |website=WEB PAKISTAN |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sehwan Sharif}} {{Wikivoyage|Sehwan}} *[https://web.archive.org/web/20170219182001/http://epaperbeta.timesofindia.com/Article.aspx?eid=31812&articlexml=FOR-THE-RECORD-Outcome-of-the-Sufi-Salafi-19022017016019 Article title] [[Kategorija:Mesta v Pakistanu]] dmpv0gwn30dmtu28of7md2ygdpisudb 0 582621 6752689 6719271 2026-09-19T01:38:53Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Nadomeščanje datoteke Flag_of_Kraków.svg z [[c:File:Flag_of_Kraków(2-3).svg|Flag_of_Kraków(2-3).svg]] 6752689 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Kraljestvo Galicije in Lodomerije<br/>{{nobold|{{small|z}}}}<br/>Veliko Krakovsko kneževino<br/>{{nobold|{{small|in}}}}<br/>vojvodinama Auschwitz in Zator<br />{{nobold|{{small|}}}} | common_name = Galicija in Lodomerija | image_flag = Flag of Galicia-Lodomeria (1890–1918).svg | flag_type = Zastava <br> <small>(1890–1918)</small> | image_coat = Coat of arms of the Kingdom of Galicia and Lodomeria.svg | symbol_type = Grb | image_map = {{switcher|[[Slika:Galitzia (1914).svg|upright=1.15|frameless]]|Pokaži samo ozemlje Galicije|[[Slika:Galicia and Lodomeria within Austria-Hungary 1914.png|upright=1.15|frameless]]|Prikaži Galicijo in druge avstrijske kronske dežele in [[Ogrska|Ogrsko kraljestvo]]}} | image_map_caption = Galicija in Lodomerija (rdeče) znotraj [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1914 | image_map2 = | image_map2_alt = | image_map2_caption = | status = vazal | empire = Avstrije | status_text = {{ubl|• Kronska dežela [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] <small>(1772–1804)</small>|• Kronska dežela [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] <small>(1804–1867)</small>|• Kronska dežela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] <small>(1867–1918)</small>}} | government_type = {{ubl|[[Absolutizem|absolutna monarhija]] <small>(1772–1860)</small>|parlamentarna ustavna monarhija <small>(1860–1918)</small>}} | p1 = Republika obeh narodov | flag_p1 = Royal Banner of Stanisław II of Poland.svg | border_p1 = no | p2 = Moldavija | flag_p2 = Flag_of_Moldavia.svg | p3 = Varšavska vojvodina | flag_p3 = Standard of the Army of the Duchy of Warsaw.png | p4 = Svobodno mesto Krakov | flag_p4 = Flag of Kraków(2-3).svg | p5 = | flag_p5 = | s1 = Druga poljska republika | flag_s1 = Flag of Poland.svg | s2 = Zahodnoukrajinska ljudska republika | flag_s2 = Flag of Ukraine.svg | s3 = Tarnobreška republika | flag_s3 = | s4 = Vojvodina Bukovina | flag_s4 = Flag of Bukowina.svg | s5 = Generalna gubernija Galicija | flag_s5 = Flag_of_Russia.svg | year_start = 1772 | date_start = 5. avgust | event_start = [[Delitve Poljske|prva delitev Poljske]] | event1 = | date_event1 = | event2 = zahteva Zahodnoukrajinske ljudske republike | date_event2 = 19. oktober 1918 | year_end = 1918 | date_end = 14. november | event_end = priključitev k Poljski | event_post = [[Senžermenska mirovna pogodba (1919)|Senžermenska mirovna pogodba]] | date_post = 10. september 1919| | capital = [[Lvov|Lemberg]] ([[Lvov]]) | official_languages = [[nemščina]] | common_languages = '''Popis leta 1910:'''{{ubl|[[poljščina]] 58,6%|[[ukrajinščina]] 40,2%<ref>Anstalt G. Freytag & Berndt (1911). ''Geographischer Atlas zur Vaterlandskunde an der österreichischen Mittelschulen''. Vienna: K. u. k. Hof-Kartographische. "Census December 31st 1910"</ref>}} | religion = {{Plainlist}} * latinskokatoliška * grškokatoliška {{Endplainlist}} {{hidden |style=font-size:100%;padding:0.25em 0 0; |headerstyle=text-align:left;font-weight:normal; |header = Manjšine: |content = {{unbulleted list|[[judaizem|judovska]]|[[Protestantizem|protestantska]]|armenska|pravoslavna}} }} | currency = {{Plainlist}} * avstroogrski forint <small>(1772–1892)</small><ref>[http://history.franko.lviv.ua/IIIr_1.htm Unofficially was called ''Rynsky'' or ''Zoloty Rynsky''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180412092310/http://history.franko.lviv.ua/IIIr_1.htm |date=2018-04-12 }}. Handbook on history of Ukraine.</ref> * avstroogrska krona <small>(1892–1918)</small> {{Endplainlist}} | stat_year1 = 1910 | stat_pop1 = 8.025.675 | title_leader = Vladar | leader1 = [[Marija Terezija]] | year_leader1 = 1772–1780 {{small|(prva)}} | leader2 = [[Karel I. Avstrijski]] | year_leader2 = 1916–1918 {{small|(zadnji)}}| | title_deputy = Guverner | deputy1 = Johann Anton von Pergen | year_deputy1 = 1772–1774 {{small|(prvi)}} | deputy2 = Karl Georg Huyn | year_deputy2 = 1917–1918 {{small|(zadnji)}} | legislature = Svet Galicije in Lodomerije | footnotes = | today = {{ubl|{{POL}}|{{UKR}} }} | area_km2 = 78.497 <!-- | anthem = {{lang|pl|[[Translations of Gott erhalte Franz den Kaiser#Polish|Hymn Ludowy]]}}<br/>"People's Hymn" -->}} '''Kraljestvo Galicije in Lodomerije''' ([[Nemščina|nemško]] {{Lang|de|Königreich Galizien und Lodomerien}}, {{Lang-pl|Królestwo Galicji i Lodomerii}}, {{Lang-uk|Королівство Галичини та Володимирії|translit=Korolivstvo Galyčyny ta Volodymyriji}}), znana tudi kot '''Avstrijska Galicija''' ali pogovorno '''Avstrijska Poljska''', je bila konstitutivna domena [[Habsburška monarhija|Habsburške monarhije]] v zgodovinski regiji [[Galicija|Galiciji]] v vzhodni [[Evropa|Evropi]]. Ustanovljena je bila leta 1772, ko je bilo po prvi delitvi poljsko-litovske [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] to ozemlje priključeno k Avstriji. Leta 1804 je postala kronska dežela novorazglašenega [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Od leta 1867 je bila kronska dežela v avstrijski polovici dvojne Avstro-Ogrske monarhije in ohranila določeno stopnjo avtonomije. Njen status je ostal nespremenjen do razpada monarhije leta 1918.{{sfn|Magocsi|1983|p=92–115}}{{sfn|Wolff|2010|p=1-11}} Domena je nastala leta 1772 iz jugozahodnega dela poljsko-litovske skupne države. V naslednjem obdobju je prišlo do več teritorialnih sprememb. Leta 1795 je Habsburška monarhija sodelovala pri [[Delitve Poljske|tretji delitvi Poljske]] in si priključila dodatno poljsko ozemlje, ki se je preimenovalo v Zahodno Galicijo. Ta del je monarhija leta 1809 izgubila. Do drugih manjših širjenj ali krčenj ozemlja je prišlo leta 1786, 1803, 1809, 1815, 1846 in 1849. Po letu 1849 so meje kronske dežele ostale stabilne do leta 1918.{{sfn|Magocsi|1983|p=116–173}}{{sfn|Wolff|2008|p=277–300}} Ime "Galicija" je latinizirana oblika Galiča, ene od več regionalnih vzhodnoslovanskih kneževin srednjeveške [[Kijevska Rusija|Kijevske Rusije]]. Ime "Lodomerija" je latinizirana oblika izvirnega slovanskega imena mesta Volodimir, ki ga je v 10. stoletju ustanovil [[Vladimir I. Kijevski|Volodimir Veliki]]. Naslov "kralj Galicije in Lodomerije" je bil poznosrednjeveški kraljevi naslov, ki ga je med osvajanjem regije v 13. stoletju ustvaril ogrski kralj [[Andrej II. Ogrski|Andrej II.]] Od takrat je bil naslov "kralj Galicije in Lodomerije" vključen med številne ceremonialne naslove, ki so jih uporabljali ogrski kralji, kar je ustvarilo temelje za kasnejše zahteve [[Habsburžani|Habsburžanov]] po tem ozemlju leta 1772.{{sfn|Wolff|2004|p=818–840}} Po galicijsko-volinskih vojnah (1340–1392) je regijo v 14. stoletju priključila [[Kraljevina Poljska]] in jo obdržala do njene razdelitve v 18. stoletju. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je Galicija postala del Druge poljske republike. Po drugi svetovni vojni je bila Galicija razdeljena med Ljudsko republiko Poljsko (do leta 1952 Republika Poljska) in [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko SSR]] [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]], zdaj Poljsko in Ukrajino. Jedro zgodovinske Galicije na splošno ustreza sodobni [[Lvovska oblast|Lvovski]], [[Ternopilska oblast|Ternopilski]] in [[Ivano-frankivska oblast|Ivano-Frankivski oblasti]] v zahodni Ukrajini, medtem ko zahodni del sestavljajo večji del poljskega [[Malopoljska|Malopoljskega]] in [[Podkarpatsko vojvodstvo|Podkarpatskega vojvodstva]] ter velik del [[Šlezijsko vojvodstvo|Šlezijskega vojvodstva]]. ==Uradno ime== Uradno ime kraljestva je bilo Kraljestvo Galicije in Lodomerije z Veliko Krakovsko kneževino in vojvodinama Auschwitz and Zator. Ime je obstajalo v vseh štirih aktualnih jezikih: nemško {{Lang|de|Königreich Galizien und Lodomerien mit dem Großherzogtum Krakau und den Herzogtümern Auschwitz und Zator}}, {{Lang-pl|Królestwo Galicji i Lodomerii wraz z Wielkim Księstwem Krakowskim i Księstwem Oświęcimia i Zatoru}} in {{Lang-uk|Королівство Галичини та Володимирії з великим князіством Краківським і князівствами Освенцима і Затору|translit=Korolivstvo Galyčyny ta Volodymyriji z velykym knjazistvom Krakivs0kym i knjazivstvamy Osevencyma i Zatoru}}, in {{Lang-hu|Galícia és Lodoméria királysága Krakkó nagyhercegségével és Auschwitz és Zator hercegséggel}}. ==Zgodovina== [[Slika:Galicia english.svg|thumb|left|Meje Galicije in meje sodobnih držav]] Galicija je bila največje ozemlje, ki ga je Habsburška monarhija priključila med prvo delitvijo Poljske leta 1772. Ozemlje se je od samega začetka imenovalo Kraljestvo Galicije in Lodomerije, da bi poudarilo ogrske zahteve po njej. V tretji delitvi Poljske so Habsburžani priključili tudi velik del etnično poljskih dežel na severozahodu. To ozemlje je skupaj z nekaterimi najzahodnejšimi etnično poljskimi deli Galicije postalo Zahodna ali Nova Galicija, kar je spremenilo geografsko vsebino imena Galicija. Glavno mesto Avstrijske Galicije je bil [[Lvov]], nemško Lemberg. V mestu je prevladovala poljska [[aristokracija]], čeprav so večino prebivalstva vzhodne polovice kraljestva tvorili Ukrajinci. V Galiciji, predvsem v njenih vzhodnih delih, je živelo tudi veliko [[Judje|Judov]]. {| | {{hidden | headerstyle = width: 100%; background: #EFEFEF; | header = '''Kronologija pomembnih dogodkov (1772–1914)''' | content = * 1772: [[Delitve Poljske|Prva delitev Poljske]] – ustanovitev Kraljestva Galicije in Lodomerije. * 1782: Razdelitev Galicije na osemnajst okrajev (nemško Kreise). * 1786: Priključitev [[Bukovina|Bukovine]]. * 1795: [[Delitve Poljske|Tretja delitev Poljske]]. K Zahodni Galiciji so bila priključena znatna ozemlja okoli [[Lublin]]a, vključno s [[Krakov]]om. * 1803: Zahodna Galicije priključena k Galiciji kot posebna gubernija. * 1809: [[Schönbrunnski sporazum]] – ozemlje na desnem bregu [[San (reka)|San]]a in ozemlje na desnem bregu [[Visla|Visle]] okoli Krakova je bilo odstopljeno Varšavski vojvodini, [[Ternopilska oblast|Ternopilski kraj]] pa [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]]. * 1815: [[Dunajski kongres]]. Ustanovljeno je bilo [[Svobodno mesto Krakov]]. Ostanek ozemlja, pridobljenega s tretjo delitvijo Poljske, in Zamość, je dobila ruska [[Kongresna Poljska]]. Ternopil in desni breg Sana in Visle sta bila vrnjena Avstrijski Galiciji. * 1817: Avstrija razdeli Galicijo na dežele. * 1846: Kmečki upor, imenovan [[galicijski pokol]]. Krakov priključen k Galiciji, uradno kot Velika Krakovska vojvodina, ''de facto'' pa kot Krakovski okraj. * 1848: Revolucija na Dunaju. Ustanovitev prvih poljskih nacionalnih komitejev v Galiciji. Prva odprta zahteva po ustavnih pravicah. 2. maja je bil ustanovljen Vrhovni rusinski (ukrajinski) svet. * 1849: Bukovina odcepljena od Galicije kot [[Vojvodina Bukovina]]. * 1850: Okraji nadomeščeni s političnimi okrožji. Galicija je bila razdeljena na tri 'vladna okrožja': Lemberg (Lvov), Krakov in Stanislav. * 1854: Ponovna ustanovitev okrajev. * 1859: Avstrijski poraz v bitkah pri Magenti in Solferinu. * 1860: [[Oktobrska ustava]] z obljubo avtonomije. Bukovina ponovno priključena k Galiciji. Krakovski okraj ukinjen, število okrajev pa zmanjšano. * 1861: [[Februarska ustava]]. Ustanovljen prvi Svet Galicije in Lodomerije, Bukovina ponovno ločena od Galicije. * 1866: [[Avstrijsko-pruska vojna]]. * 1867: Ustanovljena Avstro-Ogrska dvojna monarhija. Galicija postane del Cislejtanije. * 1868: Razpustitev okrajev in ustanovitev novih upravnih enot. * 1868: "Galicijska resolucija", predložena cesarju. Uprava začne prehajati v poljske roke. * 1873: Uvedba neposrednih volitev Cesarskega sveta Avstrije (Reichsrat). * 1896: Razširitev volilnih pravic. * 1907: Uvedena splošna volilna pravica. * 1914: Razširitev in reorganizacija Sveta.<ref>{{navedi knjigo | publisher = H.M. Stationery Office, London, via World Digital Library | last = Prothero | first = G W | author-link = | location = Great Britain. Foreign Office. Historical Section | title = Austrian Poland | series = Peace handbooks | access-date = 2014-06-05 | date = 1920 | page = 14 | url = http://www.wdl.org/en/item/9175/view/1/25/ | archive-date = 2014-06-06 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140606204812/http://www.wdl.org/en/item/9175/view/1/25/ | url-status = dead }}</ref> }} |} V prvih desetletjih avstrijske vladavine je bila Galicija trdno vodena z Dunaja. Številne pomembne reforme je izvedla birokracija, v kateri so bili večinoma Nemci in Čehi. Plemstvu so bile zagotovljene precej omejene pravice. Nekdanji podložniki niso bili več le premičnina, ampak so postali subjekti prava in dobili nekatere osebne svoboščine, kot je pravica do poroke brez gospodovega dovoljenja. Njihove delovne obveznosti so bile določene in omejene. Za svoje pravice so se lahko na cesarska sodišča pritožili mimo svojega gospoda. Uniatska cerkev vzhodnega obreda, ki je služila predvsem Ukrajincem, se je preimenovala v Grkokatoliško cerkev, da bi se izenačila z Rimskokatoliško cerkvijo. Dobila je svoja semenišča in sčasoma metropolita. Reforme med lokalno aristokracijo niso bile priljubljene, med preprostim prebivalstvom, tako med Poljaki kot Ukrajinci (imenovani tudi Rutenci), pa so naletele na pozitiven odziv in simpatije, ki so trajale skoraj do konca avstrijske vladavine. Istočasno je Avstrijsko cesarstvo iz Galicije izvleklo precejšnje bogastvo in v svojo vojsko vpoklicalo veliko galicijskega kmečkega prebivalstva. ===Obdobje od leta 1809 do 1860=== Med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] je bila Avstrija v skladu s [[Schönbrunnski sporazum|Schönbrunnskim sporazumom]] leta 1809 prisiljena vse svoje pridobitve v tretji delitvi Poljske, vključno z Zamoščem, odstopiti Napoleonovi [[Varšavska vojvodina|Varšavski vojvodini]], nekaj ozemlja okoli Tarnopola pa Ruskemu imperiju. Po napoleonskih vojnah je [[Dunajski kongres]] leta 1815 vrnil Ternopil in nekaj drugih ozemelj Avstriji, večino nekdanjega avstrijskega ozemlja v Varšavski vojvodini pa je dodelil [[Kongresna Poljska|Kongresni Poljski]] (v nekaterih virih Kraljevina Poljska), ki ji je vladal ruski car. Mesto [[Krakov]] in okoliško ozemlje, ki je bilo prej del Nove ali Zahodne Galicije, je postalo polavtonomno [[Svobodno mesto Krakov]] pod nadzorom treh sil, ki so vladale Poljski, tj. Avstrije, Rusije in Prusije. [[Slika:Map of the Kingdom of Galicia, 1914.jpg|300px|right|thumb|Zemljevid Galiciji in Lodomerije v letih 1861–1918]] 20. in 30. leta 19. stoletja so bila obdobje birokratske vladavine, ki jo je nadziral Dunaj. Večino upravnih položajev so zasedli nemško govoreči uradniki, vključno z nemško govorečimi Čehi. Po neuspešni [[Novembrska vstaja|novembrski vstaji]] na Poljskem leta 1830–1831, v kateri je sodelovalo nekaj tisoč galicijskih prostovoljcev, je v Galicijo prišlo veliko poljskih beguncev. Obdobje poznih 1830. let je bilo polno poljskih zarotniških organizacij, katerih delo je doseglo vrhunec z neuspešnim uporom leta 1846 v delu Galicije, naseljenim s Poljaki. Upor so Avstrijci zlahka zadušili s pomočjo galicijskih kmetov, ki so ostali zvesti cesarju. Poljski graščaki so podpirali ali bili naklonjeni načrtom upornikov za ustanovitev neodvisne poljske države. Kmetje na graščinskih posestvih zahodne Galicije, ki jih je slaba letina privedla do bede, v svobodni Poljski niso videli veliko koristi in so namesto tega izkoristili priložnost, da se uprejo instituciji tlačanstva in pobijejo številne posestnike. S propadom upora za svobodno Poljsko je mesto Krakov izgubilo delno avtonomijo in bilo vključeno v Avstrijsko cesarstvo kot [[Veliko krakovsko vojvodstvo]]. Vojvodstvo so upravljale avstrijske oblasti, kot da bi bilo del Galicije.<ref>{{navedi knjigo| publisher = H.M. Stationery Office, London, via World Digital Library| last = Prothero| first = G W| author-link = | location = Great Britain. Foreign Office.Historical Section| title = Austrian Poland| series = Peace handbooks| access-date = 2014-06-05| date = 1920| url = http://www.wdl.org/en/item/9175/| archive-date = 2020-06-16| archive-url = https://web.archive.org/web/20200616045622/https://www.wdl.org/en/item/9175//| url-status = dead}}</ref> V istem obdobju se je med Ukrajinci v vzhodnem delu Galicije začelo narodno prebujanje. Krog aktivistov, predvsem grkokatoliških semeniščnikov, ki so se jih dotaknila gibanja v Evropi in zgledi Slovanov, zlasti v vzhodni Ukrajini pod Rusi, se je začel usmerjati k preprostemu ljudstvu in njegovemu jeziku. Leta 1837 je tako imenovana ukrajinska triada pod vodstvom Markijana Šaškeviča izdala zbirko ljudskih pesmi in drugega gradiva v knjigi ''Nimfa Dnestra'' (ukrajinsko ''Rusalka Dnistrovaia''), pisani v ukrajinščini. Vznemirjeni zaradi teh dogajanj so avstrijske oblasti in grkokatoliški metropolit knjigo prepovedali. Leta 1848 je na Dunaju in v drugih delih avstrijskega cesarstva izbruhnila revolucija. V Lvovu je bil ustanovljen Poljski narodni svet. Kasneje je bil ustanovljen tudi Rutenski (ukrajinski) narodni svet. Guverner Franz Stadion je še preden je Dunaj ukrepal, odpravil ostanke [[Tlačanstvo|tlačanstva]], da bi pomiril revolucionarje. Še več. Poljskim zahtevam po avtonomiji Galicije so nasprotovale ukrajinske zahteve po nacionalni enakopravnosti in delitvi pokrajine na vzhodni ukrajinski in zahodni poljski del. Cesarska vojska je obstreljevala Lvov in sčasoma revolucijo povsem zadušila. Sledilo je desetletje ponovnega [[absolutizem|absolutizma]]. Da bi pomirili Poljake, je bil za podkralja imenovan grof Agenor Gołuchowski, konzervativni predstavnik vzhodnogalicijske aristokracije, tako imenovanih Podolcev. Začel je polonizirati lokalno upravo in dosegel, da so se ukrajinske zamisli o razdelitvi pokrajine odložile, ni pa mu uspelo prisiliti Grkokatoliške cerkve k prehodu na zahodni [[gregorijanski koledar]] in med Ukrajinci zamenjati [[Cirilica|cirilico]] z [[Latinica|latinico]]. ===Ustavni poskusi=== [[Slika:Galician slaughter in 1846.PNG|thumb|250px|Jan Lewicki (1795–1871): ''Galicijski pokol'' (poljsko Rzeź galicyjska)]] Leta 1859, po vojaškem porazu Avstro-Ogrske v Italiji, je cesarstvo vstopilo v obdobje ustavnih poskusov. Leta 1860 je dunajska vlada pod vplivom [[Agenor Romuald Gołuchowski|Agenorja Gołuchowskega]] izdala svojo [[Oktobrska diploma|Oktobrsko diplomo]], ki je predvidevala konservativno federalizacijo cesarstva. Negativen odziv v nemško govorečih deželah je povzročil spremembe v vladi in izdajo [[Februarski patent|Februarskega patenta]], ki je omilil načrtovano decentralizacijo. Galicije je kljub temu do leta 1861 dobila Zakonodajno skupščino in Parlament Galicije in Lodomerije (poljsko Sejm). Sprva je bilo v parlamentu dokaj močno prohabsburško ukrajinsko in poljsko kmečko zastopstvo, približno polovica predstavnikov. V parlamentu se je razpravljalo tudi o perečih socialnih in ukrajinskih nacionalnih vprašanjih, potem pa so upravni pritiski omejili učinkovitost tako kmečkih kot ukrajinskih predstavnikov in v parlamentu sta prevladala poljska aristokracija in plemstvo, ki sta bila naklonjena zgolj lastni avtonomiji. Istega leta so izbruhnili nemiri v ruski Poljski in se do neke mere prelili v Galicijo. Galicijski parlament je prenehal zasedati. Leta 1863 je v ruski Poljski izbruhnil nov upor in avstro-ogrska oblast v Galiciji je od leta 1864 do 1865 razglasila obsedno stanje in začasno ukinila državljanske svoboščine. Leto 1865 je prineslo vrnitev k federalnim idejam po vzoru Gołuchowskega in ponovno so se začela pogajanja o avtonomiji med poljsko aristokracijo in Dunajem. Ukrajinci so se počutili vedno bolj zapuščene s strani Dunaja in med Ukrajinci, ki so se zbrali okoli grkokatoliške stolnice svetega Jurija, je prišlo do obrata proti Rusiji. Skrajnejši zagovorniki te usmeritve so postali znani kot rusofili. Istočasno se je pod vplivom v ukrajinščini pisane poezije osrednjega ukrajinskega pesnika [[Taras Ševčenko|Tarasa Ševčenka]] pojavilo nasprotno ukrajinofilsko gibanje, ki je objavljalo besedila v ukrajinskem jeziku in sčasoma vzpostavilo mrežo čitalnic. Zagovorniki te usmeritve so postali znani kot narodnjaki, kasneje pa kot Ukrajinci. Skoraj vsi Ukrajinci pa so še vedno upali na narodno enakopravnost in na upravno razdelitev Galicije po etničnih mejah. ===Galicijska avtonomija=== [[Slika:Sejm Galicyjski.jpg|thumb|250px|Gakicijski parlament v [[Lvov]]u]] Leta 1866, po bitki pri Sadovi in avstrijskem porazu v [[Avstrijsko-pruska vojna|avstrijsko-pruski vojni]], se je Avstro-Ogrska začela soočati z vse večjimi notranjimi težavami. Da bi okrepil podporo monarhiji, se je cesar [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franc Jožef]] začel pogajati za kompromis z ogrskim plemstvom, da bi zagotovil njegovo podporo. Nekateri člani vlade, na primer avstro-ogrski premier, grof Belcredi, so cesarju svetovali, naj sklene obsežnejši ustavni dogovor z vsemi narodi, ki bi ustvaril federativno ureditev. Belcredija je skrbelo, da bi uskladitev z zgolj ogrskimi interesi odtujila druge narode. Franc Jožef vsekakor ni mogel prezreti moči ogrskega plemstva, ki ni hotelo sprejeti nič manj kot dualizem z njim samim in tradicionalnimi avstrijskimi elitami. Končno se je po tako imenovanem kompromisu (nemško Ausgleich) februarja 1867 Avstrijsko cesarstvo preoblikovalo v dualistično Avstro-Ogrsko. Čeprav so poljski in češki načrti za vključitev svojih delov monarhije v federalno strukturo propadli, se je začel počasen, a vztrajen proces liberalizacije avstrijske oblasti v Galiciji. Predstavniki poljske aristokracije in inteligence so se obrnili na cesarja in prosili za večjo avtonomijo Galicije. Njihove zahteve niso bile dokončno sprejete, vendar je bilo v naslednjih nekaj letih narejenih več pomembnih korakov za vzpostavitev galicijske avtonomije. Od leta 1873 je bila Galicija ''de facto'' avtonomna provinca Avstro-Ogrske s poljščino in v manjši meri ukrajinščino kot uradnim jezikom. Germanizacija je bila ustavljena in odpravljena je bila cenzura. Galicija je bila pod cislejtansko jurisdikcijo dvojne monarhije, vendar sta imela galicijski sejm in provincialna uprava obsežne privilegije in posebne pravice, zlasti v izobraževanju, kulturi in lokalnih zadevah. [[Slika:Pożegnanie cesarza w Łupkowie.jpg|thumb|Obisk cesarja Franca Jožefa I. V Galiciji leta 1880]] Te spremembe so podprli številni poljski intelektualci. Leta 1869 je skupina mladih konservativnih publicistov v Krakovu, med njimi Józef Szujski, Stanisław Tarnowski, Stanisław Koźmian in Ludwik Wodzicki, izdala serijo satiričnih pamfletov z naslovom ''Stańczykov listopad'' (slovensko ''Stańczykov november''). Le pet let po tragičnem koncu januarskega upora so pamfleti zasmehovali idejo oboroženih narodnih uporov in predlagali kompromise s poljskimi sovražniki, zlasti z Avstrijskim cesarstvom, osredotočanje na gospodarsko rast in sprejemanje političnih koncesij, ki jih je ponudil Dunaj. Ta politična skupina je postala znana kot Stanczykovi ali Krakovski konservativci. Skupaj s konservativnimi poljskimi zemljiškimi posestniki in aristokracijo iz vzhodne Galicije, tako imenovanimi Podolci, so dosegli politično prevlado v Galiciji, ki je trajala do leta 1914. Tega premika oblasti z Dunaja na poljski veleposestniški razred Ukrajinci niso pozdravili in so postajali vse bolj razdeljeni med ukrajinofile, ki so iskali zgodovinsko povezavo v Kijevu, in rusofile, ki poudarjali svoje povezave z Rusijo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Ronald Grigor Suny, Michael D. Kennedy |title=Intellectuals and the Articulation of the Nation |url=https://archive.org/details/intellectualsart0000unse |date=2001 |publisher=University of Michigan |isbn=978-0-472-08828-7 |page=[https://archive.org/details/intellectualsart0000unse/page/n145 138]}}</ref> Tako Dunaj kot Poljaki so v rusofilih videli izdajalce in jih v nizu političnih sodnih procesov na koncu povsem diskreditirali. Medtem je bil do leta 1890 sklenjen sporazum med Poljaki in "populističnimi" Ukrajinci, ki je predvidel delno ukrajinizacijo šolskega sistema v vzhodni Galiciji in druge koncesije ukrajinski kulturi. Število študentov ukrajinskega jezika je verjetno ravno zaradi tega sporazuma močno naraslo.<ref>{{navedi knjigo |last1=Börries Kuzmany |title=Brody: A Galician Border City in the Long Nineteenth Century |date=2017 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-33484-7 |page=210}}</ref> Ukrajinsko nacionalno gibanje se je hitro razširilo med ukrajinskimi kmeti in kljub ponavljajočim se neuspehom do zgodnjih let 20. stoletja skoraj popolnoma nadomestilo druge ukrajinske skupine kot glavnega tekmeca za oblast s Poljaki. Ukrajinci se v tem obdobju niso odpovedali tradicionalnim ukrajinskim zahtevam po narodni enakopravnosti in delitvi pokrajine na zahodno, poljsko, in vzhodno, ukrajinsko polovico. Od volitev septembra 1895 je Galicija postala znana po svojih "krvavih volitvah", saj je avstrijski premier, grof Kasimir Felix Badeni, nadaljeval z lažiranjem volilnih rezultatov, medtem ko so policisti na voliščih pretepali tiste volivce, ki niso glasovali za vlado.<ref>{{navedi knjigo |last1=Prymak |first1=Thomas M. |title=Gathering a Heritage: Ukrainian, Slavonic, and Ethnic Canada and the USA |url=https://archive.org/details/gatheringheritag0000prym |date=2015 |publisher=University of Toronto Press |location=Toronto |isbn=978-1-4426-6550-7 |page=[https://archive.org/details/gatheringheritag0000prym/page/n73 56]}}</ref> === Veliko ekonomsko izseljevanje=== V začetku leta 1880 je prišlo do množičnega izseljevanja galicijskega kmečkega prebivalstva. Izseljevanje se je začelo kot sezonska selitev v novo združeno in gospodarsko dinamično Nemčijo, kasneje pa se je pretvorilo v množično preseljevanje čez Atlantik, predvsem v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Brazilija|Brazilijo]] in [[Kanada|Kanado]]. Zaradi zaostalega gospodarstva je bila v Galiciji na podeželju zelo razširjena revščina. Izseljevanje se je začelo v zahodnem delu Galicije, naseljenem s Poljaki, in se nato hitro premaknilo proti vzhodu v dele, naseljene z Ukrajinci. V tej množični selitvi s podeželja so bili udeleženi tako Poljaki kot Ukrajinci, Judje in Nemci. Poljaki so se selili predvsem v Novo Anglijo in države na srednjem zahodu Združenih držav, pa tudi v Brazilijo in drugam. Ukrajinci so migrirali v Brazilijo, Kanado in ZDA. Zelo intenzivno je bilo izseljevanje iz Zahodnega Podolja okoli [[Ternopil]]a v Zahodno Kanado. Judje so se izseljevali tako neposredno v Novi svet kot posredno prek drugih delov Avstro-Ogrske. Velika večina Ukrajincev in Poljakov, ki so odšli v Kanado pred letom 1914, je prišla iz Galicije ali sosednje Bukovine.<ref name="University of Toronto Press">{{navedi knjigo |last1=Prymak |first1=Thomas M. |title=Gathering a Heritage: Ukrainian, Slavonic, and Ethnic Canada and the USA |url=https://archive.org/details/gatheringheritag0000prym |date=2015 |publisher=University of Toronto Press |location=Toronto |isbn=978-1-4426-6550-7 |page=[https://archive.org/details/gatheringheritag0000prym/page/n97 80]}}</ref> V letih 1847, 1849, 1855, 1865, 1876 in 1889 so bile v Galiciji lakote, zaradi katerih je umrlo na tisoče ljudi. Te so še povečale občutek, da je življenje v Galiciji brezupno, in navdihnile ljudi, da so odšli iskat boljše življenje v Novem svetu.<ref name="University of Toronto Press"/> K selitvam so pripomogli zakoni o dedovanju, v Galiciji sprejeti leta 1868, ki so določali, da mora biti zemlja enakomerno razdeljena med kmečke sinove, kar je zaradi velikih družin povzročilo drobljenje zemlje na veliko majhnih posesti, na katerih je kmetovanje postalo negospodarno.<ref>{{navedi knjigo |last1=Prymak |first1=Thomas M. |title=Gathering a Heritage: Ukrainian, Slavonic, and Ethnic Canada and the USA |url=https://archive.org/details/gatheringheritag0000prym |date=2015 |publisher=University of Toronto Press |location=Toronto |isbn=978-1-4426-6550-7 |page=[https://archive.org/details/gatheringheritag0000prym/page/n66 49]}}</ref> V tem velikem gospodarskem izseljevanju, ki se je vztrajno stopnjevalo vse do izbruha prve svetovne vojne leta 1914, se je izselilo nekaj sto tisoč ljudi. Vojna je začasno ustavila izseljevanje, ki po vojni nikoli več ni doseglo predvojnih razsežnosti. Veliko ekonomsko izseljevanje, zlasti v Brazilijo, ki so ga imenovali "brazilska vročica", so v sodobnih literarnih delih opisali poljska pesnica Maria Konopnicka, ukrajinski pisatelj [[Ivan Franko]] in mnogi drugi. Nekatere zvezne države na jugu Brazilije imajo velik odstotek prebivalcev, ki so neposredni potomci teh ukrajinskih priseljencev. Kar zadeva družbene odnose, predvsem med kmeti in posestniki, je bilo to območje najbolj nerazvito v nekdanjem cesarstvu. Galicijski kmetje so vedno živeli na robu lakote. Poljski kmetje so zato Galicijo ironično imenovali "Golicija in Gladomerija",<ref>Tadeusz Chrzanowski: ''Kresy, czyli Obszary tęsknot'', Wydawnictwo Literackie Kraków 2010, {{ISBN|978-83-08-04336-3}}.</ref> "(kraj) golote in lakote". Car [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II.]] je v 70. letih 19. stoletja uradno prepovedal [[tlačanstvo]] in osvobodil podložnike v Ruskem carstvu ter sprejel zakonodajo za zaščito podložnikov. V Galiciji so lahko premožni poljski trgovci in lokalno plemstvo podložnike s plenilskimi praksami prisilil nazaj v tlačanstvo in suženjstvo, kar je trajalo do začetka prve svetovne vojne. V času emigracij v 90. letih 19. stoletja so številni poljski in ukrajinski liberalci videli Galicijo kot poljski [[Piemont]] ali ukrajinski Piemont. Ker so Italijani svojo osvoboditev izpod avstrijske oblasti začeli v italijanskem Piemontu, so ti ukrajinski in poljski nacionalisti menili, da se bo osvoboditev njihovih dveh držav začela v Galiciji. Prebivalstvo Galicije se je kljub izselitvi skoraj 750.000 ljudi med letoma 1869 in 1910 povečalo za 45 %.<ref name=AustriaOil>{{navedi splet|last=Frank |first=Allison |title=Galician California, Galician Hell: The Peril and Promise of Oil Production in Austria-Hungary |url=http://ostaustria.org/bridges-magazine/volume-10-june-29-2006/item/1172-galician-california-galician-hell-the-peril-and-promise-of-oil-production-in-austria-hungary |publisher=Office of Science and Technology Austria (OSTA) |location=Washington, D.C. |date=June 29, 2006 |access-date=April 20, 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160509183618/http://ostaustria.org/bridges-magazine/volume-10-june-29-2006/item/1172-galician-california-galician-hell-the-peril-and-promise-of-oil-production-in-austria-hungary |archive-date=May 9, 2016 }}</ref> ===Prva svetovna vojna in poljsko-ukrajinski konflikt=== Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so v Galiciji potekali hudi boji med silami Rusije in Centralnih sil. Ruska carska vojska je leta 1914 zavzela večino regije, potem ko je v prvih mesecih vojne premagala avstro-ogrsko vojsko v kaotični obmejni bitki. Spomladi in poleti 1915 so se morali Rusi med združeno nemško in avstro-ogrsko ofenzivo umakniti. [[Slika:Szturm Twierdzy Przemysl A. Ritter von Meissl.jpg|thumb|left|250px|Obleganje Przemyśla leta 1915]] Konec leta 1918 je vzhodna Galicija postala del obnovljene republike Poljske, ki je priključila tudi [[Rusinska ljudska republika Lemkov|Rusinsko ljudsko republiko Lemkov]]. Ukrajinsko prebivalstvo vzhodne Galicije je za kratek čas razglasilo neodvisno [[Zahodnoukrajinsk ljudska republika|Zahodnoukrajinsko ljudsko republiko]]. Med [[Poljsko-sovjetska vojna|poljsko-sovjetsko vojno]] so Sovjeti poskušali v vzhodni Galiciji vzpostaviti marionetno državo Galicijska SSR, katere vlada je bila po nekaj mesecih likvidirana. Usoda Galicije je bila sklenjena z [[Riški mirovni sporazum|Riškim mirovnim sporazumom]], sklenjenim 18. marca 1921, s katerim je vsa Galicija pripadla Drugi poljski republiki. Čeprav nekateri Ukrajinci sporazuma nikoli niso priznali kot legitimnega, je bil 15. maja 1923 s precejšnjo francosko podporo mednarodno priznan.<ref>''Les Alliés reconnaissent à la Pologne la possession de la Galicie'', Chronologie des civilisations, Jean Delorme, Pariz, 1956.</ref> Varšava je nagradila francosko podporo poljski vladavini v etnično mešani vzhodni Galiciji z naftnimi viri v bazenu Borysław-Drohobycz. Francozom je omogočila, da so se v galicijsko naftno industrijo prelile znatne francoske naložbe.<ref name=AustriaOil/> Poljaki so prepričali Francoze, da bodo zlahka upravljali vzhodno Galicijo in njena dragocena naftna bogastva, saj je bilo pred prvo svetovno vojno pismenih manj kot 25 % etničnih Ukrajincev, ki hkrati niso imeli izkušenj z vladanjem. Ukrajinci nekdanje vzhodne Galicije in sosednje province Volinije so predstavljali približno 12 % prebivalstva Druge poljske republike in so bili njena največja manjšina. Ker je bila poljska vladna politika neprijazna do manjšin, so napetosti med poljsko vlado in ukrajinskim prebivalstvom rasle, kar je sčasoma povzročilo nastanek militantne podtalne Organizacije ukrajinskih nacionalistov. ==Upravne enote== Pred prvo delitvijo Poljske je bila regija razdeljena na vojvodstva, zgodovinsko gledano tudi palatinate. Natančneje, območje, ki je postalo Galicija in Lodomerija, je vključevalo večino Rusinskega vojvodstva z deželo Galič ter Belška in Krakovskega vojvodstva ter manjše dele Podolskega, Lublinskega in Sandomjerskega vojvodstva. Kmalu po razdelitvi so bila nekdanja poljska ozemlja organizirana v šest kresij (nemško Kreis, mn. Kreise). Novembra 1773 je obstajalo 59 kresij. Njihovo število je bilo leta 1777 zmanjšano na 19. ===Standardne kresije (1782–1850; 1854–1867)=== Leta 1782 je bil dvonivojski sistem upravnih enot ukinjen in kraljestvo je bilo razdeljeno na 18 standardnih kresij (poljsko circuły, ukrajinsko okrugi), podobno kot v drugih ne-madžarskih delih Habsburškega cesarstva. Sistem je ostal v veljavi, razen v letih 1850–1853, dokler niso bile kresije leta 1867 dokončno odpravljene. Leta 1786 je Bukovina, nekdanji severozahodni del Moldavije, ki jo je Rusija zasedla med [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turško vojno]] leta 1769 in jo leta 1774 prepustila Habsburški monarhiji v "znak hvaležnosti", postala del Galicije kot Bukovinska kresija. Pred tem so Bukovino upravljali kot vojaška kresija. Po tretji delitvi Poljske leta 1795 so bila tri najbolj zahodne kresije – Misleniško, Novosaško in Bohnijsko – prenesena v zahodno Galicijo. Dukljanska kresija je postalo Jaslovska kresija. Zahodna Galicija je bila leta 1803 združena z ožjo Galicijo. S [[Schönbrunnski sporazum|Schönbrunnskim sporazumom]] iz leta 1809, ki je končal vojno pete koalicije, je bila Avstrija prisiljena odstopiti kresijo Zamość, skupaj z vsemi pridobitvami tretje delitve, [[Vojvodina Varšava|Varšavski vojvodini]]. Ti deli so leta 1815 postali del [[Kongresna Poljska|Kongresne Poljske]] pod ruskim nadzorom. Krakov je bil izvzet in je postal Svobodno mesto Krakov. Avstrija je bila prisiljena odstopiti Tarnopolsko kresijo in večino Zaleške kresije Rusiji. Obe kresiji sta bili združeni v Tarnopolsko kresijo. Ostanek Zaleške kresije je bil združen z delom Stanislavske kresije v Kolomersko kresijo. Ko je bila Tarnopolska kresija leta 1815 vrnjena Avstriji, sta bila prejšnja dela ponovno ločena. Nekdanja Zaleška kresija je postala Čortkovska kresija. Do leta 1815 je večina kresij dobila ustaljene meje. Leta 1819 se je Misleniška kresija preimenovalo v Vadoviško kresijo. Leta 1846 je Avstrija priključila Svobodno mesto Krakov, ki je postalo [[Veliko krakovsko vojvodstvo]]. Upravno se je vojvodstvo obravnavalo kot galicijsko Krakovsko kresijo. Leta 1850 so kresije na kratko zamenjali z okraji (nemško Regierungsbezirke/Bezirkshauptmannschaften),<ref name="Act of 8 May 1850">Gesetz vom 8. Mai 1850, RGBl. 383/1850: "Verordnung des Ministeriums des Innern vom 8. October 1850, wodurch die von Seiner Majestät sanctionirte Organisation der politischen Verwaltung der Königreiche Galizien und Lodomerien mit den Herzogthümern Auschwitz und Zator und dem Großherzogthume Krakau kundgemacht wird". Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Österreich (in German). 8 October 1850. Retrieved 9 July 2023 – via ÖNB-ALEX - Historische Rechts- und Gesetztexte Online.</ref> vendar so bile te reforme leta 1853 razveljavljene, natančna upravna struktura pa naj bi bila določena kasneje.<ref name="Act of 19 Jan 1853">Gesetz vom 19. Jänner 1853, RGBl. 10/1853.</ref> Leta 1854 so bile kresije uradno ponovno ustanovljena, razdeljena na okraje (nemško Amtsbezirke), in združena v dve upravni regiji (nemško Verwaltungsgebiete, upravna obnočja) - Lemberg (Lvov) in Krakov. Lemberg in Krakov sama sta bila statutarni mesti, podrejeni neposredno avstrijski kroni.<ref name="Act of 24 Apr 1854">{{navedi splet|url=https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=18540004&seite=00000400|title=Verordnung der Minister des Innern, der Justiz und der Finanzen vom 24. April 1854}}</ref> ===Upravne kresije in politični okraji (1850–1853)=== Leta 1850 sta bili Galicija in Lodomerija razdeljeni na tri vladne kresije, poimenovana po njihovih glavnih mestih: Lvov (Lviv/Lvov), Krakov (Krawów) in Stanislav (Stanislaviv/Stanisławów, zdaj Ivano-Frankivsk). Kresije so bile nato ukinjene in nadomeščene s političnimi okraji. V teh kresijah je bilo 19, 26 oziroma 18, skupaj torej 63 okrajev.<ref name="Act of 8 May 1850"/> Vladne kresije in politični okraji so bili leta 1853 ukinjeni,<ref name="Act of 19 Jan 1853" /> naslednje leto pa so bile kresije formalno ponovno vzpostavljena.<ref name="Act of 24 Apr 1854" /> ===Politične kresije (1867–1918) === [[Slika:Galicia administrative1914.jpg|300px|right|thumb|Okrožja Kraljestva Galicije in Lodomerije leta 1914]] Leta 1867 je bila kraljevina ponovno razdeljena na številne politične kresije (nemško Okrožna središča), v poljščini imenovana powiaty. Kresij je bilo sprva 74.<ref name="23 Jan 1867">Gesetz vom 23. Jänner 1867, RGBl. 17/1867: {{navedi splet|url=https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rgb&datum=18670004&seite=00000035|title=Verordnung des Staatsministeriums vom 23. Jänner 1867, über die Reform der politischen Verwaltung in den Königreichen Galizien und Lodomerien mit dem Großherogthume Krakau und den Herzogthümern Auschwitz und Zator|language=de|date=1801-01-23|access-date=2023-07-09|work=Reichs-Gesetz-Blatt für das Kaiserthum Österreich|via=ÖNB-ALEX - Historische Rechts- und Gesetztexte Online}}</ref> Leta 1914 jih je bilo 82.<ref> {{navedi splet|url=http://www.ukrstor.com/ukrstor/galicia540_30.jpg|title=Map of the Kingdom with its county division|last=Lenius|first=Brian J.|work=Genealogical Gazetteer of Galicia|edition=2nd|location=Anola, Canada|year=1993|archive-url=https://web.archive.org/web/20120218212734/http://www.ukrstor.com/ukrstor/galicia540_30.jpg|archive-date=2012-02-18}}</ref> Glavno mesto kraljevine je bil Lvov (ukrajinsko Lviv), neuradna prestolnica zahodnega dela Galicije in drugo najpomembnejše mesto v regiji pa je bil Krakov. ==Vlada== Po delitvi Poljske je regijo upravljal imenovani guverner, kasneje podregent. Med vojno je funkcijo podregenta dopolnjeval vojaški guverner. Leta 1861 je bil ustanovljen regionalni zbor, imenovan Deželni sejm, ki je sprva zaradi pomanjkanja ustrezne upravne stavbe do leta 1890 zasedal v stavbi gledališča Skarbek. ===Podregenti=== [[Slika:Government House in Lviv.jpg|thumb|250px|Palača podregenta v Lvovu]] Seznam podregentov od leta 1900: * grof Leon Piniński (31. marec 1898 – junij 1903) * grof Andrzej Kazimierz Potocki (8. junij 1903 – 12. april 1908) * grof Count Michał Bobrzyński (28. april 1908 – 14. maj 1913) * Witold Korytowski (14. maj 1913 – 20. avgust 1915) * ruska okupacija (september 1914 – 1915) * Hermann von Colard (avgust 1915 – 8. april 1916) * Baron Erich von Diller (april 1916 – marec 1917), po ruski okupaciji izgnan * ruska okupacija (1916 – 26. julij 1917) * grof Karl Georg Huyn (1917 – 1. november 1918), dejansko podrejen regentskemu svetu in njegovemu generalnemu komisarju knezu Witoldu Leonu Czartoryjskemu in ne avstrijski kroni. ==Demografija== [[Slika:Покуття 1.jpg|thumb|Ljudstva vzhodne Galicije]] [[Slika:Zarubezhnaia Rus.jpg|thumb|Dmitry Vergun: regije, naseljene z Ukrajinci]] [[Slika:Drohobych Synagogue2018.jpg|thumb|Koralna sinagoga v Drogobiču je bila osrednja sinagoga Galicije in Lodomerije]] Leta 1773 je imela Galicija približno 2,6 milijona prebivalcev v 280 mestih in trgih ter približno 5.500 vaseh. Imela je skoraj 19.000 plemiških družin z 95.000 člani, kar je pomenilo približno 3 % prebivalstva. "Nesvobodni" so predstavljali 1,86 milijona prebivalcev, se pravi več kot 70 % prebivalstva. Število polnopravnih kmetov je bilo majhno, vendar je ogromna večina (84 %) imela le majhna posestva ali pa jih sploh ni imela. Galicija je imela najbolj raznoliko etnično sestavo v celi Habsburški monarhiji: Poljake, Ukrajince, galicijske Nemce, Armence, Jude, Madžare, Rome, Lipovane in druge. Poljaki so živeli večinoma na zahodu, Ukrajinci (takrat pogosto poimenovani Rusini/Rutenci) pa so prevladovali v vzhodnem deli kraljevine (Rutenija). Judje so se v Galicijo priselili v [[Srednji vek|srednjem veku]] iz Nemčije in so večinoma govorili [[jidiš]]. Nemško govoreče prebivalce so pogosto imenovali "Sasi" ali "Švabi", čeprav večina njih ni prihajala iz Saške ali Švabske, kot na primer transilvanski Sasi in donavski Švabi. Bilo je tudi nekaj [[Menoniti|menonitov]], ki so večinoma prihajali iz [[Švica|Švice]], in so govorili narečje palatinske nemščine, ki je bila blizu pensilvanski nemščini. Identifikacija prebivalcev, ki so se jasno razlikovali po jeziku, kot so bili Sasi in Romi, ni bila problematična, med drugimi pa je večjezičnost pogosto zabrisala meje. Bolj jasno so bile začrtane verske meje. Večina Poljakov je bila katoličanov, medtem ko so bili Ukrajinci večinoma grkokatoliki in so v preteklosti spadali v Kijevsko metropolijo. Tretja največja verska skupina so bili [[Judje]] s svojimi večinoma tradicionalnimi verskimi obredi, ki so se kasneje razvili v ortodoksno judovstvo. Lokalna judovska skupnost je imela močan občutek pripadnosti in se je imenovala Galicijani, da bi se razlikovala od drugih aškenaskih judovskih skupnosti v vzhodni Evropi.<ref name="A successful Austrian invention">{{navedi novice |title=A successful Austrian invention |url=https://www.economist.com/books-and-arts/2014/11/15/a-successful-austrian-invention |access-date=20 February 2021 |publisher=The Economist |date=15 November 2014}}</ref> Judovska skupnost Galicije je bila leta 1772 večinoma ortodoksna ali hasidska in mnogi so reforme, ki jih je uvedel cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]], kot je bila uvedba vojaške obveznosti, razumeli kot obliko zatiranja. Reforme so Galicijane privedle do razkola med ortodoksno in hasidsko skupnostjo, zavezano tradicionalnim vrednotam, in "modernizatorji", ki so želeli spremembe.<ref name="A successful Austrian invention"/> Povprečna pričakovana življenjska doba je bila 27 let za moške in 28,5 let za ženske, v primerjavi s 33 in 37 leti na [[Češka|Češkem]], 39 in 41 leti v [[Francija|Franciji]] ter 40 in 42 leti v [[Anglija|Angliji]]. Tudi kakovost življenja je bila precej nižja, saj je bila Galicija najrevnejša provinca v Avstrijskem cesarstvu.<ref name="A successful Austrian invention"/> Letna poraba mesa ni presegla 10 kg na prebivalca, v primerjavi z 24 kg na [[Ogrska|Ogrskem]] in 33 kg v [[Nemčija|Nemčiji]]. Slednje je bilo predvsem posledica precej nižjega povprečnega dohodka. Leta 2014 je revija ''The Economist'' zapisala: ''"Revščina v Galiciji v 19. stoletju je bila tako ekstremna, da je postala pregovorna in so regijo imenovali Golicija in Gladomerija"''.<ref name="A successful Austrian invention"/> Leta 1888 se je Galicija raztezala na 78.550 kvadratnih kilometrih in imela približno 6,4 milijona prebivalcev, vključno s 4,8 milijona kmetov, ki so tvorili 75 % celotnega prebivalstva. Gostota prebivalstva je bila z 81 prebivalci na kvadratni kilometer višja kot v Franciji (71 prebivalcev/km²) ali Nemčiji. Prebivalstvo se je do leta 1900 povečalo na 7,3 milijona in do leta 1910 na 8 milijonov.<ref>{{navedi splet|title=Austria-Hungary: historical demographical data of the administrative division prior to 1918|url=http://www.populstat.info/Europe/austriop.htm|website=Populstat|access-date=17 February 2018}}</ref> {|class="wikitable" |+ Verska demografija<br />(po popisu prebivalstva leta 1910) |- ! Religija ! colspan=2 | Pripadniki |- | Rimokatoliška |align=right| 3.731.569 |align=right| 46,5% |- | Grkokatoliška |align=right| 3.379.613 |align=right| 42,1% |- |Judovska |align=right| 871.895 |align=right| 10,9% |- | Protestantska |align=right| 37.144 |align=right| 0,5% |- | Druga |align=right| 5.454 |align=right| <0,1% |- | Skupaj |align=right| 8.025.675 |align=right| |} ===Jezikovna in verska struktura leta 1910=== [[Slika:Galicja religion1.png|left|220px|Rimokatoliška populacija|alt=Roman Catholic population of Galicia in the 1910 census|thumb]] [[Slika:Galicja religion2.png|220px|Grkokatoliška in pravoslavna populacija|thumb]] [[Slika:Galicja language.png|center|220px|Razširjenost poljskega ali ukrajinskega jezika |alt=Prevalence of Polish or Ukrainian language in Galicia in 1910|thumb]] ===Jezikovna in verska struktura v nekdanji Galiciji leta 1931 === [[Slika:Galicja 1931 religion1.png|left|thumb|220px|Rimokatoliška populacija]] [[Slika:Galicja 1931 religion2.png|right|thumb|220px|Grkokatoliška in pravoslavna populacija]] [[File:Galicja 1931 languages.png|center|thumb|220px|Razširjenost poljskega ali ukrajinskega jezika]] ==Gospodarstvo== Galicija je bila gospodarsko najmanj razvit del Avstrije in je od dunajske vlade prejemala precejšnjo finančno podporo. Stopnja razvoja Galicije je bila primerljiva ali višja od ravni Rusije in Balkana, vendar precej nižja od zahodne Evrope. Prvi podroben opis gospodarskega stanja v regiji je pripravil Stanislaw Szczepanowski (1846–1900), poljski pravnik, ekonomist in kemik, ki je leta 1873 objavil prvo različico svojega poročila z naslovom ''Nędza galicyjska w cyfrach'' (''Galicijska revščina v številkah''). Na podlagi lastnih izkušenj delavca v indijskem uradu, pa tudi svojega dela na razvoju naftne industrije v Borislavski regiji in uradnih podatkov popisa prebivalstva, ki jih je objavila avstro-ogrska vlada, je Galicijo opisal kot eno najrevnejših regij v Evropi. Statistika kaže, da sta bili Galicija in Lodomerija revnejši od območij zahodno od njiju. Povprečni dohodek na prebivalca ni presegel 53 renskih guldnov (RG), v primerjavi z 91 RG v Kraljevini Poljski, 100 na Ogrskem in več kot 450 v Angliji v tistem času. Tudi davki so bili relativno visoki in so znašali 9 renskih guldnov na leto (približno 17 % letnega dohodka), v primerjavi s 5 % v Prusiji in 10 % v Angliji. Tudi odstotek ljudi z višjimi dohodki je bil precej nižji kot v drugih delih monarhije in Evrope: davek na luksuz, ki so ga plačevali ljudje, katerih letni dohodek je presegel 600 RG, je plačalo 8 ljudi na vsakih 1000 prebivalcev, v primerjavi z 28 na Češkem in 99 v Spodnji Avstriji. Kljub visokim davkom je državni dolg galicijske vlade ves čas presegal 300 milijonov RG, kar je bilo približno 60 RG na prebivalca. Avstro-ogrska vlada je regijo imela predvsem za rezervoar poceni delovne sile in rekrutov za vojsko, pa tudi kot tamponski pas pred Rusijo. V Galiciji se je šele v začetku 20. stoletja začela razvijati težka industrija, ki je bila primerljiva z večjim delom Rusije in Balkana. Že takrat je bila industrija povezana večinoma z vojsko. Največje državne naložbe v regiji so bile železnice in trdnjave v Przemyślu, Krakovu in drugih mestih. Industrijski razvoj je bil večinoma povezan z zasebno naftno industrijo, ki jo je ustanovil Robert Doms, in s solnimi rudniki v [[Rudnik soli Wieliczka|Wieliczki]], ki so delovali vsaj od srednjega veka. ===Industrija=== Leta 1880 je bila industrija v Galiciji na zelo nizki ravni. Leta 1857 je v industriji delalo 102.189 ljudi oziroma 2,2 % prebivalstva. Do leta 1870 se je to število povečalo na 179.626 oziroma 3,3 % prebivalstva. ===Industrija nafte in plina=== [[Slika:Galicia 1897 1.jpg|thumb|300px|Železniške proge v Galiciji pred letom 1897]] V okolici Drogobiča in Borislava so sredi 19. in v začetku 20. stoletja odkrili znatne zaloge nafte in razvili ustrezno industrijo.<ref name=DrohobychOil>{{navedi splet | last1 = Schatzker | first1 = Valerie | last2 = Erdheim | first2 = Claudia | last3 = Sharontitle | first3 = Alexander | title = Petroleum in Galicia | url = http://kehilalinks.jewishgen.org/drohobycz/history/petroleum.asp | publisher = Drohobycz Administrative District: History | access-date = April 20, 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160410201456/http://kehilalinks.jewishgen.org/drohobycz/history/petroleum.asp | archive-date = April 10, 2016 }}</ref><ref name=CarpathianOil>{{navedi knjigo | last1= Golonka | first1 = Jan | last2 = Picha | first2 = Frank J. | title = The Carpathians and Their Foreland: Geology and Hydrocarbon Resources | publisher = American Association of Petroleum Geologists (AAPG) | date = 2006 | isbn = 978-0-89181-365-1}}</ref> Prva poskusna vrtanja so bila opravljena leta 1854 v Bóbrki v zahodni Galiciji<ref name=DrohobychOil/><ref name=CarpathianOil/> in leta 1867 je bila v Kleczanyju v zahodni Galiciji izvrtana vrtina, globoka približno 200 metrov.<ref name=DrohobychOil/><ref name=CarpathianOil/> 31. decembra 1872 je bila odprta železniška proga, ki je povezovala Borysław (zdaj Borislav) z bližnjim mestom Drogobič. V Galicijo sta leta 1882 prišla Američan John Simon Bergheim in Kanadčan William Henry McGarvey.<ref name=McGarvey>{{navedi splet | last1 = Creswell | first1 = Sarah | last2 = Flint | first2 = Tom | title = William H. McGarvey (1843–1914) | url = http://www.engineeringhistory.on.ca/index.php?id=33 | publisher = Professional Engineers Ontario | access-date = April 20, 2016 | archive-date = April 28, 2016 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160428002848/http://www.engineeringhistory.on.ca/index.php?id=33 }}</ref> Njuno podjetje MacGarvey in Bergheim je izvrtalo vrtine, globoke od 700 do 1000 metrov, in odkrilo velika nahajališča nafte.<ref name=McGarvey/> Leta 1885 sta svoje podjetje preimenovala v Galicijsko-karpatsko naftno družbo s sedežem na Dunaju. McGarvey je bil glavni administrator, Bergheim pa terenski inženir. V Marjampolu blizu Gorlic v jugovzhodnem kotu Galicije sta zgradila ogromno rafinerijo,<ref name=McGarvey/> ki je veljala za največje in najučinkovitejše podjetje v Avstro-Ogrski. Zgrajena je bila v šestih mesecih in zaposlovala 1000 mož.<ref name=McGarvey/> Vlagatelji iz Velike Britanije, Belgije in Nemčije so zatem ustanovili še več podjetij za razvoj naftne in plinske industrije v Galiciji.<ref name=DrohobychOil/> Zaradi tega pritoka kapitala se je število naftnih podjetij do leta 1884 zmanjšalo z 900 na 484, do leta 1890 pa na 285 podjetij s 3700 delavci.<ref name=McGarvey/> V istem času se je število rafinerij nafte povečalo z 31 leta 1880 na 54 leta 1904.<ref name=McGarvey/> Do leta 1904 je bilo v Borysławu trideset vrtin globljih od 1000 metrov.<ref name=McGarvey/> Proizvodnja se je med letoma 1905 in 1906 povečala za 50 % in se nato med letoma 1906 in 1909 potrojila zaradi nepričakovanih odkritij ogromnih zalog nafte.<ref name=AustriaOil/> Leta 1909 je proizvodnja dosegla vrhunec z 2.076.000 tonami oziroma 4 % svetovne proizvodnje.<ref name=DrohobychOil/><ref name=CarpathianOil/> Naftna polja v Borysławu in bližnjih Tustanowicah, pogosto imenovana "poljski Baku", so predstavljala več kot 90 % proizvodnje nafte v Avstro-Ogrski.<ref name=AustriaOil/><ref name=DrohobychOil/><ref name=Thompson1916>{{navedi knjigo | last = Thompson | first = Arthur Beeby | title = Oil-field Development and Petroleum Mining | url = https://books.google.com/books?id=W6E2AQAAMAAJ&q=Borys%C5%82aw+oil&pg=PA31 | publisher = Van Nostrand | date = 1916}}</ref> Število prebivalcev Boryslawa se je od 500 v 60. letih 19. stoletja do leta 1898 povečalo na 12.000.<ref name=AustriaOil/> Leta 1909 je bilo ustanovljeno podjetje Polmin za pridobivanje in distribucijo zemeljskega plina s sedežem v Lvovu. Na prelomu stoletja je bila Galicija četrta največja proizvajalka nafte na svetu.<ref name=DrohobychOil/> Znatno povečanje proizvodnje nafte je hkrati povzročilo padec njene cene.<ref name=DrohobychOil/> Tik pred [[Balkanski vojni|balkanskima vojnama]] se je proizvodnja nafte v Galiciji zelo hitro zmanjšala. Med prvo svetovno vojno je bila Galicija glavni vir nafte Centralnih sil.<ref name=DrohobychOil/> ===Kultura=== Časnika: ''Gazette de Leopol'' (1776),{{sfn|Magocsi|1983|p=106}} ''Slovo'' (ukinjen leta 1876 z [[Emski dekret|Emskim dekretom]] carja [[Aleksander II. Ruski|Aleksandra II.]])<ref>{{navedi knjigo |last=Subtelny |first=Orest |url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/332 |title=Ukraine: a history |year=2000 |page=283 |publisher=University of Toronto Press}}</ref> Tednik: ''Zorja galicka'' (prvič izšel 15. maja 1848)<ref>{{navedi knjigo |last=Subtelny |first=Orest |url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/332 |title=Ukraine: a history |year=2000 |page=248|publisher=University of Toronto Press}}</ref> ==Zastava== Do leta 1849 so bile Galicija, Lodomerija ter Bukovina ena sama provinca z zastavo, sestavljeno iz zgornje modre in spodnje rdeče vodoravne črte. Leta 1849 je Bukovina postala neodvisna in obdržala modro-rdečo zastavo. Galicija je dobila novo zastavo, sestavljeno iz treh vodoravnih črt: modre, rdeče in rumene. Ta zastava je ostala v rabi do leta 1890, ko je Galicija-Lodomerija dobila novo zastavo, sestavljeno iz dveh vodoravnih črt, zgornje rdeče in spodnje bele. Ta zastava je ostala v rabi do razpada Kraljestva Galicije-Lodomerije leta 1918 in je prikazana tudi na Ströhlovem ''Avstro-Ogrskem grbovniku'' iz leta 1898. <gallery> Slika:Flag of Galicia and Lodomeria (1849-1890).svg|1772–1800, 1849–1890 Slika:Flag of Galicia-Lodomeria (until 1849).svg|1800–1849, 1890-1918 </gallery> ==Vojska== Kraljestvo je bilo razdeljeno na tri glavne vojaške kresije s središči v Krakovu, Lvovu in Przemyślu. Lokalna vojska je za komunikacijo uporabljala specializiran jezik, znan kot vojaški slovanski jezik. Ena glavnih vojaških enot je bila 1. armada, ki so jo sestavljali 1. (Krakovski), 5. (Prešporski) in 10. (Przemyślski) korpus. <gallery> Slika:Ulanen 13.jpg|1772–1800, 1849–1890|13. galicijski ulanski polk v bitki pri Custozi leta 1866 Slika:Shako of Polish National Guard in Lviv in 1848.PNG|[[Čaka]] Poljske narodne garde v Lvovu leta 1848 </gallery> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * {{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul R.|author-link=|title=Galicia: A Historical Survey and Bibliographic Guide|year=1983|location=Toronto|publisher=University of Toronto Press|isbn=978-0-8020-2482-4|url=https://books.google.com/books?id=qgTrJm85sDQC}} * {{Cite journal|last=Wolff|first=Larry|title=Inventing Galicia: Messianic Josephinism and the Recasting of Partitioned Poland|url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_winter-2004_63_4/page/n125|journal=Slavic Review|year=2004|volume=63|number=4|pages=818–840|doi=10.2307/1520422|jstor=1520422|s2cid=155170075}} * {{Cite journal|last=Wolff|first=Larry|title=Kennst du das Land? The Uncertainty of Galicia in the Age of Metternich and Fredro|url=https://archive.org/details/sim_slavic-review_summer-2008_67_2/page/n15|journal=Slavic Review|year=2008|volume=67|number=2|pages=277–300|doi=10.1017/S0037677900023536|jstor=27652844|s2cid=164814456}} * {{navedi knjigo|last=Wolff|first=Larry|title=The Idea of Galicia: History and Fantasy in Habsburg Political Culture|year=2010|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|isbn=978-0-8047-7429-1|url=https://books.google.com/books?id=tgjQYHn7BTkC}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Bivše države v Evropi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1772]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1918]] [[Kategorija:Zgodovina Avstrije]] [[Kategorija:Zgodovina Poljske]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] ckq4fh9cbjw5jt6a4kad72rgiwaqg13 0 585998 6752622 6725565 2026-09-18T18:30:30Z Erardo Galbi 166658 6752622 wikitext text/x-wiki [[Slika:Inuit_conf_map.png|thumb|left|Zemljevid Inuitskega cirkumpolarnega sveta eskimskih ljudstev, (aljaške, kanadske, sibirske in grenlandske)]] [[Slika:Inuit women 1907.jpg|thumb|Eskimka]] [[Slika:Nunivak maskette.jpg|thumb|Nunivak]] [[Slika:Inuit man by Curtis - Noatak AK.jpg|thumb|Inuit u kajaku]] [[Slika:Igloo.jpg|thumb|Iglu]] '''Eskimi''' (sebe imenujejo Inuit; v ednini Inuk) so polarno ljudstvo altajskega ([[Rumena rasa|mongoloidnega]]) tipa, naseljeno na vzhodu od [[grenlandija|Grenlandije]], [[Reka svetega Lovrenca|Zaliva sv. Lovrenca]], ob obali in priobalju [[Severna Amerika|Severne Amerike]] vse do sosednje severovzhodne obale [[Sibirija|Sibirije]] (Jupik ali Juit Eskimi s [[Čukotski polotok|Čukotskega polotoka]]). Eskimi, prebivalci nepreglednih snežnih prostranstev, se po svoji domovini premikajo s pasjimi vpregami, na manjše razdalje pa pozimi uporabljajo krplje. Po morju se premikajo s čolni, kot sta [[kajak]] in [[umiak]]. Njihova oblačila in obutev so topla in krznena. Tipični simboli eskimskega kulturnega izročila so tudi snežna očala z zelo ozkimi režami za oči, katerih namen je zaščititi oči pred snežno slepoto, ki nastane zaradi odboja sončnih (UV) žarkov od zaledenele snežne skorje. Posledica je opekline mrežnice in snežna slepota. Eskimi so miroljubno ljudstvo, v svojem jeziku niso imeli izraza za besedo 'vojna', prav tako kot njihovi južnejši sosedje Indijanci niso imeli besede za 'laž'. Te pomembne značilnosti zahodne kulture so jim prinesli šele beli priseljenci. Danes Eskimi štejejo 17.000 v Kanadi, 1500 v Sibiriji, 45.000 na Grenlandiji in 28.000 na [[Aleuti|Aleutih]] in [[Aljaska|Aljaski]]. Skupno jih je več kot 90.000 južno od [[Severni tečajnik|arktičnega kroga]]. == Ime == Ime ''Eskimi'' izvira iz [[Abenaki|abenaškega]] naziva ''Esquimantsic'' za 'jedci surovega mesa', ki so ga dobili, ker jedo surovo meso. Eskimi se v lokalnih narečjih sami imenujejo ''Inuit'', ''Innuit'', ''Innuin'' itd., kar preprosto pomeni 'ljudje'. Pri drugih sosednjih indijanskih plemenih, ki do njih niso imela simpatij, so jih imenovali:'' En-na k'ié'' (sovražniki), Indijanci Slave, enako velja za ime ''En-na-k'e'' pri Indijancih Kavčodinne. Nekatera sosednja plemena [[Algonquian]] so jih imenovala Nottaway, kar pomeni 'kače'. Indijanci Kenai ali Tnaina so jih imenovali Ultsehaga (sužnji), saj je bilo običajno, da so nekateri [[Athapaskan|Atapaskani]] s seboj vlačili Eskime za sužnje, od tod tudi to ime. Ime ''Chippewa'' (jezikovnega rodu Algonquian) Eshkibod ima zagotovo enak pomen kot abenaško ime ''Esquimantsic''. Ime ''Eskimi'' se je ukoreninil po vsem svetu, zato se uporablja tudi v strokovni literaturi. Prvič se ime ''Eskimo'' v poročilih pojavi leta 1612 pri Pierru Biardu kot 'Excominqui' (izobčeni). Nastalo je iz abenaškega imena za 'jedce surove hrane' in po Lipsovi iz 'Excominqui'. Meso in ribe, pogosto surove, so skoraj izključna hrana. Indijanci so to smatrali za barbarstvo. Biard, ki je bil med njimi prvi duhovnik, meni, da je treba te domorodce smatrati za 'izobčene', saj so bili sovražni do krščanstva. Biard je besedo zapisal v latinščini. Lipsova (Eva Lips) zato meni, da sta abenaško ime in Biardovi 'izobčeni' korenine eskimskega imena. V angleščini se glasi ''Eskimo'', v francoščini ''Esquimaux'', v slovenščini ''Eskimi''. Ime ''Inuit'', kot se imenujejo sami, je že v množini in ga je napačno pisati ''Inuiti''. [[Slika:Inuktitut_dialect_map.svg|thumb|left|Razširjenost jezikovnih različic po Arktiki (brez Sibirije)]] == Jezik == Jezik Eskimov pripada družini ali veliki družini (phylum; pl. Phyla) [[Eskimo-Aleutian]], kateri pripada skupaj z jezikom ljudstva [[Aleuti (ljudstvo)|Aleutov]] (ali Oonangan). == Kultura == === Društvo === Eskimi živijo izjemno težko življenje, v katerem je mogoče preživeti le v složni skupnosti, kjer se člani lahko zanesejo drug na drugega. Zaradi tega je pri njih, podobno kot pri Abenakih, obstajalo posebno partnerstvo med dvema moškima, katerega glavna naloga je bila medsebojna zaščita, na primer na poti ali medsebojna delitev žensk. Tukaj je zagotovo tudi razlog, zakaj so le najbolj intimne stvari zasebna lastnina. Eskimi so organizirani v majhnih skupinah, moška in ženska dela pa so strogo ločena. Moška naloga je zgraditi dom in loviti. Ženska naloga je voditi gospodinjstvo. Vodja takšne skupine mora biti sposobna oseba in je odgovoren za oskrbo svoje skupine, zlasti mora biti sposoben priti do virov hrane. Tradicionalni sistem sorodstva eskimskih skupin je podoben ameriškemu. Eskimi poznajo tudi organizacijo plemena, vendar v večini primerov to 'pleme' ni povsem razvito. Imena teh skupnosti se končajo na ''–miut'' (izg. mjut) v pomenu 'ljudje iz', kot 'ljudje od tod' ali 'ljudje od tam'. Takšne skupine kot 'ljudje od tod' se pogosto pojavijo na povsem drugih mestih in lokacijah, kot so bili prvič videni. === Hiša === Eskimi živijo v več tipih hiš. Obstajajo [[šotor]]i iz kož [[Severni jelen|karibujev]] in [[Plavutonožci|tjulnjev]], kar je zanje ustrezna poletna zaščita in zavetje. V hladnejši sezoni se gradijo bivališča iz kamna, naplavljenega lesa. Zimska hiša Eskimov ima tri osnovne značilne elemente, to so: # Hodnik, ki se začne zunaj in vodi v notranji del hiše; # Klopi z mesti za svetilke in # pregrade, ki klop delijo na več predelkov. To, pravi Mauss, je odvisno od lokacije in kaže spremenljive značilnosti ter ustvarja več sekundarnih variacij. Tako je v Angmagsaliku hiša dolga 7,5 m – 15 m. Praviloma leži na nagnjenem terenu in daje vtis, da je pod zemljo. Vanjo se lahko vstopi le na kolenih skozi nizek hodnik. Tla so prekrita z ravnimi kamni, na dnu pa je klop, enodelna, široka 1,2-1,5 metra in 30 cm nad tlemi. Klop je na južni in zahodni [[Grenlandija|Grenlandiji]] nekoč počivala na stebrih, kot danes ob [[Mackenziejeva reka|Mackenzijevi reki]] in na Aljaski, medtem ko se v Angmagsaliku opira na kamne in šoto. Nizke pregrade delijo klop na predelke, od katerih vsak pripada eni družini. Na območju Mackenzijeve reke je veliko plavajočega lesa, zato je hiša zgrajena iz velikih hlodov, postavljenih pod pravim kotom, enega na drugega. Ta hiša ima štiri strogo ločene predelke, klop je višje dvignjena kot na Grenlandiji, hodnik je še nižji in se povezuje s hodnikom predelka, in je najpogosteje obrnjen proti jugu. [[Slika:Greenland kayak seal hunter 2006.jpg|thumb|desno|Kajak]] V notranjosti eskimskih hiš je lahko ena (v šotoru) pa do več družin (hiše iz kamna ali lesa). V majhnih hišah iz kamna in tistih iz snega je lahko število družin do dve. Na vzhodni Grenlandiji je lahko v hišah od 6 do 9 družin, včasih pa na zahodni Grenlandiji tudi deset družin. Poleg zasebnih hiš obstaja tudi ''kashim'', hiša za zbiranje, katere ime je skrajšano, vendar dobesedno pomeni 'moje mesto za zbiranje'. Nahaja se po vsej Aljaski in pri vseh plemenih na ameriški obali do rta Atkinson. Na Grenlandiji ni sledi ''kashimov''. Američani to bivališče, kjer Eskimi preživljajo svoje družabno življenje, napačno imenujejo ''Dance House''. Znani eskimski iglu se večinoma uporablja na potovanjih, zgrajen je iz snežnih blokov. Pogosto ga imenujejo snežna hiša. === Lov in ribolov === Domovina Eskimov je [[tundra]], nizka, ravna, brez dreves, trajno zamrznjena pokrajina, razen prvih nekaj centimetrov tal poleti. So lovci na karibuje in morske sesalce (plavutonožce, [[mrož]]e in [[kit]]e) ter ribiči, na rekah in morski obali. Odvisno od sezone eskimske skupine tavajo v iskanju določene vrste hrane. V pozni pomladi in poleti lovijo črede karibujev in jih ubijajo med prečkanjem rek, edina hrana rastlinskega izvora prihaja iz želodcev teh živali. Ribe lovijo na različne načine, zlasti ko gredo gorvodno zaradi drstenja, uporabljajo mreže ali vrše. Pozimi Eskimi lovijo tjulnje na zamrznjenem [[ocean]]u, kar je značilno za skupine v osrednjem delu severne Kanade. V ledu vrtajo luknje, skozi katere tjulnji prihajajo po zrak. Pri takšnem lovu pogosto uporabljajo tudi pse, da jih izsledijo. Lovec čaka s harpuno z zastrupljeno konico, pogosto tudi več ur v hudem mrazu. Na Grenlandiji in zahodni Aljaski, kjer led ni popolnoma okoval morja, tjulnji in mroži pomolijo glave med plavajočimi ledenimi ploščami, da bi zajeli zrak. Eskimski lovec bi stal na ledeni plošči ali v kajaku in čakal na priložnost, da pošlje svojo harpuno proti živali. V novejšem času Eskimi pri teh lovih uporabljajo tudi puške. === Pripomočki in orodje === [[Slika:Inuit Goggles.jpg|thumb|Eskimska snežna očala]] [[Slika:Inuit Ulu.JPG|thumb|desno|Sodobnejši ulu iz 19. ali 20. stoletja z otoka Blacklead na Cumberland Soundu. Ima obliko polmeseca in se uporablja za rezanje. Starejši tipi so bili izdelani iz skrilavca (rezilo) in rogov karibuja (ročaj)]] Eden zanimivejših primerkov eskimske materialne kulture je nož ''ulu'', ženski nož, sestavljen iz ročaja in polkrožnega rezila. En primerek iz obdobja, morda kulture Punuk (500-1200 pr. n. št.), je bil najden na Aljaski. Njegovo rezilo je iz [[skrilavec|skrilavca]]. Ročaji ''ulu''-nožev so bili izdelani iz rogov losa ali karibuja, rezilo pa iz skrilavca, danes iz jekla. === Kajak in umiak === [[Slika:Inuit at Moravian Mission Station at Kuskokwim-River 1900.jpg|thumb|Inuit]] [[Umiak]] je odprt čoln iz lesenega ogrodja, prekrit s kožo tjulnja ali mroža. To plovilo lahko prevaža 30 ljudi in nekaj ton blaga. V zahodnem Arktiku ga Eskimi uporabljajo tako za potovanja kot za lov. Dolg je približno 9 ali 10 metrov, širok dva metra in en meter globok. V vzhodnem Arktiku služi za transport. Umiak pogosto imenujejo 'ženski čoln', ker so ga upravljale predvsem ženske, medtem ko so moški lovili. Drugo znano eskimsko plovilo je [[kajak]]. Ta usnjeni čoln je nepotopljiv, vendar izjemno nestabilen za slabega kajakaša, kar v arktičnih vodah praviloma pomeni smrt. Obstaja več tipov, ima odlične manevrske sposobnosti. Dolg je od 3 do 9 metrov, širok od 38 do 82 centimetrov in globok od 17 do 39 centimetrov. Kajak Eskimom služi za lov na morske sesalce in ptice. Orožje lovca v kajaku je harpuna. == Plemena in skupnosti pri Eskimih == Po [[Franz Boas|Boasu]] obstaja 8 geografskih skupin: * grenlandska, * Eskimi Baffinove dežele in Labradorja, * Eskimi polotoka Melville, severnega Devona, severne Baffinove dežele in severozahodne obale Hudsonovega zaliva, * izumrli Sagdlirmiut, * Eskimi Boothia Felixa (danes Boothia), King Williama in sosednjega kopna, * Eskimi Viktorije in zaliva Coronation (vključno z Kangormiuti in Kidneliki, ki sta morda eno pleme), * Eskimi med Bathurstom in Herschelom, vključno z ustjem Mackenzijeve reke in * aljaški Eskimi. Swantonov seznam je nekoliko drugačen: * I. Labradorski Eskimi * II. Centralni Eskimi * III. Mackenzie Eskimi (Eskimi Mackenzijeve reke ) * IV. Grenlandski Eskimi * V. Aljaški Eskimi * VI. Yupik (delno na Aljaski, delno v Sibiriji) == Splošni in citirani viri == * {{navedi knjigo |last=Kaplan |first=Lawrence D. |chapter=The Language of the Alaskan Inuit |pages=131–158 |editor=Dirmid R. F. Collis |title=Arctic Languages. An Awakening |publisher=[[UNESCO]] |location=Vendôme |year=1990 |isbn=92-3-102661-5 |chapter-url=http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000861/086162e.pdf}} * {{navedi knjigo |last=Menovshchikov |first=Georgy |chapter=Contemporary Studies of the Eskimo–Aleut Languages and Dialects: A Progress Report |pages=69–76 |editor-first=Dirmid R. F. |editor-last=Collis |title=Arctic Languages. An Awakening |publisher=[[UNESCO]] |location=Vendôme |year=1990 |isbn=92-3-102661-5 |chapter-url=http://unesdoc.unesco.org/images/0008/000861/086162e.pdf}} * {{navedi knjigo |last=Nuttall |first=Mark |url=https://books.google.com/books?id=LcucDSk4w3YC&dq=Eskimo%20pejorative&pg=PA580 |title=Encyclopedia of the Arctic |location=New York |publisher=Routledge |date=2005 |isbn=978-1-57958-436-8}} * {{navedi knjigo |last=Vakhtin |first=Nikolai |chapter=Endangered Languages in Northeast Siberia: Siberian Yupik and other Languages of Chukotka |pages=159–173 |editor=Erich Kasten |title=Bicultural Education in the North: Ways of Preserving and Enhancing Indigenous Peoples' Languages and Traditional Knowledge |publisher=Waxmann Verlag |location=Münster |year=1998 |isbn=978-3-89325-651-8 |chapter-url=http://www.siberian-studies.org/publications/PDF/bevakhtin.pdf |format=PDF |url=http://waxmann.com/index2.html?kat/651.html |access-date=April 22, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070413070114/http://www.waxmann.com/index2.html?kat%2F651.html |archive-date=April 13, 2007}} * {{navedi splet |title=Inuit or Eskimo: Which name to use? |url=https://www.uaf.edu/anlc/resources/inuit_or_eskimo.php |publisher=Alaska Native Language Center |access-date=November 30, 2021}} == Zunanje povezave == {{Wiktionary|eskimo|Eskimo}} {{Commons category|Inuit}} {{Commons category|Yupik}} * [https://archives-manuscripts.dartmouth.edu/repositories/2/resources/1071 ''Some Psychological Aspects of the Impact of the White Man upon the Labrador Eskimo'' Manuscript] at Dartmouth College Library * [https://archives-manuscripts.dartmouth.edu/repositories/2/resources/1184 ''The Traditional Labrador Eskimos'' (1960) Manuscript] at Dartmouth College Library * [https://archives-manuscripts.dartmouth.edu/repositories/2/resources/1110 Victor Levine Manuscripts on origins of the Eskimos] at Dartmouth College Library *[http://www.workersforjesus.com/esk.htm Eskimos--The People of the Arctic, by Stan Griffin] *[http://images.google.hr/images?q=eskimos&hl=hr&lr=&sa=N&tab=wi Foto galerija] [[Kategorija:Ameriški staroselci]] [[Kategorija:Eskimo-Aleutian]] 0vhsb6xw1zby77sdlumh0wko183ypxj 0 586106 6752727 6721087 2026-09-19T07:29:31Z Erardo Galbi 166658 /* Zgodovina */ 6752727 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Italiji | name = Terzo di Aquileia | official_name = Comune di Terzo di Aquileia<br>Comun di Tierç di Aquilee | native_name = Tierç di Aquilee | image_skyline = Chiesa di San Biagio (Terzo di Aquileia) 05.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Župnijska cerkev sv. Blaža | image_shield = Terzo d'Aquileia-Stemma.png | shield_alt = | image_map = Map of comune of Terzo di Aquileia (province of Udine, region Friuli-Venezia Giulia, Italy).svg | map_alt = | map_caption = | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | latd = 45 |latm = 48 |lats = |latNS = N | longd = 13 |longm = 20 |longs = |longEW = E | coordinates_type = type:city(2,326)_region:IT | coordinates_display = | coordinates_footnotes = | region = [[Furlanija - Julijska krajina]] | province = [[Pokrajina Videm|Videm]] | frazioni = Malborghetto (del), Muruzzis, Paludo, Ponte Rosso, Ronchi, San Martino | mayor_party = leva sredina | mayor = Giosualdo Quaini | population_demonym = it. terzesi<br>sl. Terčani | twin1 = | twin1_country = | istat = 030120 | saint = | day = | postal_code = 33050 | area_code = 0431 | website = {{official website|http://www.terzodiaquileia.ud.it/}} | footnotes = }} '''Terzo di Aquileia''' ({{Jezik-fur|Tierç di Aquilee}}, [[Vzhodna furlanščina|vzhodno-furlansko]] ''Tiars''; dob. 'Tretji pri [[Oglej|Ogleju]]') je vas s {{IT|p}} prebivalci<ref name="IT-P"/> ({{IT|y}}) v italijanski deželi [[Furlanija - Julijska krajina]] na vhodu v [[Furlanska nižina|Furlanski nižini]]. == Zgodovina == Skozi Terzo sta potekali dve pomembni rimski cesti, ''[[via Annia]]'' in ''[[via Postumia]]'', ki sta dosegali [[Oglej]] (''Aquileia''). Terzo je bil od Ogleja oddaljen tri [[Milja|milje]], od tod tudi latinsko ime mesta (''Ad Tertium''), ki je v tem zgodovinskem obdobju že obstajalo. Leta 1800 je bogata družina Vianello, lastnica palače Vianello, ki je zdaj sedež občine, ustanovila lastno mestno upravo. Terzo je leta 1138 prešel pod neposredno oblast oglejskega patriarha, leta 1508 pa pod oblast Habsburžanov, kjer je ostal do konca prve svetovne vojne leta 1918, ko je bil priključen Kraljevini Italiji. Občina je bila pod fašizmom leta 1925 ukinjena in priključena Občini Oglej, dokler ni bila pod republiko leta 1947 ponovno ustanovljena. Zaradi tega se dokumenti, ki se nanašajo na obdobje med letoma 1925 in 1947, nahajajo v občinskem arhivu v Ogleju. == Prebivalstvo == === Jeziki === V Terzu prebivalci poleg [[Italijanščina|italijanščine]] uporabljajo tudi [[Furlanščina|furlanščino]]. V skladu z resolucijo št. 2680 z dne 3. avgusta 2001 Sveta avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine je občina vključena v ozemeljsko varstvo furlanskega jezika za namene uporabe zakona št. 482/99, deželnega zakona št. 15/96 in deželnega zakona št. 29/2007.<ref>{{Cita web|url=https://arlef.it/it/risorse/toponomastica-ufficiale/|titolo=Toponomastica: denominazioni ufficiali in lingua friulana.}}</ref><br />Furlanščina, ki se govori v Terzu, je ena od različic [[Vzhodna furlanščina|goriške furlanščine]] (vzhodne furlanščine).<ref>{{Cita web|url=https://arlef.it/it/lingua-e-cultura/lingua/|titolo=Lingua e cultura}}</ref> == Viri in sklici == == Zunanje povezave == {{Commons|Terzo di Aquileia}} == Sklici == {{sklici}} {{Province of Udine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Videmska pokrajina - občine]] 3i35qf65ndbeamhrrjliscl081tqran 0 586363 6752621 6719425 2026-09-18T18:29:07Z Erardo Galbi 166658 6752621 wikitext text/x-wiki {{Infobox protected area | name = Narodni park Sarek | alt_name = Sareks nationalpark | iucn_category = II | photo = Pierikpakte in Sarek.jpg | photo_width = 288 | photo_caption = Gora [[Pierikpakte]] v masivu Äpar | location = okrožje Norrbotten, [[Švedska]] | nearest_city = | coords = {{coord|67|17|N|17|42|E|region:SE_type:landmark|display=inline,title}} | area_km2 = 1970 | area_ref = <ref name="naturvårdsverket">{{navedi splet | title=Sarek National Park | url=http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/978-91-620-8478-3.pdf?pid=4159 | publisher=Naturvårdsverket | access-date=13 August 2015 | archive-date=5 March 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160305140326/http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/978-91-620-8478-3.pdf?pid=4159 | url-status=live }}</ref> | established = 1909<ref name=swedishEPA>{{navedi splet|title=Sarek National Park|url=http://www.swedishepa.se/Enjoying-nature/Protected-areas/National-Parks/Sarek/|publisher=Swedish Environmental Agency|access-date=20 July 2014|archive-date=27 July 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140727105303/http://www.swedishepa.se/Enjoying-nature/Protected-areas/National-Parks/Sarek/|url-status=live}}</ref> | visitation_num = | visitation_year = | governing_body = Naturvårdsverket (Agencija za varstvo okolja (Švedske) | website = }} '''Narodni park Sarek''' ({{langx|sv|Sareks nationalpark}}) je [[narodni park]] v občini Jokkmokk na [[Laponska, Švedska|Laponskem]] na severu [[Švedska|Švedske]]. Park, ustanovljen leta 1909, je med najstarejšimi narodnimi parki v Evropi. Meji na dva druga narodna parka, [[Narodni park Stora Sjöfallet|Stora Sjöfallet]] in [[narodni park Padjelanta|Padjelanta]]. Oblika narodnega parka Sarek je približno krožna s povprečnim premerom približno 50 km. Najbolj opazni značilnosti narodnega parka so šest od trinajstih švedskih vrhov nad 2000 m, ki so znotraj meja parka. Med njimi sta druga najvišja gora na Švedskem, Sarektjåkkå in Áhkká, ki je tik pred parkom. Park ima približno 200 gora nad 1800 m, od katerih jih ima 82 imena. Sarek je tudi ime geografskega območja, katerega del je narodni park. Gorsko okrožje Sarek obsega skupno osem vrhov nad 2000 m. Zaradi dolgega pohoda se gore v okrožju redko osvojijo. V narodnem parku Sarek je približno 100 [[ledenik]]ov. Sarek je priljubljeno območje za pohodnike in alpiniste. Začetnikom v teh disciplinah je priporočljivo, da se odpravijo z vodnikom, saj ni označenih poti ali nastanitev, poleg tistih v bližini meja pa sta le dva mostova. Območje je med tistimi, ki prejmejo največ padavin na Švedskem, zaradi česar je pohodništvo odvisno od vremenskih razmer. Prečkajo ga tudi turbulentni potoki, ki jih je nevarno prečkati brez ustreznega usposabljanja. Delta reke Rapa velja za eno najbolj znanih razglednih točk v Evropi, vrh gore Skierfe pa ponuja pogled na to z ledom prekrito ledeniško dolino. Znanstveno postajo Pårte v Sareku (znano tudi kot observatorij Pårte) je v začetku 20. stoletja zgradil švedski mineralog in geograf Axel Hamberg. Ves gradbeni material za koče so morali na gradbišče prinesti nosači. == Imena lokacij == V narodnem parku Sarek, tako kot v večini Sápmija, ima veliko lokacij imena, ki izvirajo iz samskih jezikov.<ref name="Curry-Lindahl8">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=8}}</ref> Ti jeziki imajo več različic in njihove pisne oblike so se sčasoma spreminjale, kar pojasnjuje, zakaj se nekatera krajevna imena v različnih virih ne ujemajo vedno.<ref name=ortnamn>{{navedi splet|url=http://www.sprakradet.se/1717|publisher=Institut for språk och folkminnen|title=Samiska ortnamn|access-date=27 October 2011|language=sv|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20121015025601/http://www.sprakradet.se/1717|archive-date=15 October 2012}}</ref> Najpogostejša samska imena za lokacije ali značilnosti v parku so tjåkkå ali tjåkko (gora), vagge (dolina), jåkkå ali jåkko (potok), lako (planota) in ätno (reka). Primer tega je Rapaätno, kar pomeni reka Rapa. Ta imena so tudi uradna švedska imena lokacij. == Geografija == [[File:Padjelanta Sarek Stora Sjöfallet National Park topographic map-fr.svg|thumb|Zemljevid narodnega parka Sarek, Padjelanta in Stora Sjöfallet]] === Lega in meje === Narodni park Sarek je v občini Jokkmokk, okrožje Norrbotten, Švedska, severno od arktičnega kroga, 50 km od norveške meje. Površina parka je 1977 km² in meji na narodna parka Padjelanta (na zahodu) in Stora Sjöfallet (na severu). Parka imata skupno površino približno 5500 km². V bližini je tudi več naravnih rezervatov. === Topografija === [[File:Piellorieppe-rapaselet-25.jpg|thumb|Masiv Piellorieppe in dolina Rapadalen]] Narodni park Sarek je najbolj gorata regija na Švedskem in del države, ki večinoma spominja na alpsko podeželje.<ref name="Curry-Lindahl10">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=10-11}}</ref> V parku je 19 vrhov, višjih od 1900 m, najbolj znan je drugi najvišji vrh na Švedskem za Kebnekaise – Sarektjåkkå z višino 2089 m.<ref name=britannica>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/524215/Sarek-National-Park|encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]]|title=Sarek National Park|access-date=26 October 2011}}</ref> Najnižja nadmorska višina v parku je na jugozahodu, blizu jezera Rittakjaure, s 477 m. Park sestavljajo tri vrste pokrajine, med katerimi je včasih težko ločiti: velike doline, mogočne gore in visoke planote.<ref name="Curry-Lindahl97">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=97}}</ref> Največja dolina v parku, ki je tudi najbolj opazna, je dolina Rapa.<ref name="Curry-Lindahl102">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=102}}</ref> Ta dolina zavzema 40 km² parka, vključno z več kraki, med katerimi so najpomembnejši Sarvesvagge, ki se vzpenja vse do Padjelante, Kuopervagge – s površino skoraj 20 km² – in Ruotesvagge, obdan s številnimi ledeniki, vključno z ledeniki gore Sarektjåkkå.<ref name="Curry-Lindahl110">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=110}}</ref> Med drugimi pomembnimi dolinami zunaj omrežja Rapadalen sta Kukkesvagge, ki tvori severovzhodno mejo parka in Njåtsosvagge blizu južne meje. Največja planota je Ivarlako, vzhodno od masiva Pårte, z nadmorsko višino od 660 do 850 m. Zahodno od Pårteja planota Luottolako pokriva površino 45 km² in ima še višjo nadmorsko višino, 1200–1400 m. [[File:Sarek National Park Worldwind-2.png|thumb|upright=1.8|Reliefna slika parka z jugovzhoda, s Pårtejem in njegovimi ledeniki v ospredju slike]] Med dolinami in planotami so vmes razporejene ogromne gore, pogosto z več vrhovi. Glavni so: *Sarektjåkkå, highest point: Stortoppen, 2089 m *Pårte, Pårtetjåkkå, 2005 m *Piellorieppe, Kåtokkaskatjåkkå, 1978 m *Ålkatj, (Akkatjåkko, 1974 m *Äpar, 1914 m *Skårki, 1842 m *Ruotes, 1804 m === Hidrografija === Glavna reka parka je reka Rapa (Rapaätno). Izvira iz ledenikov Sarektjåkkå in teče po dolini Rapa vse do jezera Laitaure ter se nadaljuje zunaj parka, kjer se združi z reko Mali Lule, ki ob sotočju postane pritok reke Lule. To reko napaja trideset ledenikov, kar prispeva k znatnemu pretoku. Specifični pretok, razmerje med povprečnim pretokom in [[porečje]]m teh voda, je najpomembnejši na Švedskem.<ref name="Curry-Lindahl30">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=30}}</ref> Pretok močno niha glede na letni čas, saj v juliju znaša povprečno 100 m³/s, pozimi pa približno 4 m³/s, kar pomeni povprečni letni pretok približno 30 m³/s.<ref name=rapahydro>{{citation|title=The Laitaure Delta: A Study of Deltaic Morphology and Processes|first1=Valter|last1=Axelsson|author-link=|journal=Geografiska Annaler |series=Series A, Physical Geography |volume=49|issue=1|year=1967|pages=1–127|doi=10.2307/520865|jstor=520865}}</ref> Reka prenaša tudi znatno količino usedlin. Poleti lahko dnevno prenese do 5000–10.000 metričnih ton sedimentov. Pozimi prenese le nekaj ton na dan, kar pomeni letno skupno 180.000 metričnih ton. Sediment daje reki sivo-zeleno barvo in tvori velike delte. Glavna delta nastane ob sotočju Rapaätna z njenim glavnim pritokom, reko Sarvesjokk. Tik pred sotočjem se reka vije skoraj 10 km in tvori območje, imenovano ''Rapaselet''.<ref name="Curry-Lindahl100">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=100}}</ref> Najbolj znana delta – in simbol parka – je delta Laitaure (''Laitauredeltat''), ki jo reka oblikuje, ko se poveže z jezerom Laitaure. Druge pomembne reke ustrezajo glavnim dolinam, navedenim zgoraj. Večina jih sestavlja porečje reke Male Lule. Reke v severnem delu parka se izlivajo v jezero Akkajaure v narodnem parku Stora Sjöfallet in so del hidrografskega omrežja Lule älv. V parku je tudi več jezer. Največji sta Alkajaure (nadmorska višina 751 m) na meji med parkoma Sarek in Padjelanta ter Pierikjaure (nadmorska višina 820 m) v bližini narodnega parka Stora Sjöfallet. <gallery mode="packed" heights="160px" caption="Pokrajine reke Rapa"> File:Rapaselet-from-piellorieppe.jpg|Rapaselet File:Rapaselet (1994-09-03).jpg|Rapaselet iz zraka File:Laitaure ASTER 2002-08-09.jpg|Rečna delta Laitaure </gallery> == Geologija == === Nastanek === [[File:Alkavagge-Kuoper.jpg|thumb|Alggavagge v narodnem parku Sarek. Skandinavsko gorovje je nastalo z močno erodirano starodavno planoto.]] Narodni park Sarek leži znotraj [[Skandinavsko gorovje|Skandinavskega gorovja]], gorske verige, katere izvor je še vedno predmet razprav.<ref name=MedHar2015>{{cite journal |last1=Medvedev |first1=Sergei |last2=Hartz |first2=Ebbe H. |date=2015 |title=Evolution of topography of post-Devonian Scandinavia: Effects and rates of erosion |journal=Geomorphology |volume=231 |pages= 229–245 |doi= 10.1016/j.geomorph.2014.12.010|bibcode=2015Geomo.231..229M }}</ref> Kamnine Skandinavskega gorovja so nastale med [[kaledonska orogeneza|kaledonsko orogenezo]], ki je oblikovala pas deformiranih in premaknjenih kamnin, danes znanih kot skandinavski kaledonidi. Kaledonske kamnine prekrivajo kamnine veliko starejših svekokarelskih in svekonorveških provinc. Kaledonske kamnine dejansko tvorijo velike pokrove ({{langx|sv|skollor}}), ki so bili narinjeni čez starejše kamnine. Velik del kaledonskih kamnin je bil erodiran od njihove nastanka, kar pomeni, da so bile nekoč debelejše in bolj sosednje. Iz erozije je tudi razvidno, da so pokrovi kaledonskih kamnin nekoč segali dlje proti vzhodu kot danes. Erozija je pustila ostanke masivov kaledonskih kamnin in okna predkambrijskih kamnin.<ref name=Lundqvistetal2011>{{navedi knjigo |last1=Lundqvist |first1=Jan |last2=Lundqvist |first2=Thomas |last3=Lindström |first3=Maurits |last4=Calner |first4=Mikael|last5=Sivhed |first5=Ulf |author-link1= |author-link2=|author-link3=|edition=3rd |date=2011 |title=Sveriges Geologi: Från urtid till nutid |chapter=Fjällen |language=sv |location=Spain |publisher=Studentlitteratur |isbn=978-91-44-05847-4 |pages=323–340 }}</ref> Kaledonska orogeneza je nastala zaradi trka Lavrentijske in Baltske plošče pred 450 do 250 milijoni let, ko je Japetski ocean izginil zaradi subdukcije.<ref name=uplift_alt>{{citation|title=The evolution of western Scandinavian topography: A review of Neogene uplift versus the ICE (isostasy–climate–erosion) hypothesis|author1=Søren B. Nielsen |author2=Kerry Gallagher |author3=Callum Leighton |author4=Niels Balling |author5=Lasse Svenningsen |author6=Bo Holm Jacobsen |author7=Erik Thomsen |author8=Ole B. Nielsen |author9=Claus Heilmann-Clausen |author10=David L. Egholm |author11=Michael A. Summerfield |author12=Ole Rønø Clausen |author13=Jan A. Piotrowski |author14=Marianne R. Thorsen |author15=Mads Huuse |author16=Niels Abrahamsen |author17=Chris King |author18=Holger Lykke-Andersen |journal=Journal of Geodynamics| volume=47|issue=2–3 |year=2009|pages=72–95| doi=10.1016/j.jog.2008.09.001|bibcode=2009JGeo...47...72N |s2cid=130108915 |url=https://hal.archives-ouvertes.fr/hal-00531892/file/PEER_stage2_10.1016%252Fj.jog.2008.09.001.pdf }}</ref> To se je zgodilo tik pred nastankom verige in je bilo posledica pojava preloma, ki je končno privedla do nastanka Atlantskega oceana. Veriga je po razcepu še naprej erodirala, dokler ni oblikovala [[peneplen]]a.<ref name="Curry-Lindahl12">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=12}}</ref> Pred približno 60 milijoni let sta tako skandinavski kot severnoameriški del utrpela tektonski dvig.<ref name=uplift>{{citation|title=Neogene uplift and tectonics around the North Atlantic: overview|first1=Peter|last1=Japsen|first2=James A.|last2=Chalmers|journal=Global and Planetary Change|volume=24|issue=3–4|year=2000|pages=165–173|doi=10.1016/s0921-8181(00)00006-0|bibcode=2000GPC....24..165J }}</ref> Ni jasno, kaj to povzroča, in predstavljenih je bilo več hipotez. Ena od teorij je vpliv islandske vroče točke, ki bi lahko dvignila skorjo. Druga hipoteza je, da je dvig povzročila izostaza, povezana z poledenitvami. V vseh teh primerih je dvig omogočil, da se je starodavna gorska veriga dvignila za več tisoč metrov. Območje narodnega parka, zlasti vzhodno gorovje Sarek, je bilo zadnje v [[Fenoskandija|Fenoskandiji]], ki je bilo ledeniško odtajano. Zadnji ostanki fenoskandijskega ledenega pokrova so se tam nekoliko stopili po 9700 letih pr. n. št.. === Erozija === [[File:Mikkaglaciären-övre-del-25.jpg|thumb|Ledenik Mikka na Sarektjåkkåju]] Gorska veriga se je obnovila in nato doživela novo obdobje ledeniške erozije. Na začetku [[kvartar]]ja, pred 15 milijoni let, je prišlo do znatnega ledeniškega napredovanja. Ledeniki so začeli rasti in se premikati v doline, kjer so se postopoma združili v ledeni pokrov, ki je pokrival celotno regijo. Sledilo je več nadaljnjih poledenitev, ki so oblikovale sedanjo pokrajino z ledeniškimi dolinami, [[krnica|cirki]], [[nunatak]]i itd. Stopnja, do katere je bila veriga prizadeta zaradi erozije, je bila odvisna predvsem od strukture terena, kar pojasnjuje raznolikost topografije območja. Topografija Sareka, podobno kot Kebnekaise, je razdeljena na ostro definirana območja, zlasti glede na sosednja dva narodna parka. To je predvsem posledica obstoja [[diabaz]]nih in [[diorit]]nih [[dajk]]ov, ki so bolj odporni na erozijo.<ref name=kebnekaise_geol>{{citation|title=Bedrock Geology and Morphology of the Tarfala Area, Kebnekaise Mts., Swedish Caledonides|journal=Geografiska Annaler: Series A, Physical Geography|first1=Per-Gunnar|last1=Andréasson|first2=David G.|last2=Gee|volume=71|issue=3/4|year=1989|pages=235–239|doi=10.2307/521393|jstor=521393}}</ref> Park prečka preplet dajkov, ki so nastali pred 608 milijoni let, obdobje, ki verjetno ustreza prvemu pojavu [[prelom (geologija)|preloma]] med nastankom oceana Iapetus. Ti dajki predstavljajo vdore v pokrov Sarektjåkkå, ki je sestavljen iz sedimentov, verjetno odloženih v prelomnem bazenu.<ref name=nappe>{{citation|title=Extensional deformation along the Late Precambrian-Cambrian Baltoscandian passive margin : the Sarektjåkkå nappe, Swedish Caledonides|first1=O.M.|last1=Svenningsen|journal=Geol Rundsch|year=1995|volume=84|issue=3|pages=649–664|doi=10.1007/s005310050031|doi-broken-date=1 November 2024 }}</ref> === Ledeniki === [[File:Pårte ASTER 2008-09-02.jpg|thumb|Pårte z značilnimi ledeniki]] Park ima več kot 100 ledenikov, zaradi česar je eno območij z največ ledeniki na Švedskem. Ledeniki so relativno majhni, največji je Pårtejekna v Pårteju z 11 km². Vendar pa so nekateri drugi za Švedsko relativno veliki, saj največji švedski ledenik, Stuorrajekna v Sulitelmi (južno od Padjelante), meri 13 km². Razvoj ledenikov, zlasti ledenika Mikka (8 km²), preučujejo že od konca 19. stoletja, zlasti mineralog in geograf Axel Hamberg.<ref name="Abrahamsson56">{{harvnb|Abrahamsson|1993|p=56}}</ref> Drugi ledeniki v parku imajo podoben razvoj kot Mikka: med letoma 1883 in 1895 so se večinoma umikali, nato pa so se med letoma 1900 in 1916 nekoliko premaknili, nakar so se spet začeli umikati. Kasneje so se stabilizirali ali povečali, kar so razlagali kot posledica povečanja zimskih padavin, povezanih z globalnim segrevanjem. Pri ocenjevanju podatkov je bil upoštevan učinek povišanih poletnih temperatur. Umikanje ledenikov se je v prvih letih 21. stoletja še posebej hitro nadaljevalo.<ref name=forsvinner>{{navedi novice|url=http://www.svd.se/nyheter/inrikes/sareks-glaciarer-forsvinner-fort_1641495.svd|newspaper=Svenska Dagbladet|title=Sareks glaciärer försvinner fort|date=30 August 2008|first1=Susanna|last1=Baltscheffsky|language=sv}}</ref> == Divje živali == Po klasifikaciji WWF je narodni park Sarek v [[ekoregija|ekoregiji]] skandinavskih gorskih brezovih gozdov in travnikov, manjši del pa v skandinavski in ruski tajgi.<ref>{{navedi splet|url=http://globalspecies.org/protectareas/display/23067 |title=Protected Area : Sarek |publisher=Global Species |access-date=2012-01-21}}</ref> Kar zadeva floro in favno, Sarek nima velike raznolikosti vrst. To je mogoče pojasniti predvsem z dejstvom, da je večina parka, razen južnega in jugovzhodnega dela, nad mejo rasti iglavcev, ki je v tej regiji na nadmorski višini približno 500 m. Poleg tega ima narodni park Sarek za razliko od večine regije malo obsežnih jezer ali močvirij. V parku je bilo najdenih približno 380 vrst žilnih rastlin,<ref name="Curry-Lindahl33">{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=33}}</ref> pa tudi 182 vrst [[vretenčarji|vretenčarjev]], 24 [[sesalci|sesalcev]], 142 [[Ptiči|ptic]], 2 [[plazilci|plazilca]], 2 [[dvoživke|dvoživki]] in 12 [[ribe|rib]]. Številne od teh vrst so na švedskem rdečem seznamu ogroženih vrst, zlasti veliki mesojedci. Vegetacija sledi dokaj strogi višinski coni, kar je posledica podnebja in nakazuje podobno cono favne, čeprav je ta pogosto manj stroga. === Gorski pas === Gorski pasovi so v parku relativno redki, saj je njihova zgornja meja približno 500 m pod večino nadmorskih višin na teh severnih zemljepisnih širinah. Floro tega pasu sestavljajo [[pragozd|starorastni gozdovi]] iglavcev, predvsem z [[rdeči bor|rdečim borom]] in vključno z navadno [[smreka|smreko]]. Borovci lahko zrastejo zelo visoko, zlasti tisti okoli jezera Rittak v južnem delu parka. Podrast je večinoma prekrita z [[mahovi]] in ​​[[lišaji]], zlasti z lišaji severnih jelenov, pa tudi z ''Vaccinium myrtillus'', ''Empetrum nigrum'' in brusnico. Gozdovi Sareka so priljubljen habitat za številne vrste živali. Med velikimi mesojedci je [[rjavi medved]] še posebej pogost v parku in sosednjem Stora Sjöfallet. Medved se dokaj pogosto poda tudi v subalpsko regijo. [[Ris]], ki je na Švedskem uvrščen med ogrožene vrste, se pojavlja okoli jezer Rittak in Laitaure ter v subalpskih gozdovih doline Rapa. [[Navadna lisica]] je relativno pogosta in postopoma širi svoje ozemlje v višje ležeče pasove, kjer konkurira [[polarna lisica|polarni lisici]]. Nekateri majhni sesalci, ki so pogosti v parku, so [[kuna zlatica]], [[mala podlasica]] in [[hermelin]]. V višje ležečih predelih tudi najdemo hermelina. Med rastlinojedci je zelo veliko [[los]]ov, saj jim gozdovi in ​​vlažna območja zagotavljajo veliko hrane. V parku pogosto zrastejo do impresivne velikosti z ogromnimi rogovji.<ref name=Curry-Lindahl65>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=65}}</ref> Med pticami v Sareku so številne sove, kot je [[kozača]] in [[žolne]], zlasti [[triprsti detel]] (''Picoides tridactylus'').<ref name=Curry-Lindahl67>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=67}}</ref> Zelo pogosta je tudi laponska sinica (''Poecile cinctus''), [[brinovka]], [[cikovt]] in vinski drozg (''Turdus iliacus''). Plazilci in dvoživke, kot so [[živorodna kuščarica]], [[sekulja]] in [[navadni gad]], so večinoma v gozdovih. Gadi v regiji Rittak pogosto dosežejo izjemne velikosti.<ref name=Curry-Lindahl68>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=68}}</ref> === Subalpski pas === [[File:Piellorieppe-äng-25.jpg|thumb|left|Prerije in gozdovi v dolini Rapa]] Subalpski pas večinoma sestavljajo starodavni [[Breza|brezovi]] gozdovi.<ref name=Curry-Lindahl36>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=36}}</ref> Ti gozdovi so izjemni po gostoti in bogastvu, kar omogoča, da odtoki prenašajo znatne količine sedimentnega materiala z gorskega pobočja in jih odlagajo v vodotoke. Ta vrsta prenosa je še posebej opazna v dolini Rapa. Na splošno je prehod med iglavci in brezovimi gozdovi bolj ali manj postopen, pri čemer se število brez v iglavcih povečuje z nadmorsko višino, dokler iglavci popolnoma ne izginejo. Tudi velikost dreves se z naraščajočo nadmorsko višino zmanjšuje.<ref name=Curry-Lindahl41>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=41}}</ref> Zgornja nadmorska višina gozdov – ki je tudi gozdna meja – se po parku zelo razlikuje, od 600 m v dolini Tjoulta do več kot 800 m v dolini Rapa. Brezovi gozdovi vsebujejo tudi druge vrste dreves. Število [[jerebika|jerebik]], [[siva jelša|sive jelše]], [[trepetlika|trepetlike]] in [[čremza|čremze]] je relativno veliko. [[Planinska ločika]] je v tem območju zelo razširjen in je hrana, ki jo imajo medvedi najraje. V gozdovih raste tudi [[zdravilni gozdni koren]], ki doseže višino od 2 do 3 m. Tudi številne druge rastline v tem območju lahko dosežejo izjemno velikost.<ref name=Curry-Lindahl38>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=38}}</ref> [[File:Sarek delta.jpg|thumb|Severni jelen v dolini v Sareku]] Ločnica med brezovimi in iglastimi gozdovi je relativno nejasna, saj je veliko zgoraj naštetih živalskih vrst prisotnih tudi v subalpskem območju. Nekateri majhni sesalci so tukaj pogostejši kot v iglastih gozdovih, zlasti nekaj glodavcev, kot sta [[gozdna rovka]] in [[travniška voluharica]] (''Microtus agrestis''). To je tudi habitat severnih jelenov. [[Sami]], ki živijo znotraj meja parka, so udomačili severne jelene, ki spomladi ostanejo v tem območju in se poleti preselijo v alpsko območje. Rjavi medvedi so pogosti v dolinah Tjoulta in Rapadalen. Vendar pa je to območje bogato zaradi količine in raznolikosti ptic. Za brezove gozdove so značilni [[severni kovaček]], ''Acanthis flammea'', [[pinoža]], rumena pastirica (''Motacilla flava''), navadni kupcar (''Oenanthe oenanthe'') in modri slavec (''Luscinia svecica''). Na tem območju je pogostejši tudi barjanski snežni jereb (''Lagopus lagopus''). [[Ujede]], prisotne na tem območju, so [[mali sokol]] in [[koconoga kanja]], ki pogosto gnezdita na pečinah. [[Arktični sokol]] in [[planinski orel]] imata običajno raje nižje nadmorske višine, vendar ju kljub temu najdemo tudi v parku. === Alpski pas === [[File:Sarek Flower path.jpg|thumb|Cvetoča prerija [[planinska ločika|planinske ločike]] na pobočjih parka]] Alpski pas je razdeljen na več ožjih con.<ref name=Curry-Lindahl42>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=42}}</ref> Prvi podpas večinoma zaznamuje [[resava]] z veliko [[jelša (rod)|jelševimi]] grmi, [[mahovi]] in ​​lišaji ter pogosto gostimi preprogami iz ''Empetrum nigrum''. Razlikujemo lahko različne vrste resja. Eno vrsto večinoma sestavlja mešanica ''Diphasiastrum alpinum'' in ''Arctous alpina''. Blazinasta brezstebelna lepnica (''Silene acaulis'') in laponski ušivec (''Pedicularis'') prinašata jesensko barvo resju, ki je sicer precej enobarvna. V krednih tleh tega podpasu je vegetacija zelo bogata in tvori [[prerija|prerije]] z [[alpska velesa|alpsko veleso]] (''Dryas octopetala'') kot najbolj značilno vrsto. Prisotni so tudi [[nasprotnolistni kamnokreč]] (''Saxifraga oppositifolia''), ''Bartsia alpina'', ''Antennaria alpina'' in alpski jetičnik (''Veronica alpina''). Z naraščajočo nadmorsko višino postajajo pritlikava vrba in lišaji bolj izraziti, kar tvori drugo cono. Postopoma rastline postajajo vse redkejše in nad 1500 m je prisotnih le 18 vrst rastlin.<ref name=Curry-Lindahl47>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=47}}</ref> V tem območju živijo trije redki sesalci. [[Volk]] naseljuje ogromno ozemlje in pozimi potuje vse do iglastih gozdov, vendar je alpsko območje njihovo glavno ozemlje. Večinoma jedo mrhovino, lovijo pa tudi žive živali, kot so majhni glodavci, ptice in žuželke. Volk je na Švedskem označen kot ogrožena vrsta, saj je bilo leta 2000 v državi ocenjeno število 360 osebkov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lcie.org/Docs/Action%20Plans/Swedish%20Wolverine%20Action%20Plan.pdf|title=Åtgärdsprogram för bevarande av Järv|author=Swedish Environmental Protection Agency|year=2000|language=sv|author-link=}}</ref> [[Polarna lisica]] je na Švedskem kritično ogrožena vrsta, saj je v celotni državi le 50 osebkov.<ref name=renard>{{navedi splet|url=http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/978-91-620-5927-9.pdf|title=Åtgärdsprogram för fjällräv 2008–2012|author=Naturvårdsverket|year=2008|language=sv|access-date=2012-02-19|archive-date=2013-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20131209215632/http://www.naturvardsverket.se/Documents/publikationer/978-91-620-5927-9.pdf|url-status=live}}</ref> Koplje obsežne mreže rovov na območjih nad gozdno mejo, pri čemer več družin naseljuje isto naselje. Park je eno zadnjih zatočišč za volka, ki je na Švedskem prav tako kritično ogrožena vrsta.<ref name=varg>{{navedi splet|url=http://www.lcie.org/Docs/Action%20Plans/Swedish%20Wolf%20Action%20Plan.pdf|title=Åtgärdsprogram för bevarande av Varg|author=Naturvårdsverket|year=2003|language=sv}}</ref> V letih 1974–1975 je bil park dom edinega preostalega divjega volka, ki je živel na Švedskem. Čeprav populacija volkov zdaj narašča, v parku še niso dosegli stabilnega števila. Poleg teh treh sesalcev v parku najdemo tudi norveške leminge (''Lemmus lemmus''). Število lemingov se zelo razlikuje, z velikimi porasti populacije v nekaterih letih, ki jim takoj sledi zelo hiter upad. Ta pojav ni povsem razumljen; zdi se, da ugodno vreme in s tem presežek hrane povzročita nenadno rast populacije, vendar je razlog za upad manj očiten, čeprav je gotovo, da igrajo določeno vlogo nalezljive bolezni. Ti cikli se odražajo tudi v populacijah živali, ki plenijo leminge. Številne ptice, ki živijo na tej nadmorski višini, so povezane z vlažnimi območji. Vendar pa ima alpsko območje svoje značilne vrste, kot so [[belka]], [[snežna sova]], uhati škrjanec (''Eremophila alpestris''), mala cipa (''Anthus pratensis''), snežni strnad (''Plectrophenax nivalis'') in [[ostroglež]] (''Calcarius lapponicus''). === Vlažno območje === [[File:Sarek cotton grass.jpg|thumb|[[Munec]] v narodnem parku]] Čeprav park nima obsežnih [[močvirje|močvirij]] in [[jezero|jezer]], značilnih za preostali del regije, je voda kljub temu prisotna povsod. Vlažna območja so bogata z veliko raznolikostjo flore in favne. Stratifikacija vegetacije je prav tako pomembna v vlažnih območjih. V gorskem območju so vlažna tla prekrita s cvetjem, kot so močvirski rožmarin (''Rhododendron tomentosum''), [[munec]], zlatorumena zlatica (''Ranunculus auricomus''), [[navadna enocvetka]], navadna črnoglavka (''Prunella vulgaris'') in navadni močvirski slamnik (''Galium palustre'').<ref name=Curry-Lindahl35>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=35}}</ref> V subalpskem območju imajo vlažne prerije predvsem preproge [[navadna pogačica|navadne pogačice]] (''Trollius europaeus''), navadna kalužnica ('Caltha palustris'') in vijolica ''Viola biflora''. V alpskem območju je veliko subalpskih rastlin, pa tudi ''Pedicularis sceptrum-carolinum'', vegetacija pa se z naraščajočo nadmorsko višino zmanjšuje. Vlažna območja parka so znana po bogati raznolikosti ptic. [[Navadni žerjav]], močvirski martinec (''Tringa glareola'') in [[močvirska uharica]] se pojavljajo na nižjih nadmorskih višinah, medtem ko so v delti Laitaure in okoli jezera Pårekjaure pogosti [[kreheljc]] (''Anas crecca''), navadna žvižgavka (''Mareca penelope''), rjavka (''Aythya marila''), veliki žagar (''Mergus serrator''), [[bičja trstnica]] in trstni strnad (''Emberiza schoeniclus''). Na višjih nadmorskih višinah je jezero Vardojaure bogato s pticami, večinoma racami in tudi zlato prosenko (''Pluvialis apricaria''), značilno za alpsko območje in včasih najden0 v vlažnih območjih.<ref name=Curry-Lindahl78>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=78}}</ref> Jezero Låotakjaure na meji Padjelante je zanimivo z ornitološkega vidika. Prisotne so tudi druge redke vrste, kot so mala gos ()''Anser erythropus''), čoketa (''Gallinago media''), ''Anthus cervinus'', zimska raca (''Clangula hyemalis'' in progastorepi kljunač (''Limosa lapponica''). Zanimiva je tudi planota Luottolako, kjer je največja koncentracija morskih prodnikov (''Calidris maritima'') na Švedskem.<ref name=Curry-Lindahl93>{{harvnb|Curry-Lindahl|1968|p=93}}</ref> V jezerih, rekah in potokih parka najdemo jezersko zlatovščico (''Salvelinus alpinus''), postrvi in [[pisanec|pisanca]]. == Turizem == Narodni park Sarek je pretežno visokogorsko območje, kjer skoraj ni namestitvenih kapacitet za turiste. Pohodniška pot [[Kungsleden]] poteka skozi vzhodni del parka, od Saltoluokte do Kvikkjokka. V parku ni koč, koče Pårte, Aktse in Sitojaure so tik pred parkom in so dostopne tako iz Saltoluokte kot iz Kvikkjokka. Pot Padjelanta (Padjelantaleden), ki poteka od Kvikkjokka do Akkajaureja, obkroža park vzdolž njegovega zahodnega roba pri Tarraluoppalu, kjer je koča v Tarraluoppalu tik ob meji parka. Zaradi pomanjkanja zavetišč v kombinaciji s hitro spreminjajočim se vremenom in neravnim terenom je priporočljivo, da so pohodniki dobro pripravljeni in izkušeni, preden se odpravijo na poti v parku. V parku je malo mostov, prečkanje potokov (sami: ''jokk'') in rek (sami: ''ätno'') pa je lahko nevarno za slabo opremljene ali neizkušene pohodnike. Toplo vreme pospešuje taljenje ledenikov, zaradi česar se gladina vode dvigne, zato je brodenje pogosto lažje in varnejše zgodaj zjutraj. Edini brod čez reko Rapa južno od Smaila Moot je pri Tielmaskaite. Brod je dolg in ga je mogoče uporabiti le, ko je gladina vode nizka. Neizkušenim pohodnikom se priporoča, da ne prečkajo brez vodnika. Ledeniški ''jokk'' iz Pårtejekne, Kåtokjåhkå, nima brodov. Na najjužnejšem delu potoka (67°09′25.9″N 17°51′20.9″E) je most. Pohodniki lahko sledijo potokom tudi do ledenika in tam prečkajo, čeprav to zahteva znanje o prečkanju ledenikov. Pomanjkanje označenih poti in nastanitev obiskovalcem pozimi zelo otežuje pohodništvo v parku, razen če so izkušeni in ustrezno opremljeni. Strma pobočja dolin prav tako prispevajo k nevarnosti plazov. == Znamenitosti == ;Aktse Aktse je staro kmečko naselje na poti Kungsleden, približno 1,3 km zunaj meja parka. ;Alkavare Leta 1788 je bila v Alkavareju (67°20′32,7″N 17°12′55,3″E) zgrajena kapela za Samije, ki so poleti na tem območju pasli severne jelene. Stene stavbe so bile suhozidne iz lokalnega kamna, streha pa je bila iz lesa, ki so ga pripeljali iz Kvikkjokka, 60 km stran. Prvotno je bila maša vsako poletje 25. junija. Duhovnik iz Kvikkjokka je potreboval tri dni, da je prišel do kapele, in tri dni, da se je vrnil. Sredi 19. stoletja je bila kapela zapuščena in leta 1961 obnovljena ter je še vedno v uporabi. Od leta 2015 pripada župniji Jokkmokk Švedske cerkve, bogoslužje pa poteka ves julij.<ref>{{navedi splet|title=Alkavare kapell|url=http://www.svenskakyrkan.se/default.aspx?id=660695|website=www.svenskakyrkan.se|publisher=Church of Sweden|access-date=13 August 2015}}</ref><ref>{{cite journal|last1=Hamberg|first1=Axel|title=Alkavare lappkapell: en kulturbild|journal=Svenska Turistföreningens årsskrift|volume=1926|date=1926|publisher=Svenska Turistföreningen|pages=263–272|url=http://www.axelhamberg.se/pdf/Hamberg_AlkavareLappkapell.pdf|access-date=13 August 2015}}</ref> ;Smaila Moot Tik nad kanjonom, ki ga Smailajåkk oblikuje ob spustu proti Rapaätnu, stoji koča za Službo narodnega parka (67°22′38″N 17°38′42″E). Čez kanjon Smailajåkk je tudi most, ki pohodnikom omogoča varno prečkanje potoka. Most se vsako zimo odstrani in spomladi, po spomladanski poplavi, ponovno postavi. Koča ni odprta za pohodnike, vendar so tam zavetišče za nujne primere, telefon za klic v sili in zunanje stranišče. Prisotnost mostu in dejstvo, da se tam stikajo tri glavne doline v parku (Routesvagge, dolina Rapa in Koupervagge), je privedlo do imena »Smaila Moot« za lokacijo, ki je postala stičišče pohodnikov v parku. Prav tako je priljubljena lokacija za začetek vzpona na vrh Sarektjåkkå (2089 m) preko ledenika Mikkajekna. ;Pastavagge Pastavagge (v lulski sami ortografiji Basstavágge) je ozka dolina, ki tvori prelaz in se razteza od Pielavalte (Bielavallda) proti vzhodu in konča severno od Rinima na obali jezera Sitojaure (Sijddojávrre). Razdalja pohodništva od Pielvalte do Rinima je približno 18 km. Ker obstaja ladijska povezava med Rinimom in kočami Sitojaure na Kungsledenu, je Pastavagge priljubljena pot do in iz osrednjega Sareka. Višinska razlika med vzhodnim vhodom v dolino in najvišjo točko prelaza je približno 750 m. Zaradi strmega vzpona, številnih brodov in visokogorske pokrajine pohodniki običajno potrebujejo vsaj cel dan, da prečkajo prelaz. == Varstvo == [[File:Sarek National Park Landsat image.jpg|thumb|Meje parka]] Ustanovitev prvega narodnega parka na svetu v [[Yellowston]]u leta 1872<ref name=svnatpark>{{navedi knjigo|title=National parks of Sweden|url=https://archive.org/details/nationalparksofs0000grun|first1=Claes|last1=Grundsten|isbn=978-91-7126-160-1|editor=Max Ström|place=Stockholm|year=2010}}</ref> je sprožila univerzalni zagon za varstvo narave. Na Švedskem je polarni raziskovalec Adolf Erik Nordenskiöld prvi predlagal uporabo novega koncepta za zaščito območij švedske pokrajine.<ref name=creation>{{navedi splet|url=http://www.turism.jokkmokk.se/media/21054/allting%20om%20jokkmokk%20nr%208.pdf|work=Jokkmokks kommun|title=Allting om Jokkmokk|access-date=31 October 2011|language=sv}}</ref> Axel Hamburg, Nordenskiöld in drugi znanstveniki so organizirali prošnjo za ustanovitev prvih švedskih narodnih parkov, zlasti Sareka. Prepričali so švedskega botanika in člana švedskega parlamenta Karla Starbäcka z univerze Uppsala, da je v švedskem parlamentu sprožil to vprašanje. Predlog je bil sprejet maja 1909 in ustanovljenih je bilo prvih devet narodnih parkov. Ti so bili tudi prvi v Evropi. Med njimi sta bila Sarek in njegov sosed Stora Sjöfallet. Razlog za ustanovitev parka je bil, kot je navedeno v uradnih protokolih, »ohranitev visokogorske pokrajine v njenem naravnem stanju«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.lagboken.se/files/SFS/2011/110841.PDF|work=Lagbocken|title=Förordning om ändring i nationalparksförordningen (1987:938)|access-date=25 January 2012|language=sv}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=December 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sredi 20. stoletja so se zaradi razvoja hidroelektrarn na Švedskem pogosto gradili jezovi na severnih rekah Švedske. Te zadrževalnike so gradili tudi v narodnih parkih; narodni park Stora Sjöfallet je z gradnjo jezu leta 1919 izgubil skoraj tretjino svoje površine. Leta 1961 je bil sklenjen sporazum, imenovan ''Sareški mir'' (''Freden i Sarek''), ki je preprečil gradnjo hidroelektrarn v Sareku in na nekaterih rekah, označenih kot »nacionalne reke«.<ref name=energifragan>{{navedi splet|url=http://www.ne.se/energifrågan|work=Nationalencyklopedin|title=Energifrågan|access-date=7 November 2011|language=sv}}</ref> To je privedlo tudi do ustanovitve narodnega parka Padjelanta. Leta 1982 je [[Svetovna zveza za varstvo narave]] ([[IUCN]]) na svojem začasnem seznamu naravnih območij, ki jih bo UNESCO uvrstil med območja svetovne dediščine, omenila obsežno območje, ki vključuje narodni park Sarek.<ref name=IUCN_laponia>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/774.pdf|work=Patrimoine mondial|title=World heritage nomination&nbsp;— IUCN summary, the lapponian area (Sweden)|access-date=1 November 2011}}</ref> Švedska je predlagala, da se del tega območja, naravni rezervat Sjaunja, vključi na seznam, leta 1990 pa je IUCN priporočil razširitev predlaganega območja. Leta 1996 je bil park Sarek uvrščen na seznam svetovne dediščine, vključno s sosednjimi območji naravnih rezervatov Padjelanta, Stora Sjöfallet, Sjaunja in Stubba, narodnim parkom Muddus in tremi sosednjimi območji, kar skupaj znaša 9400 km². Celotno območje je bilo dodano na seznam svetovne dediščine kot mešano območje ("kulturne in naravne vrednosti"), imenovano ''[[ Arktična kulturna krajina Laponska |Laponsko območje]]''. Park je postal tudi del omrežja [[Natura 2000]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.lansstyrelsen.se/norrbotten/SiteCollectionDocuments/Sv/djur-och-natur/skyddad-natur/Nationalparker/Bevarandeplan_SarekNP.pdf|work=Länsstyrelsen i Norrbotten|title=Bevarandeplan Natura 2000 Sarek SE0820185|access-date=1 November 2011|language=sv}}</ref> Uvrstitev na seznam svetovne dediščine je parku omogočila, da je imel svoj prvi načrt varstva. Načrt je bil napisan s temeljitim posvetovanjem s Samiji, s katerimi se ob ustanovitvi parka niso posvetovali. Ta postopek je financiral WWF. Načrt Agencije za varstvo okolja iz leta 2007 za narodne parke vključuje načrt za širitev Sareka, da bi v južni del parka vključili območje delte Laitaure in doline Tjuoltadalen. Ta razširitev je bila predlagana že v načrtu iz leta 1989, vendar se je situacija spremenila z razglasitvijo za svetovno dediščino, saj bi predlagana razširitev predstavljala precejšen del Laponske regije.[102] == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{citation|title=Detta är Sarek: [vandringar, bestigningar, geologi, fauna, flora]|last1=Abrahamsson|first1=Tore|isbn=91-34-51134-2|location=Stockholm|editor=Bonnier Alba|year=1993|language=sv}} *{{citation|title=Sarek, Stora Sjöfallet, Padjelanta: three national parks in Swedish Lapland |last1=Curry-Lindahl|first1=Kai|author-link=|location=Stockholm |editor=Rabén & Sjögren|year=1968}} *{{citation|title=Laponia : Europas sista vildmark : Lapplands världsarv = Laponia : the last wilderness in Europe : Lapland's World Heritage Site|last1=Kihlberg|first1=Kurt|isbn=91-972178-8-3|location=Rosvik|editor=Nordkalotten|year=1997|language=en, sv}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://sverigesnationalparker.se/en/choose-park---list/sarek-national-park/ Sweden's National Parks: Sarek National Park] from the Swedish Environmental Protection Agency * [http://www.bewaehrungsprobe.de/sarek/ Trekking Sarek National Park] [[Kategorija:Narodni parki Švedske]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1909]] 2yvatpao2podlnvb3uzjj0yd0bmktny 0 586835 6752634 6719444 2026-09-18T19:10:14Z Ziv 221276 ([[c:GR|GR]]) [[File:Constantin5Armenie.jpg]] → [[File:Henri Delaborde - Les chevaliers de l'ordre de Saint-Jean de Jérusalem rétablissant la religion en Arménie, 1347 (1844).jpg]] [[c:COM:FR#FR2|Criterion 2]] · More precise and not just a meaningless name 6752634 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | conventional_long_name = Armenska kneževina Kilikija {{no bold|<small>(1080–1198)</small>}}<br /><hr/> Armensko kraljestvo Kilikija {{no bold|<small>(1198–1375)</small>}} | common_name = Kilikija | era = [[srednji vek]] | government_type = [[monarhija|fevdalna monarhija]] | status = <!--Independent [[principality]] (1080–1198)<br />[[Monarchy|Kingdom]] (1198–1375)--> | event_start = Knez Leon II. okronan za kralja [[Leon I. Kilikijski|Leona I.]] | year_start = 1198/1199 | date_start = 6. januar | event_end = [[Sis]] osvojijo egipčanski Mameluki | year_end = 1375 | event1 = mongolska invazija na Gruzijo in Armenijo | date_event1 = 1236 | event2 = | date_event2 = | p1 = Seldžuško cesarstvo | p2 = Bizantinsko cesarstvo | p3 = Bagratidska Armenija | s1 = Mameluški sultanat (Kairo) | s2 = Ciprsko kraljestvo | s3 = Ramadanidski emirat | image_flag = Flag of the Rubenid Dynasty.svg | flag_type = Zastava [[Rubenidi|Rubenidske dinastije]] {{nowrap|(1198–1219)}} | image_coat = Coat of arms of the Armenian Kingdom of Cilicia.svg | symbol_type = Grb Cipra, pred tem<br /> grb [[Hetumidi|Hetumidske dinastije]] | image_map = Cilician Armenia-en.svg | image_map_caption = | capital = [[Tarz]] {{nowrap|(1080–1198)}}<br />[[Sis]] {{nowrap|(1198–1375)}} | national_motto = | common_languages = [[armenščina]] (materni jezik), [[latinščina]], stara [[francoščina]], [[italijanščina]], [[grščina]], [[sirščina]] | religion = [[krščanstvo]] ([[armenska apostolska cerkev]], [[armenska katoliška cerkev]])<ref>{{navedi knjigo|title=The Armenian Kingdom in Cilicia During the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins, 1080-1393|first=Jacob|last= Ghazarian|year=2018| isbn= 9781136124181| page =|publisher=Routledge|quote=}}</ref>| | leader1 = | year_leader1 = | leader2 = | year_leader2 = | title_leader = | today = [[Slika:Flag of Turkey.svg|24px]] [[Turčija]] [[Slika:Flag of Syria (2025-).svg|24px]] [[Sirija]] [[Slika:Flag of Cyprus.svg|24px]] [[Ciper]] | footnotes = Čeprav je bilo kraljestvo ustanovljeno leta 1198, je njegove temelje položil Ruben I. leta 1080, ko je bila ustanovljena Rubenidska kneževina Kilikija | demonym = | stat_year1 = 13. stoletje | stat_area1 = 40.000 | ref_area1 = <ref name="stat"/> | stat_pop1 = 1.000.000+ | ref_pop1 = <ref name="stat">{{navedi knjigo |last1=Bornozyan |first1=S. V. |last2=Zulalyan |first2=Manvel |authorlink2=:hy:Մանվել Զուլալյան |title=Հայ Ժողովրդի Պատմություն, Հ. 3. [History of the Armenian People. Vol. 3] |date=1976 |publisher=Armenian Academy of Sciences |location=Yerevan |pages=[http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.3/book/index.html#page/676/mode/1up 672], [http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.3/book/index.html#page/728/mode/1up 724] |url=http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.3/book/content.html |language=hy |quote=Կիլիկյան հայկական պետության ծաղկան ժամանակաշրջանում՝ XIII դարում, նրա տարածությունը կազմում էր 40.000 քառ. կմ, իսկ բնակչության թիվը անցնում էր մեկ միլիոնից։ [...] Կիլիկիայի քաղաքներում ու նավահանգիստներում էր կենտրոնացված Կիլիկիայի մեկ միլիոն բնակչության համարյա կեսը։ |archive-date=2024-02-08 |access-date=2024-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240208082207/http://serials.flib.sci.am/openreader/Hay%20joxovrdi%20patmutyun_%20h.3/book/content.html |url-status=live }}</ref> }} '''Armensko kraljestvo Kilikija''', znano tudi kot '''Kilikijska Armenija''' ({{jezik-hy|Կիլիկեան Հայաստան|Kilikjan hajastan}} ali {{jezik-hy|Հայկական Կիլիկիա|Hajkakan Kilikia|label=none}}), '''Mala Armenija''' ali '''Nova Armenija''',<ref>{{navedi novice | url = https://archive.org/stream/landmarksinarmen00dalerich/landmarksinarmen00dalerich_djvu.txt | title = Landmarks in Armenian history | work = Internet Archive | access-date=June 22, 2010}} </ref> prej znana kot Armenska kneževina Kilikija ({{jezik-hy|Կիլիկիայի հայկական իշխանութիւն|Kilikiaji hajkakan iškhanut’iwn|label=none}}) je bila armenska država, ki so jo v visokem [[Srednji vek|srednjem veku]] ustanovili armenski begunci, ki so bežali pred [[Seldžuki|seldžuško]] invazijo na [[Armenija|Armenijo]]<ref name="A History of the Crusades">Sirarpie Der Nersessian. ''A History of the Crusades'' [https://digicoll.library.wisc.edu/cgi-bin/History/History-idx?type=article&did=History.CrusTwo.i0032&id=History.CrusTwo&isize=M]. Vol. 2. Poglavje ''The Kingdom of Cilician Armenia''. str. 630–631.</ref> Ozemlje kraljestva je bilo izven [[Armensko višavje|Armenskega višavja]]. Njegovo središče je bilo v [[Kilikija|Kilikiji]] v jugovzhodni [[Anatolija|Anatoliji]], severozahodno od Aleksandretskega zaliva. Kraljestvo je nastalo iz kneževine, ki jo je okoli leta 1080 ustanovila dinastija [[Rubenidi|Rubenidov]], domnevno veja dinastije [[Bagratidi|Bagratidov]], ki je v različnih obdobjih zasedala armenski prestol. Njihovo glavno mesto je bil prvotno [[Tarz]] in kasneje [[Sis]].<ref name="edwards">{{navedi knjigo|last1=Edwards|first1=Robert W.| title=The Fortifications of Armenian Cilicia, Dumbarton Oaks Studies No.23|url=https://archive.org/details/fortificationsof0000edwa|date=1987|publisher=Dumbarton Oaks, Trustees for Harvard University| location=Washington D. C.| isbn=0884021637|pages=vii-xxxi, 3–288}}</ref> Armenska Kilikija je bila močna zaveznica evropskih [[križar]]jev in se je imela za trdnjavo krščanstva na vzhodu. Služila je tudi kot središče armenskega kulturnega ustvarjanja, saj je bila Armenija takrat okupirana. Pomen Kilikije v armenski zgodovini in državnosti potrjuje tudi prenos sedeža [[katolikos]]a [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]], duhovnega vodje armenskega ljudstva, v to regijo. Leta 1198 je s kronanjem [[Leon I. Kilikijski|Leona I.]], armenskega kralja iz dinastije Rubenidov, Kneževina Kilikijska Armenija postala kraljestvo.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.43-44">{{navedi knjigo | last = Kurdoghlian | first = Mihran | script-title=hy:Պատմութիւն Հայոց |trans-title=History of Armenia |volume=II | publisher = Հրատարակութիւն ազգային ուսումնակաան խորհուրդի [Council of National Education Publishing] |year= 1996 | location = Athens |pages = 43–44|language=hy}}</ref><ref name="A History of the Crusades 2">Der Nersessian. ''The Kingdom of Cilician Armenia'', str. 645–653</ref> Leta 1226 je krona prek [[Hetum I. Kilikijski|Hetuma I.]], drugega moža Leonove hčerke [[Izabela Kilikijska|Izabele]], prešla na rivalsko dinastijo [[Hetumidi|Hetumidov]]. Ko so [[Mongolsko cesarstvo|Mongoli]] osvojili obsežna območja [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in Bližnjega vzhoda, so si Hethum in naslednji hethumidski vladarji prizadevali za armensko-mongolsko zavezništvo proti skupnim muslimanskim sovražnikom, predvsem kairskim [[Mameluki|Mamelukom]].<ref name="A History of the Crusades 2" /> V 13. in 14. stoletju so [[križarske države]] in mongolski [[Ilkanat]] razpadli, zaradi česar je Armensko kraljestvo ostalo brez regionalnih zaveznikov. Po neusmiljenih napadih Mamelukov v 14. stoletju je Armensko kraljestvo Kilikija, v katerem so takrat vladali Lusignani in je bilo vpleteno v notranji verski konflikt, leta 1375 dokončno razpadlo.<ref name="Ghazarian">Ghazarian, Jacob G. (2000). ''The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393)''. Routledge. str. 54–55. ISBN 0-7007-1418-9</ref> Trgovinski in vojaški stiki z Evropejci so v kilikijsko armensko družbo prinesli nove zahodne vplive. Plemstvo je prevzelo številne vidike zahodnoevropskega življenja, vključno z [[vitez|viteštvom]], modo oblačenja in rabo francoskih nazivov, imen in jezika. Poleg tega se je organizacija kilikijske družbe odmaknila od tradicionalnega državnega sistema in se približala zahodnemu [[fevdalizem|fevdalizmu]].<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times">Bournoutian, Ani Atamian. "Cilician Armenia" v ''The Armenian People From Ancient to Modern Times'', Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century. Ur. Richard G. Hovannisian. New York: St. Martin's Press, 1997, str. 283–290. ISBN 1-4039-6421-1</ref> Evropski križarji so od Armencev prevzeli elemente gradnje gradov in cerkvene arhitekture.<ref name="Architecture">"Cilician Kingdom". Globe Weekly News. Arhivirano iz izvirnika 23. novembra 2010. Pridobljeno 28. decembra 2009</ref> Kilikijska Armenija je gospodarsko cvetela, pristanišče [[Yumurtalık|Ajas]] pa je služilo kot središče trgovine med vzhodom in zahodom.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> ==Zgodovina== ===Zgodnje selitve Armencev v Kilikijo=== ====Kilikija pod Tigranom Velikim==== Prisotnost Armencev v Kilikiji sega v 1. stoletje pr. n. št., ko se je pod [[Tigran Veliki|Tigranom Velikim]] [[Armensko kraljestvo (antika)|Armensko kraljestvo]] razširilo in osvojilo obsežno ozemlje v [[Levant]]u. Leta 83 pr. n. št. je grška aristokracija [[Selevkidsko cesarstvo|Selevkidske Sirije]], oslabljene zaradi krvave državljanske vojne, ponudila svojo zvestobo ambicioznemu armenskemu kralju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hyeetch.nareg.com.au/armenians/prominent_p5.html |title=King Tigran II – The Great |access-date=2007-01-17 |work=Hye Etch | archive-url= https://web.archive.org/web/20070221235257/http://www.hyeetch.nareg.com.au/armenians/prominent_p5.html| archive-date= 21 February 2007 | url-status= live}}</ref> Tigran je nato osvojil [[Fenicija|Fenicijo]] in Kilikijo, s čimer se je dejansko končalo Selevkidsko cesarstvo. Južna meja Tigranovega kraljestva je segala do Ptolemaide (današnja Akra, [[Izrael]]). Številni prebivalci osvojenih mest so bili preseljeni v novo metropolo [[Tigranakert]] (latinsko Tigranocerta). Na svojem vrhuncu se je Tigranovo Armensko kraljestvo raztezalo od Pontskih Alp do [[Mezopotamija|Mezopotamije]] in od [[Kaspijsko jezero|Kaspijskega jezera]] do [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. Tigran je na jugovzhodu prodrl vse do partske prestolnice [[Ekbatana|Ekbatane]] v današnjem zahodnem [[Iran]]u. Leta 27 pr. n. št. je Kilikijo osvojilo Rimsko cesarstvo in jo preoblikovalo v eno od svojih vzhodnih provinc.<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades">{{navedi knjigo | last =Ghazarian | first =Jacob G. | title =The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393) | publisher =Routledge | year =2000 | pages = 39–42 | isbn=0-7007-1418-9}}</ref> ===Množična selitev Armencev pod Bizantinskim cesarstvom=== Po delitvi rimskega cesarstva na dva dela leta 395 je bila Kilikija vključena v [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodno rimsko cesarstvo]], imenovano tudi [[Bizantinsko cesarstvo]]. V 6. stoletju so se armenske družine selile na bizantinska ozemlja. Mnogi moški so služili v bizantinski vojski kot vojaki ali generali in se povzpeli na pomembne cesarske položaje.<ref name="Armenian Cilicia">{{navedi knjigo | last = Dédéyan | first = Gérard | author-link = |editor1-last = Hovannisian | editor1-first = Richard G. | editor2-last = Payaslian | editor2-first = Simon | title = Armenian Cilicia | url = https://archive.org/details/armeniancilicia0000unse | series = UCLA Armenian History and Culture Series 8 | publisher = Mazda Publishers | year = 2008 | location = United States | pages = [https://archive.org/details/armeniancilicia0000unse/page/78 79]–83 | isbn = 978-1-56859-154-4 | chapter = The Founding and the Coalescence of the Rubenian Principality, 1073–1129}}</ref> [[Slika:Shaddadid.gif|thumb|300px|left|Armensko višavje v Seldžuškem cesarstvu]] Kilikija je bila po arabskih vdorih v 7. stoletju v celoti vključena v [[Rašidunski kalifat]].<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> Leta 965 jo je ponovno osvojil bizantinski cesar [[Nikefor II. Fokas]]. Zaradi arabske okupacije Kilikije in drugih območij v Anatoliji so mnogi Armenci poiskali zatočišče in zaščito dlje na zahodu v Bizantinskem cesarstvu, kar je povzročilo demografsko neravnovesje v regiji.<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> Da bi po ponovni osvojitvi Kilikije bolje zaščitili svoja vzhodna ozemlja, so se Bizantinci zatekli predvsem k politiki množičnega preseljevanja domačega prebivalstva znotraj meja cesarstva.<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> Nikifor je izgnal muslimane, ki so živeli v Kilikiji, in spodbudil kristjane iz Sirije in Armenije, da se naselijo v regiji. Cesar [[Bazilij II.]] (vladal 976–1025) je poskušal razširiti Bizantinsko cesarstvo v armenski [[Vaspurakan]] in v Sirijo, ki je bila pod arabsko oblastjo. Zaradi bizantinskih vojaških osvojitev so se Armenci razširili v [[Kapadokija|Kapadokijo]] in proti vzhodu v gorata območja severne Sirije in Mezopotamije.<ref name="The Armenian Kingdom and the Mamluks">{{navedi knjigo | last = Donal Stewart | first = Angus | title = The Armenian Kingdom and the Mamluks: War and Diplomacy During the Reigns of Het'um II (1289–1307) | publisher = Brill Academic Publishers |year= 2001 | location = Netherlands | pages = 33–34 | isbn = 978-90-04-12292-5}}</ref> Formalna priključitev Velike Armenije k Bizantinskemu cesarstvu leta 1045 in njena osvojitev s strani [[Seldžuki|Seldžuških Turkov]] 19 let pozneje sta povzročila dva nova vala armenskih migracij v Kilikijo.<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> Armenci po padcu [[Bagratidska Armenija|Bagratidske Armenije]] niso uspeli ponovno vzpostaviti neodvisne države v svojem rodnem Armenskem višavju, kar je še okrepilo selitve v Kikikijo in jih spremenilo v veliko družbeno-politično gibanje.<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> Armenci so služili v bizantinski vojski kot vojaški častniki ali bili guvernerji in dobili oblast nad pomembnimi mesti na vzhodni meji Bizantinskega cesarstva. Pomembno vlogo pri preseljevanju armenskega prebivalstva v Kilikijo si imeli tudi Seldžuki,<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> ki so leta 1064 pod vodstvom [[Alp Arslan|Alpa Arslana]] začeli napredovati proti Anatoliji in zavzeli staro armensko prestolnico [[Ani, Turčija|Ani]]. Sedem let pozneje so v [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] severno od [[Vansko jezero|Vanskega jezera]] odločilno premagali vojsko bizantinskega cesarja [[Roman IV. Diogen|Romana IV. Diogena]]. Alp Arslanov naslednik [[Malik Šah I.]] je še razširil Seldžuško cesarstvo in armenskemu prebivalstvu naložil represivne davke. Po prošnji Parsega Kilikijskega, pomočnika in predstavnika katolikosa Gregorja II. Mučenika, so Armenci dobili nekaj olajšav, vendar so Malikovi naslednji guvernerji še naprej pobirali davke.<ref name="The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades"/> Armenci so zato poiskali zatočišče v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]] in Kilikiji. Nekateri armenski voditelji so se postavili za suverene gospodarje, drugi pa so ostali, vsaj po imenu, zvesti cesarstvu. Najuspešnejši od teh zgodnjih armenskih vojskovodij je bil Filaret Brahamios, nekdanji bizantinski general, ki se je ob Romanu Diogenu boril v bitki pri Manzikertu. Med letoma 1078 in 1085 je Filaret zgradil kneževino, ki se je raztezala od Malatije na severu do [[Antiohija|Antiohije]] na jugu in od Kilikije na zahodu do [[Şanlıurfa|Edese]] na vzhodu. Številne armenske plemiče je povabil, da se naselijo na njegovem ozemlju, in jim dal zemljo in gradove.<ref name="Armenian Cilicia68">{{navedi knjigo | last = Bozoyan | first = Azat A. | editor1-last = Hovannisian | editor1-first = Richard G. | editor2-last = Payaslian | editor2-first = Simon | title = Armenian Cilicia | url = https://archive.org/details/armeniancilicia0000unse | series = UCLA Armenian History and Culture Series | publisher = Mazda Publishers | year = 2008 | location = United States | isbn = 978-1-56859-154-4 | page = [https://archive.org/details/armeniancilicia0000unse/page/68 68] | chapter = Armenian Political Revival in Cilicia}}</ref> Filaretova država se je začela rušiti že pred njegovo smrtjo leta 1090 in je na koncu razpadla na lokalna gospostva.<ref name="Runciman">{{navedi knjigo | last = Runciman | first = Steven | author-link = | title = A History of the Crusades, Vol. I: The First Crusade and the Foundations of the Kingdom of Jerusalem | url = https://archive.org/details/historyofcrusade0001unse_t9p5 |location= Cambridge |publisher = Cambridge University Press | year = 1951 | pages = [https://archive.org/details/historyofcrusade0001unse_t9p5/page/195 195]–201 | isbn = 0-521-35997-X}}</ref> ===Rubenidska dinastija=== ====Vzpon Kilikijske Armenije==== [[Slika:Drapeau roupénide.png|thumb|180px|Grb Rubenidov]] [[Slika:The Barony of Cilician Armenia, 1080-1199.gif|thumb|250px|left|Baronija Kilikijska Armenija v letih 1080–1199]] Eden od knezov, ki so prišli v Kilikijo na Filaretovo povabilo, je bil [[Ruben I. Kilikijski|Ruben]], ki je imel tesne vezi z zadnjim [[Bagratidi|bagratidskim]] armenskim kraljem [[Gagik II. Armenski|Gagikom II.]] Ruben je spremljal Gagika, ko je ta na prošnjo bizantinskega cesarja odšel v [[Konstantinopel]], da bi se pogajal o miru. Namesto miru je bil kralj prisiljen odstopiti svoja armenska ozemlja [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskemu cesarstvu]] in do smrti živeti v izgnanstvu. Gagika so kasneje umorili.<ref>{{navedi knjigo | last = Kurkdjian | first = Vahan | author-link = | title = History of Armenia | publisher = Armenian General Benevolent Union of America | year = 1958 | location = United States of America | page = 202 | chapter = Chapter XXV: Magnificence to be soon followed by Calamity | chapter-url = https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/25*.html}}</ref> Ruben je kmalu po Gagikovem umoru leta 1080 zbral skupino armenskih vojakov in se uprl Bizantincem.<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27">{{navedi knjigo | last = Kurkdjian | first = Vahan | author-link = | title = History of Armenia | publisher = Armenian General Benevolent Union of America | year = 1958 | location = United States of America | pages = 213–226 | chapter = Chapter XXVII: The Barony of Cilician Armenia | chapter-url = https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/27*.html}}</ref> Pridružili so se mu številni armenski gospodje in plemiči. Z njihovo pomočjo je leta 1080 položil temelje neodvisne armenske kneževine Kilikije in bodočega kraljestva.<ref name=edwards /> Njegovi potomci so znani kot [[Rubenidi]].<ref name="Armenian Cilicia"/> Po Rubenovi smrti leta 1095 je rubenidsko kneževino, osredotočeno okoli njenih trdnjav, vodil Rubenov sin [[Konstantin I. Kilikijski|Konstantin I.]] Poleg njegove je bilo v Kilikiji še več drugih armenskih kneževin, na primer [[Hetumidi|Hetumidska]]. Hetumidsko dinastijo, tudi pomembno armensko dinastijo, je ustanovil nekdanji bizantinski general [[Ošin Lampronski]]. Njeno središče je bilo jugozahodno od [[Kilikijska vrata|Kilikijskih vrat]].<ref name="Runciman"/> Hetumidi so se z Rubenidi borili za vpliv in oblast nad Kilikijo. Različni armenski gospodje in nekdanji Filaretovi generali so bili prisotni tudi v Marašu, Malatiji (Meliteni) in [[Şanlıurfa|Edesi]], pri čemer slednji nista bili v Kilikiji.<ref name="Runciman"/> ====Prva križarska vojna==== [[Slika:BaudouinDeBoulogneAndThe Armenians.jpg|thumb|300px|[[Baldvin I. Jeruzalemski|Baldvin Boulognski]] v Edesi prejema poklon Armencev]] Med vladavino Konstantina I. se je odvila [[prva križarska vojna]] (1096-1098). Vojska zahodnoevropskih kristjanov je na poti v [[Jeruzalem]] korakala skozi [[Anatolija|Anatolijo]] in Kilikijo. Armenci v Kilikiji so pridobili močne zaveznike med frankovskimi križarji, katerih vodja [[Godfrej Bouillonski]] je veljal za njihovega odrešitelja. Konstantin I. je v prihodu križarjev videl enkratno priložnost za utrditev svoje oblasti v Kilikiji z odpravo preostalih bizantinskih trdnjav v regiji.<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27"/> S pomočjo križarjev je z neposrednimi vojaškimi akcijami v Kilikiji in ustanovitvijo [[Križarske države|križarskih držav]] v [[Kneževina Antiohija|Antiohiji]], [[Grofija Edesa|Edesi]] in [[Tripoli, Libanon|Tripoliju]] zavaroval svojo kneževino pred Bizantinci in [[Seldžuki]].<ref name="Badmoutiun Hayots, p.33-36">{{navedi knjigo | last = Kurdoghlian | first = Mihran | title = Պատմութիւն Հայոց (History of Armenia), Volume II | publisher = Հրատարակութիւն ազգային ուսումնակաան խորհուրդի (Council of National Education Publishing) |year= 1996 | location = Athens |pages = 33–36|language=hy}}</ref> Armensko pomoč križarjem je opisal papež [[Papež Gregor XIII.|Gregor XIII.]] v svoji ''Ecclesia Romana'': : ''"Med dobrimi deli, ki jih je armensko ljudstvo storilo cerkvi in krščanskemu svetu, je treba še posebej poudariti, da v tistih časih, ko so latinski krščanski knezi in bojevniki odšli ponovno zavzeti Sveto deželo, nobeno ljudstvo ali narod ni priskočil na pomoč z enakim navdušenjem, veseljem in vero kot Armenci, ki so križarjem priskrbeli konje, hrano in vodstvo. Armenci so tem bojevnikom pomagali z največjim pogumom in zvestobo med svetimi vojnami."'' Da bi pokazali svojo hvaležnost svojim armenskim zaveznikom, so križarji Konstantina I. počastili z nazivoma komes in baron. Prijateljski odnos med Armenci in križarji so utrdile pogoste mešane poroke. [[Joscelin I. Edeški]], na primer, se je poročil s Konstantinovo hčerko, Godfrejev brat Baldvin pa s Konstantinovo nečakinjo, hčerko Konstantinovega brata [[Toros I. Kilikijski|Torosa]].<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27"/> Armenci in križarji so bili v naslednjih dveh stoletjih občasno zavezniki, občasno pa tekmeci. Na povabilo armenskih baronov in kraljev so križarji v različnih obdobjih vzdrževali gradove v kraljestvu in ob njegovih mejah, vključno z Bagrasom, Trapesakom, T'il Hamtunom, Harunijo, Selefkijo, Amudo in Sarvandikarjem.<ref name=edwards /> =====Armensko-bizantinski in armensko-seldžuški spori===== Konstantina je okoli leta 1100 nasledil sin [[Toros I. Kilikijski|Toros I.]], ki se je med svojim vladanjem soočal tako z Bizantinci kot Seldžuki, ter razširil rubenidske posesti. Kilikijsko prestolnico je prenesel iz [[Tarz]]a v [[Sis]], potem ko je uničil tamkajšnjo majhno bizantinsko garnizijo.<ref name='RuncimanVol2'>{{navedi knjigo | last = Runciman | first = Steven | title = A History of the Crusades – Volume II.: The Kingdom of Jerusalem and the Frankish East: 1100–1187| url = https://archive.org/details/historyofcrusade00iistev }}</ref> Leta 1112 je zavzel grad Kizistra, da bi maščeval smrt zadnjega bagratidskega armenskega kralja [[Gagik II. Armenski|Gagika II.]] Gagikovi morilci, trije bizantinski bratje, ki so upravljali grad, so bili brutalno ubiti.<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27"/><ref name="Badmoutiun Hayots, p.33-36"/> Sčasoma se je z vzponom rubenidskih knezov na tem območju vzpostavila nekakšna centralizirana vlada. Knez [[Leon I. Kilikijski (knez)|Leon I.]], brat in naslednik Torosa I., je začel svojo vladavino leta 1129. Kilikijska obalna mesta je vključil v armensko kneževino in s tem utrdil vodilno vlogo armenskih trgovcev v regiji. V tem obdobju je sovraštvo med Kilikijsko Armenijo in Seldžuki še vedno trajalo. Občasno je prihajalo tudi do sporov med Armenci in [[Kneževina Antiohija|Antioško kneževino]] zaradi utrdb v bližini južnega gorovja [[Nur (gorovje)|Nur]].<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27"/> V tem kontekstu so Bizantinci leta 1137 pod vodstvom cesarja [[Ivan II. Komnen|Ivana II. Komnena]], ki je Kilikijo še vedno štel za bizantinsko provinco, osvojili večino mest na kilikijskih ravnicah.<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27"/><ref name="Badmoutiun Hayots, p.33-36"/> Leona so Bizantinci ujeli in ga skupaj z več drugimi družinskimi člani, vključno z njegovima sinovoma Rubenom in Torosom, zaprli v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]]. Leon je tri leta kasneje v zaporu umrl.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.33-36"/> Rubena so v zaporu oslepili in ubili. Leonov drugi sin in naslednik [[Toros II. Kilikijski|Toros II.]] je leta 1141 pobegnil iz zapora in se vrnil v Kilikijo, da bi vodil borbo proti Bizantincem.<ref name="Vahan Kurkdjian, Chapter 27"/> Sprva je uspešno odbijal bizantinske vpade, potem pa se je leta 1158 s kratkotrajnim sporazumom podredil cesarju [[Manuel I. Komnen|Manuelu I.]]<ref>{{navedi knjigo | last =Ghazarian | first =Jacob G. | title =The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393) | publisher =Routledge | year =2000 | pages = 118–120 | isbn=0-7007-1418-9}}</ref> Okoli leta 1151 je med vladavino Torosa II. poglavar armenske cerkve prenesel svoj sedež v [[Rumkale|Hromklo]].<ref name="The Armenian Kingdom and the Mamluks"/> Torosa II. so leta 1169, 1170 oziroma 1175 nasledili [[Ruben II. Kilikijski|Ruben II.]], [[Mleh Kilikijski|Mleh]] in [[Ruben III. Kilikijski|Ruben III.]] =====Kneževina postane kraljestvo===== [[Slika:Anatolia1200.png|thumb|250px|Mala Armenija in sosednje države okoli leta 1200]] Kneževina Kilikija je bila dejansko kraljestvo že pred Leonom II. Slednji velja za prvega kralja Kilikije, ker Bizantinci prejšnjih ''[[De iure - de facto|de facto]]'' kraljev niso hoteli uradno imenovati za kralje. Kilikijski prestol je leta 1187 zasedel knez [[Leon I. Kilikijski|Leon II.]], eden od vnukov kneza Leona I. in brat [[Ruben III. Kilikijski|Rubena III.]] V borbah proti Seldžukom iz [[Konya|Konje]], Alepu in Damasku je Kilikiji dodal nova ozemlja podvojil dolžino njene sredozemske obale.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.42-44">{{navedi knjigo | last = Kurdoghlian | first = Mihran | title = Պատմութիւն Հայոց (History of Armenia), Volume II | publisher = Հրատարակութիւն ազգային ուսումնակաան խորհուրդի (Council of National Education Publishing) |year= 1996 | location = Athens |pages = 42–44|language=hy}}</ref> V tistem času je egiptovski sultan [[Saladin]] uničil [[Jeruzalemsko kraljestvo]] in zasedel [[Jeruzalem]], kar je sprožilo [[Tretja križarska vojna|tretjo križarsko vojno]]. Knez Leon II. je izkoristil stanje za izboljšanje odnosov z Evropejci. Pomen Kilikijske Armenije v regiji potrjujejo pisma, ki jih je papež [[Papež Klemen III.|Klemen III.]] leta 1189 poslal Leonu in katolikosu Gregorju IV., v katerih ju je prosil za armensko vojaško in finančno pomoč križarjem.<ref name="A History of the Crusades 2"/> Zahvaljujoč podpori svetega rimskega cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Friderika I. Barbarosse]] in njegov sina [[Henrik VI. Hohenstaufen|Henrika VI.]] je bila Leonova kneževina povzdignjena v kraljestvo. 6. januarja 1198, na dan, ko Armenci praznujejo božič, je bil knez Leon II. slovesno kronan v katedrali v Tarzu v prisotnosti sirskega jakobitskega patriarha, grškega metropolita Tarza ter številnih cerkvenih dostojanstvenikov in vojaških voditeljev.<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/729872723|title=The letter of love and concord : a revised diplomatic edition with historical and textual comments and English translation|date=2010|publisher=Brill|others=Pogossian, Zaroui.|isbn=978-90-04-19189-1|location=Leiden|page=17, op. 46|oclc=729872723}}</ref> Medtem ko ga je kronal katolikos Gregor VI. Abirad, je Leon od nadškofa Konrada iz Mainza v imenu svetega rimskega cesarja Henrika VI. prejel prapor z levom.<ref name="A History of the Crusades 2" /><ref name="Hardwicke">{{navedi knjigo | last = Nickerson Hardwicke | first = Mary | title = The Crusader States, 1192–1243}}</ref> S kronanjem je kot Leon I. postal prvi kralj Armenske Kilikije.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.42-44" /> Zaradi številnih prispevkov k kilikijski armenski državnosti na političnem, vojaškem in gospodarskem področju je postal znan kot Levon Veličastni.<ref name="edwards" /> Zaradi naraščajoče moči je postal še posebej pomemben zaveznik sosednje križarske države Antiohije. Sledile so poroke s tamkajšnjimi plemiškimi družinami, ki so imele prikrit cilj dobiti oblast nad Antiohijo. Tega Latinci seveda niso mogli sprejeti. Stanje je privedlo do antiohijske nasledstvene vojne med Leonovim pranečakom Rajmondom Rubenom in Bohemondom IV. Antioško-Tripolskim.<ref>Natasha Hodgson, Conflict and Cohabitation Marriage and Diplomacy between Latins and Cilician Armenians c. 1150-1254’ in The Crusades and the Near East, ed. C Kostick (Routledge, 2010)</ref> Rubenidi so utrdili svojo oblast z nadzorom strateških cest z utrdbami, ki so se raztezale od gorovja Taurus do ravnine in vzdolž meja. Mednje so spadali gradovi v Sisu, Anavarzi, Vahki, Vanerju/Kovari, Sarvandikarju, Kuklaku, Til Hamtunu, Hadžinu in Gabanu (sedanji Geben).<ref name="edwards" /> Leta 1219 je bil za vladarja imenovan knez Leon II., eden od vnukov Leona I., in za regenta dobil Adama iz Bagrasa. Bagras je bil umorjen in regentstvo je prešlo na Konstantina Baberonskega iz dinastije [[Hetumidi|Hetumidov]], zelo vplivne armenske plemiške družine.<ref name="Ghazarian"/> Da bi se ubranil pred seldžuško grožnjo, si je Konstantin prizadeval za zavezništvo z Bohemondom IV. Antioškim, ki ga je utrdil s poroko Bohemondovega sina Filipa s kraljico [[Izabela Kilikijska|Izabelo]] (Zabel). Filip je bil za Armence preveč "latinski", saj ni hotel upoštevati načel armenske cerkve.<ref name="Ghazarian"/> Leta 1224 so Filipa zaprli v Sisu zaradi kraje armenskih kronskih draguljev. Po več mesecih zapora so ga s strupom umorili. Izabela se je odločila za meniško življenje v mestu Selevkija (zdaj Silifke), vendar je bila leta 1226 prisiljena poročiti se s Konstantinovim sinom Hetumom.<ref name="Ghazarian"/> Hetum je postal njen sovladar kot kralj [[Hetum I. Kilikijski|Hetum I.]] ===Hetumidska dinastija=== [[Slika:FlagKilikia.png|thumb|Zastava Hetumidske dinastije (1226–1341)]] Hetumidi so se v 11. stoletju naselili v zahodni Kilikiji, predvsem v višavju gorovja [[Taurus]]. Njihova velika dinastična gradova sta bila [[Lampron]] in [[Grad Çandır|Paperon/Baberon]] ob strateški cesti med [[Tarz]]om in [[Kilikijska vrata|Kilikijskimi vrati]].<ref name=edwards /> Združitev dveh glavnih in rivalskih kilikijskih dinastij, Rubenidov in Hetumidov, se je začela s poroko kraljice [[Izabela Kilikijska|Izabele]] iz dinastije Rubenidov s [[Hetum I. Kilikijski|Hetumom I.]] iz dinastije Hetumidov 14. junija 1226. Poroka je v politično ospredje v Kilikijski Armeniji postavila Hetumide.<ref name="Ghazarian"/> S Hetumovim prihodom na prestol so se končala notranja trenja, Armenci pa so se še vedno soočali s številnimi grožnjami iz tujine. Da bi se maščeval za sinovo smrt, je Bohemond Antiohijski iskal zavezništvo s seldžuškim sultanom [[Kejkubad I.|Kejkubadom I.]], ki je zavzel ozemlje zahodno od Selevkije. Hetum I. je koval tudi kovance s svojim likom na eni strani in sultanovim imenom na drugi.<ref name="Ghazarian"/> ==== Armensko-mongolsko zavezništvo in grožnja Mamelukov==== [[Slika:Fortressarmenians5.jpg|thumb|250px|Trdnjava [[Korikos]] v Kilikijski Armeniji, zgrajena v 13. stoletju]] [[Slika:HetoumIAtMongolCourt1254.JPG|thumb|200px|Hetum I. (sedi) na mongolskem dvoru v [[Karakorum (mesto)|Karakorumu]], ''"prejema poklon Mongolov"'';<ref>Claude Mutafian. ''Le Royaume Armenien de Cilicie'', str.58</ref> miniatura iz ''Zgodovine Tatarov'' Haytona Korikuškega (1307)]] Med vladavino Izabele in Hetuma I. so se Mongoli pod [[Džingiskan]]om in njegovim naslednikom [[Ögedej]]em hitro širili iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]] proti zahodu in dosegli [[Bližnji vzhod]]. Na svojem prodoru proti Egiptu so osvojili [[Mezopotamija|Mezopotamijo]] in [[Sirija|Sirijo]].<ref name="Ghazarian"/> 6. junija 1243 so pri Köse Dağu odločilno premagali Seldžuke.<ref name="The Armenian Kingdom and the Mamluks 2">{{navedi knjigo | last = Donal Stewart | first = Angus | title = The Armenian Kingdom and the Mamluks: War and Diplomacy During the Reigns of Het'um II (1289–1307) | publisher = Brill Academic Publishers |year= 2001 | location = Netherlands | pages = 43–46 | isbn = 978-90-0412292-5}}</ref> Mongolska osvajanja so bila katastrofalna za [[Velika Armenija|Veliko Armenijo]], za Kilikijo pa ne, ker se je Hetum odločil za sodelovanje z Mongoli. Leta 1247 je na mongolski dvor v [[Karakorum (mesto)|Karakorum]] poslal svojega brata Smbata, da bi se pogajal o zavezništvu.<ref>Claude Mutafian. Le Royaume Arménien de Cilicie, str. 55</ref><ref>Claude Lebedel. Les Croisades</ref><ref>Amin Maalouf. ''The Crusades through Arab eyes'', str. 265, 267</ref> Smbat se je leta 1250 vrnil s sporazumom, ki je zagotavljal celovitost Kilikije in obljubo mongolske pomoči pri ponovnem zavzetju utrdb, ki so jih zasedli Seldžuki. Kljub včasih obremenjujočim vojaškim obveznostim do Mongolov je imel Hetum dovolj finančnih sredstev in politično avtonomijo za gradnjo novih in impresivnih utrdb, kot je grad v Tamrutu.<ref>Christianian, Jirair, “The Inscription at Tamrut Castle: The Case for a Revision of Armenian History,” Le Muséon 132 (1-2), 2019, str.107-122</ref> Leta 1253 je Hetum sam obiskal novega mongolskega vladarja [[Möngke|Möngke kan]]a v Karakorumu. Sprejeli so ga z velikimi častmi in mu obljubili osvoboditev od davkov armenskih cerkva in samostanov na mongolskem ozemlju.<ref name="A History of the Crusades 2"/> Na poti v Mongolijo in nazaj leta 1256 je potoval skozi Veliko Armenijo. Na povratku je tam ostal veliko dlje in sprejemal obiske lokalnih knezov, škofov in opatov.<ref name="A History of the Crusades 2"/> Hetum in njegove sile so se borili pod mongolsko zastavo pri osvajanju muslimanske Sirije ter zavzetju [[Alep]]a in [[Damask]]a od leta 1259 do 1260. O Hetumovi vpletenosti v ti dve osvajalski vojni se še razpravlja. Vir teh informacij – Templjar iz Tira – trdi, da je spodbujal frankovske vladarje, naj sledijo njegovemu zgledu in sprejmejo mongolsko suverenost. Po mnenju arabskih zgodovinarjev so bili Hetum in njegove sile med Hulagujevo osvojitvijo Alepa odgovorni za pokol in požig v glavni mošeji ter v sosednjih četrtih in tržnicah.<ref name="The Armenian Kingdom and the Mamluks 2"/> Egiptovski Mameluki so medtem strmoglavili vladajočo [[Ajubidi|Ajubidsko dinastijo]]. Mameluki so se začeli kot konjeniški korpus, ustanovljen iz turških in drugih sužnjev, ki jih je Džingiskan prodal egiptovskemu sultanu.<ref name="Vahan Kurkdjian, chapter 30">{{navedi knjigo | last = Kurkdjian | first = Vahan | author-link = | title = History of Armenia | publisher = Armenian General Benevolent Union of America | year = 1958 | location = United States of America | pages = 246–248 | chapter = Chapter XXX: The Kingdom of Cilician Armenia — Mongol Invasion | chapter-url = https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/30*.html}}</ref> Leta 1250 so prevzeli oblast v Egiptu in leta 1253 v Palestini in zapolnili praznino, ki jo je povzročilo mongolsko uničenje obstoječih ajubidskih in abasidskih oblasti.<ref name="The Armenian Kingdom and the Mamluks 2"/> Kilikijska Armenija se je prav tako razširila in si povrnila ozemlja na kapadokijski, mezopotamski in sirski meji, preko katerih so potekale pomembne trgovske poti. Armensko kraljestvo je zato postalo postalo še bolj privlačna tarča Mamelukov.<ref name="The Armenian Kingdom and the Mamluks 2"/> Armenija se je z Mameluki zapletla tudi v trgovinsko vojno za nadzor nad trgovino z [[začimba]]mi.<ref name="Vahan Kurkdjian, chapter 30"/> Mameluški voditelj [[Bajbars]] je leta 1266 začel vojno, da bi na Bližnjem vzhodu iztrebil križarske države.<ref name="Vahan Kurkdjian, chapter 30"/> Istega leta je pozval Hetuma I., naj prekliče svojo zvestobo Mongolom in jo prenese na Mameluke in Mamelukom izroči ozemlja in trdnjave, ki jih je armenski kralj pridobil s svojo podreditvijo Mongolom. Po teh grožnjah se je Hetum odpravil na [[Ilkanat|ilkanov]] dvor v [[Perzija|Perziji]], da bi dobil njegovo vojaško podporo, v njegovi odsotnosti pa so Mameluki napadli Kilikijsko Armenijo. Kraljestvo sta branila Hetumova sinova Toros in Leon. V bitki pri Mariju je številčno močnejša mameluška vojska pod vodstvom sultana [[Al-Mansur Ali|al-Mansurja Alija]] in poveljnika Kalavuna preplavila maloštevilčno armensko vojsko. Toros je v bitki padel, Leon pa je bil ujet. Mameluki so zatem izropali in požgali [[Sis]], na tisoče Armencev ubili in 40.000 zajeli.<ref>{{navedi knjigo|last=Chahin|first=Mack|title=The Kingdom of Armenia: A History|year=2001|publisher=Curzon|location=Richmond|isbn=0700714529|page=253}}</ref> Hetum je Leona odkupil za visoko ceno: Mamelukom je prepustil številne trdnjave in plačal veliko vsoto denarja. Državo je dodatno opustošil potres leta 1269. Leta 1269 je Hetum I. abdiciral v korist svojega sina [[Leon II. Kilikijski|Leona II.]], ki je Mamelukom plačeval velike letne davke. Mameluki so kljub davkom še naprej vsakih nekaj let napadli Kilikijo. Leta 1275 je vojska sultanovih emirjev brez izgovora vdrla v državo in se soočila z Armenci, ki se niso imeli s čim braniti. Zavzeli so Tarz, požgali kraljevo palačo in cerkev svete Sofije in izropali državno zakladnico. 15.000 ljudi so ubili in 10.000 odpeljali v ujetništvo v Egipt. Skoraj celotno prebivalstvo Ajasa, tako Armencev kot Frankov, so pobili.<ref name="Vahan Kurkdjian, chapter 30"/> ====Premirje z Mameluki (1281–1295)==== [[Slika:Anatolia1300.png|thumb|300px| Mala Armenija, krščanska eksklava v Anatoliji, in okoliške države leta 1300]] Leta 1281 je bilo po porazu Mongolov in Armencev pod [[Mengu Timur]]jem v drugi bitki z Mameluki pri [[Homs]]u Armeniji vsiljeno premirje. Leta 1285 so morali Armenci po močnem napadu Kalavuna podpisati desetletno premirje pod ostrimi pogoji. Mamelukom so morali prepustiti številne trdnjave, drugih pa niso smeli obnavljati. Kilikijska Armenija je bila prisiljena trgovati z Egiptom, s čimer se je izognila trgovinskemu embargu, ki ga je uvedel papež, in plačevati Mamelukom letni davek v višini milijon [[dirham]]ov.<ref>{{navedi knjigo | last = Luisetto | first = Frédéric | title=Arméniens et autres Chrétiens d'Orient sous la domination mongole | year = 2007 | publisher = Geuthner | pages = 128–129 | isbn = 978-2-7053-3791-9|language=fr}}</ref> Mameluki so kljub temu še naprej napadali Kilikijsko Armenijo. Leta 1292 jo je napadel al-Ašraf Halil, mameluški sultan Egipta, ki je leto prej osvojil ostanke [[Jeruzalemsko kraljestvo|Jeruzalemskega kraljestva]] v Akri. Izropana je bila tudi Hromkla, zaradi česar se je moral katolikosat preseliti v [[Sis]]. [[Hetum II. Kilikijski|Hetum II.]] je bil prisiljen [[Seldžuki|Seldžukom]] prepustiti Behesni, Maraš in Tel Hamdoun. Leta 1293 je abdiciral v korist svojega brata [[Toros III. Kilikijski|Torosa III.]] in vstopil v samostan Mamistra. ====Pohodi z Mongoli (1299–1303)==== [[Slika:GhazanAndKingOfArmenia1303.JPG|thumb|left|Perzijski kan [[Gazan]] ukazuje kralju [[Hetum II. Kilikijski|Hetumu II.]], naj spremlja Kutlušaha v napadu na Damask leta 1303<ref>{{navedi knjigo | last = Mutafian | first = Claude | title = Le Royaume Arménien de Cilicie, XIIe-XIVe siècle | series = UCLA Armenian History and Culture Series | publisher = CNRS Editions | year = 2002 | location = France | pages = 74–75 | isbn = 2-271-05105-3|language=fr}}</ref>]] Poleti 1299 se je Hetumov vnuk Hetum II., ponovno soočal z grožnjami Mamelukov in prosil za pomoč mongolskega perzijskega kana [[Gazan]]a. Gazan se je z vojsko odpravil proti Siriji in pozval ciprske Franke - kralja, [[Templjarji|templjarje]], [[Malteški viteški red|hospitalce]] in [[Tevtonski viteški red|tevtonske viteze]] - naj se pridružijo njegovemu napadu na Mameluke. Mongoli so zavzeli [[Alep]], kjer se jim je pridružil kralj Hetum II. V njegovi vojski so bili tudi templjarji in hospitalci iz Armenskega kraljestva.<ref name="Demurger">{{navedi knjigo | last = Demurger | first = Alain | year = 2005 | title = The Last Templar: The Tragedy of Jacques de Molay, Last Grand Master of the Temple | url = https://archive.org/details/lasttemplartrage00demu | url-access = registration | location = London | publisher = Profile Books | page = [https://archive.org/details/lasttemplartrage00demu/page/93 93] | isbn = 1-86197-529-5}}</ref> Združene sile so premagale Mameluke v bitki pri Vadi al-Hazandarju 23. decembra 1299.<ref name="Demurger"/> Glavnina mongolske vojske se je nato umaknila. V njihovi odsotnosti so se Mameluki pregrupirali in maja 1300 ponovno zavzeli izgubljeno ozemlje. Leta 1303 so Mongoli poskušali skupaj z Armenci ponovno osvojiti Sirijo z veliko vojsko okoli 80.000 mož, vendar so bili 30. marca 1303 poraženi pri Homsu in nato v odločilni bitki pri Šahabu južno od Damaska 21. aprila 1303.<ref>{{navedi knjigo | last = Demurger | first = Alain | year = 2005 | title = The Last Templar: The Tragedy of Jacques de Molay, Last Grand Master of the Temple | url = https://archive.org/details/lasttemplartrage00demu | url-access = registration | location = London | publisher = Profile Books | page = [https://archive.org/details/lasttemplartrage00demu/page/109 109] | isbn = 1-86197-529-5}}</ref> Ta pohod Mongolov velja za zadnjo večjo mongolsko invazijo na Sirijo.<ref>{{navedi knjigo | last = Nicolle | first = David | author-link = | title = The Crusades | publisher = Osprey Publishing | year = 2001 | location = Oxford | page = [https://archive.org/details/crusades00nico/page/80 80] | isbn = 1-84176-179-6 | url = https://archive.org/details/crusades00nico/page/80 }}</ref> Ko je kan Gazan 10. maja 1304 umrl, je z njim umrlo tudi upanje na ponovno osvojitev [[Sveta dežela|Svete dežele]]. Hetum II. je abdiciral v korist svojega šestnajstletnega nečaka [[Leon III. Kilikijski|Leona III.]] in postal frančiškanski menih. Kasneje je zapustil samostan, da bi Leonu pomagal braniti Kilikijo pred mameluško vojsko, ki je bila blizu Bagrasa poražena.<ref name="Kurkdjian p.253-254">{{navedi knjigo | last = Kurkdjian | first = Vahan | author-link = | title = History of Armenia | publisher = Armenian General Benevolent Union of America | year = 1958 | location = United States of America | pages = 253–254 | chapter = Chapter XXX: The Kingdom of Cilician Armenia — Mongol Invasion | chapter-url = https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Asia/Armenia/_Texts/KURARM/30*.html}}</ref> Leta 1307 sta se aktualni in nekdanji kralj v taboru tik pred Anazarbo srečala z Bulargujem, mongolskim predstavnikom v Kilikiji. Bulargu, ki se je nedavno spreobrnil v islam, je celotno armensko delegacijo umoril.<ref>Angus, Stewart, "The assassination of King Het'um II". ''Journal of the Royal Asiatic Society'', 2005, str. 45–61.</ref> Hetumov brat [[Ošin Kilikijski|Ošin]] je takoj odkorakal proti Bularguju, da bi se maščeval, in premagal Bularguja, ki je nato pobegnil iz Kilikije. [[Ilkanat|Ilkanski]] kan [[Oldžejtu]] ga je na armensko zahtevo ukazal usmrtiti.<ref>{{in lang|fr}} [http://visualiseur.bnf.fr/CadresFenetre?O=NUMM-51557&I=793&M=imageseule Recueil des Historiens des Croisades, Documents Armeniens I, p.664] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110607125400/http://visualiseur.bnf.fr/CadresFenetre?O=NUMM-51557&I=793&M=imageseule |date=2011-06-07}}</ref> Ošin je bil po vrnitvi v Tarz kronan za novega kralja Kilikijske Armenije.<ref name="Kurkdjian p.253-254"/> [[Hetumidi]] so še naprej vladali nestabilni Kilikiji do atentata na [[Leon IV. Kilikijski|Leona IV.]] leta 1341, ki ga je zagrešila jezna množica. Leon IV. je sklenil zavezništvo s Ciprskim kraljestvom, ki mu je takrat vladala frankovska dinastija Lusignan, vendar se ni mogel upreti napadom Mamelukov.<ref name="Mahé">{{navedi knjigo | last1 = Mahé | first1 = Annie | last2 = Mahé | first2 = Jean-Pierre | title = L'Arménie à l'épreuve des Siècles | url = https://archive.org/details/larmeniealepreuv0000mahe | publisher = Découvertes Gallimard | year = 2005 | location = France | page = [https://archive.org/details/larmeniealepreuv0000mahe/page/n78 77] | isbn = 2-07-031409-X|language=fr}}</ref> ===Propad Kilikijske Armenije === [[Slika:Henri Delaborde - Les chevaliers de l'ordre de Saint-Jean de Jérusalem rétablissant la religion en Arménie, 1347 (1844).jpg|thumb|right|Henri Delaborde (1844): Konstantin III. Lusignanski in vitezi hospitalci]] [[Slika:Armenian Cilicia on 1375 Atlas Catalan.jpg|thumb|Armenska Kilikija je v ''[[Katalonski atlas|Katalonskem atlasu]]'' (1375) prikazana kot zelo utrjena z zelenim obzidjem, pristanišči in zastavama ({{flagicon image|Drapeau héthoumide.png}} {{flagicon image|Armenian Cilicia with crosses (Catalan Atlas, 1375).png}})<ref>{{navedi knjigo |last1=Massing |first1=Jean Michel|title=Circa 1492: Art in the Age of Exploration |date=1 January 1991 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-05167-4 |page=27 |url=https://books.google.com/books?id=wMK-Ba0-RG4C&pg=PA27 |language=en |quote=}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Galichian |first1=Rouben |title=Historic Maps of Armenia - The Cartographic Heritage. Abridged and updated |date=2014 |publisher=BENNETT & BLOOM |page=59 |url=https://www.academia.edu/36646104}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Massing |first1=Jean Michel |author1-link= |editor1-last=Levenson |editor1-first=Jay A. |title=Circa 1492: Art in the Age of Exploration |date=1991 |publisher=Yale University Press |isbn=978-0-300-05167-4 |page=27 |url=https://www.nga.gov/research/publications/pdf-library/circa-1492.html |chapter=Observations and Beliefs: The World of the Catalan Atlas |quote=}}</ref>]] ====Lusignani==== Med Armenci in Lusignani, ki so se do 12. stoletja že ustalili na vzhodnosredozemskem otoku [[Ciper|Cipru]], so vedno obstajali tesni odnosi. Če ne bi bilo njihove prisotnosti na Cipru, bi Kilikijska Armenije morda sama iz nuje vzpostavila svojo oblast na otoku.<ref>{{navedi knjigo | last =Ghazarian | first =Jacob G. | title =The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393) | publisher =Routledge | year =2000 | page = 150 | isbn=0-7007-1418-9}}</ref> Leta 1342 je bil Leonov bratranec Guy de Lusignan maziljen za armenskega kralja Konstantina II. Guy in njegov mlajši brat Ivan sta veljala za zagrizena katolika, globoko predana prevladi rimskokatoliške cerkve v [[Levant]]u. Lusignani kot kralji so poskušali vsiliti [[katolištvo]] in evropske običaje. Armenski plemiči so to večinoma sprejeli, preprosto prebivalstvo pa je spremembam nasprotovalo, kar je sčasoma privedlo do državljanskih sporov.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.53-56">{{navedi knjigo | last = Kurdoghlian | first = Mihran | title = Պատմութիւն Հայոց (History of Armenia), Volume II | publisher = Հրատարակութիւն ազգային ուսումնակաան խորհուրդի (Council of National Education Publishing) |year= 1996 | location = Athens |pages = 53–56|language=hy}}</ref> Med letoma 1343 in 1344, ko se armensko prebivalstvo in njegovi fevdalni vladarji niso hoteli prilagoditi novemu lusignanskemu vodstvu in njegovi politiki latinizacije armenske cerkve, so Kilikijo ponovno napadli Mameluki, ki so poskušali razširiti svoje ozemlje.<ref name="Ghazarian159">{{navedi knjigo | last =Ghazarian | first =Jacob G. | title =The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393) | publisher =Routledge | year =2000 | pages = 159–161 | isbn=0-7007-1418-9}}</ref> Armenci so pogosto prosili za pomoč in podporo svoje sovernike v Evropi in sami sodelovali v načrtovanju novih [[Križarske vojne|križarskih vojn]].<ref name="The Later Crusades, 1274-1580: from Lyons to Alcazar">{{navedi knjigo | last = Housley | first = Norman | title = The later Crusades, 1 274-1580: from Lyons to Alcazar | url = https://archive.org/details/latercrusades1270000hous | publisher = Oxford University Press |year= 1992 | location = New York | page = [https://archive.org/details/latercrusades1270000hous/page/n46 21] | isbn = 0-19-822136-3}}</ref> Sredi neuspelih armenskih prošenj za pomoč iz Evrope je padcu Sisa v roke Mamelukov sledil padec trdnjave Gaban leta 1375, kamor so se zatekli kralj Leon V., njegova hči Marija in njen mož Šahan, kar je pomenilo konec Armenskega kraljestva.<ref name="Ghazarian159"/> Zadnji armenski kralj, [[Leon I. Kilikijski|Leon V.]], je dobil dovoljenje za varen odhod in je po prihodu v [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilijo]] prosil za pomoč kralja Ivana I. Kastiljskega za ponovno vzpostavitev svojega kraljestva. Medtem ko je bil v Kastiliji, je prejel naziv gospoda Madrida in drugih mest. Po smrti Ivana I. je zapustil Kastilijo in se odpravil v Francijo, kjer je leta 1393 umrl v izgnanstvu v Parizu, potem ko je zaman pozival k novemu križarskemu pohodu.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.53-56"/> Leta 1396 so Leonov naziv in privilegije prenesli na njegovega bratranca, ciprskega kralja Jakoba I. Naziv armenskega kralja je bil tako združen z nazivoma ciprskega in jeruzalemskega kralja.<ref>{{navedi knjigo | last = Hadjilyra | first = Alexander-Michael | title = The Armenians of Cyprus | publisher = Kalaydjian Foundation |year= 2009 | location = New York | page = 12 }}</ref> Naziv si je posredno prilastila tudi Savojska hiša, ki je zahtevala naziv jeruzalemskega kralja in številne druge prestole. [[Slika:Armenian population map 1896.jpg|thumb| Kilikija, zlasti sandžak Kozan vilajeta Adana, je ohranila znatno armensko prebivalstvo do armenskega genocida]] ===Razselitev armenskega prebivalstva Kilikije=== Po razpadu kraljestva so Kilikijo zavzeli Mameluki, vendar je niso mogli obdržati. Tam so se začela naseljevati turška plemena, kar je nazadnje privedlo do osvojitve Kilikije pod vodstvom kana [[Timurlenk|Timurja]]. Posledično je Kilikijo zapustilo 30.000 bogatih Armencev in se naselilo na [[Ciper|Cipru]], kjer je do leta 1489 vladala dinastija Lusignan.<ref name="Badmoutiun Hayots, p.53-56"/> Številne trgovske družine so pobegnile proti zahodu in ustanovile ali se pridružile obstoječim diasporskim skupnostim v Franciji, Italiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Španiji.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> V Kilikiji so ostali le manj premožni Armenci, ki so kljub temu ohranili trdno skupnost skozi celo turško vladavino. V 16. stoletju je Kilikija padla pod [[Osmansko cesarstvo|osmansko]] oblast in v 17. stoletju uradno postala Adanski vilajet. Za osmanske Armence je bila Kilikija ena od najpomembnejših regij cesarstva, saj ji je uspelo dobro ohraniti armenski značaj.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/><ref name="The Treatment of Armenians in the Ottoman Empire">{{navedi knjigo | last = Bryce | first = Viscount | title = The Treatment of Armenians in the Ottoman Empire | publisher = Textor Verlag |year = 2008 | location = Germany | pages = 465–467 | isbn=978-3-938402-15-3}}</ref> Leta 1909 so bili pobiti kilikijski Armenci v Adani.<ref name="The Treatment of Armenians in the Ottoman Empire"/> Potomci preostalih kilikijskih Armencev so se razkropili po armenski diaspori. Sveti sedež Kilikije je v [[Antelias]]u v [[Libanon]]u. Lev, simbol armenske kilikijske države, je ostal simbol armenske državnosti vse do danes in je upodobljen tudi v grbu Armenije. ==Kilikijska armenska družba== ===Kultura=== [[Slika:Toros Roslin Manrankar.jpg|thumb|left|200px|Ilustriran armenski rokopis apostola Janeza, ki ga je leta 1268 dokončal [[Toros Roslin]]]] Kilikijska Armenija je bila demografsko heterogena. Njen vladajoč razred so tvorili predvsem Armenci, pa tudi Grki, Judje, muslimani in različni Evropejci.<ref name="Razmik Panossian">{{navedi knjigo | last = Panossian | first = Razmik | title = The Armenians: from kings and priests to merchants and commissars | publisher = Columbia University Press | year = 2006 | location = London | pages = [https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/63 63–66] | isbn = 978-0-231-13926-7 | url = https://archive.org/details/armeniansfromkin00razm/page/63 }}</ref> Večetnično prebivalstvo ter trgovinske in politične vezi z Evropejci, zlasti s Francijo, so prinesle pomembne nove vplive na armensko kulturo.<ref name="Razmik Panossian"/> Kilikijsko plemstvo je prevzelo številne vidike zahodnoevropskega življenja, vključno z viteštvom, oblačenjem in rabo francoskih krščanskih imen. Struktura kilikijske družbe je postala bolj sinonim za zahodni fevdalizem kot za tradicionalni armenski nahararski sistem.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> Tradicionalna armenska izraza ''[[naharar]]'' in ''[[sparapet]]'' sta zamenjali zahodni ustreznici ''[[baron]]'' in ''konstabel''.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/><ref name="Razmik Panossian"/> Armensko viteštvo je prevzelo evropske običaje, vključno s priljubljenimi viteškimi turnirji in dvoboji, podobnimi tistim v Evropi. Obseg zahodnega vpliva na kilikijsko Armenijo se odraža tudi v vključitvi dveh novih črk, Ֆ ֆ = "f" in Օ օ = "o" v armensko abecedo. V armenski besednjak so bile vključene številne besede, ki so temeljile na [[Latinščina|latinščini]].<ref name="Razmik Panossian"/> V nižjih družbenih slojih je bilo več sovražnosti do novih zahodnih trendov. Večina preprostih Armencev je zavračala predvsem spreobrnitvev v rimskokatolištvo vero ali grško pravoslavje. Kulturni vpliv ni bil zgolj enosmeren. Kilikijski Armenci so imeli pomemben vpliv na križarje, ki so se vračali na Zahod, predvsem s svojimi arhitekturnimi rešitvami. Evropejci so v svoje gradove začeli vključevati elemente armenskih gradov, ki so se jih naučili od armenskih zidarjev v križarskih državah, pa tudi nekatere elemente cerkvene arhitekture.<ref>{{navedi splet |url=http://www.globeweeklynews.com/cilician_kingdom.htm |title=Cilician Kingdom |access-date=2009-12-28 |work=Globe Weekly News |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101123210554/http://globeweeklynews.com/cilician_kingdom.htm |archive-date=2010-11-23 }}</ref> Večina armenskih gradov je netipično izrabljala skalnate vzpetine in imela ukrivljene zidove in okrogle stolpe, podobne tistim v hospitalskih gradovih [[Krak des Chevaliers]] in [[Margat]].<ref name="Muslim military architecture in greater Syria">{{navedi knjigo | last = Kennedy | first = Hugh N. |author-link=|title = Muslim military architecture in greater Syria: from the coming of Islam to the Ottoman Period | publisher = Brill Academic Publishers |year= 2006 | location = Netherlands | page = 293 | isbn = 978-90-04-14713-3}}</ref> Kilikijsko obdobje je dalo tudi nekaj pomembnih primerov armenske umetnosti, predvsem iluminirane rokopise [[Toros Roslin|Torosa Roslina]], ki je v 13. stoletju deloval v [[Rumkale |Hromkli]].<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> ===Gospodarstvo=== [[Slika:Levon I The Magnificent.jpg|thumb|250px| Kovanec kralja Leona II.]] [[Slika:Coin06of.jpg|thumb|250px| Kovanec Kilikijske Armenije]] Kilikijska Armenija je zaradi svoje strateške lege v vzhodnem Sredozemlju postala uspešna država. Nahajala se je na stičišču številnih trgovskih poti, ki so povezovale Srednjo Azijo in Perzijski zaliv s Sredozemljem. Kraljestvo je bilo zato pomembno v trgovini z začimbami, pa tudi z živino, kožami, volno in bombažem. Iz same Kilikije so izvažali les, žito, vino, rozine in surovo svilo, z Zahoda pa so se uvažali končni izdelki iz tkanin in kovin.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> Med vladavino kralja [[Leon I. Kilikijski|Leona I.]] (vladal 1198/1199–1219) je gospodarstvo Kilikijske Armenije močno napredovalo in se tesno povezalo z zahodno Evropo. Kralj je sklenil sporazume s [[Pisa|Piso]], [[Genovska republika|Genovo]] in [[Beneška republika|Benetkami]], pa tudi s [[Francija|Francozi]] in [[Katalonija|Katalonci]], ter jim podelil določene privilegije, kot so davčne oprostitve. Glavna pristanišča Armenskega kraljestva, ključna za njegovo gospodarstvo in obrambo, sta bili sredozemski pristanišči [[Yumurtalık|Ajas]] in [[Korikos]] ter rečno pristanišče [[Mopsuestija]]. Slednje se je nahajalo na dveh strateških karavanskih poteh in je bilo zadnje plovno pristanišče na reki Piram. V njem so imeli skladišča Genovežani.<ref name=edwards /> V Kilikiji so nastale pomembne evropske trgovske skupnosti in kolonije z lastnimi cerkvami, sodišči in trgovinami.<ref name="Abulafia">{{navedi knjigo | last =Abulafia | first =David | author-link =| title =The New Cambridge Medieval History | publisher =Cambridge University Press | year =1999 | page =440 | isbn = 0-521-36289-X}}</ref> Ko je [[francoščina]] postala drugi jezik kilikijskega plemstva, je drugi jezik kilikijskih trgovcev postala [[italijanščina]] zaradi obsežne vpletenosti treh italijanskih mestnih držav v kilikijsko gospodarstvo.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> [[Marco Polo]] se je leta 1271 odpravil na pot na Kitajsko iz Ajasa.<ref name="Abulafia"/> V 13. stoletju je Kilikijska Armenija med vladavino [[Toros III. Kilikijski|Torosa III.]] (vladal 1293–1298) že kovala svoj denar. Zlatnike in srebrnike, imenovane dram in tagvorin, so kovali v kraljevih kovnicah v [[Sis]]u in [[Tarz]]u. Trgovci so sprejemali tudi tuje kovance, kot so italijanski [[dukat]]i, florini in cekini, grški [[bezant]]i, arabski [[dirham]]i in francoske [[Francoska livra|livre]].<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> ===Religija=== [[Slika:St. Gregory the Illuminator Cathedral.jpg|thumb|200px|Armenska stolnica sv. Gregorja Prosvetitelja na Svetem sedežu Kilikije [[Antelias]]u, [[Libanon]]]] Katolikosat [[Armenska apostolska cerkev|Armenske apostolske cerkve]] se je zaradi bojev med Bizantinci in Seldžuki v Armenskem višavju preselil v Kilikijo. Leta 1058 se je najprej prenesel v [[Sivas|Sebastejo]] v [[Kapadokija|Kapadokiji]], kjer je bilo veliko armenskega prebivalstva. Kasneje se je preselil na različne lokacije v Kilikiji: leta 1062 v Tavbloor, leta 1066 v Dzamendav, leta 1116 v Dzovk in leta 1149 v [[Rumkale|Hromklo]]. Med vladavino kralja [[Leon I. Kilikijski|Leona I.]] je bil katolikos nameščen v oddaljeni Hromkli. Pri upravljanju Armenske cerkve v kraljestvu mu je pomagalo štirinajst škofov. Njihovo število se je v poznejših letih še povečalo. Sedeži nadškofov so bili v Tarzu, Sisu, Anazarbi, Lambronu in Mamistri. V Kilikiji je obstajalo do šestdeset samostanov, vendar natančne lokacije večine njih ostajajo nejasne.<ref name="The Armenian People From Ancient to Modern Times"/> Leta 1198 je katolikos Sisa Grigor VI. Apirat razglasil unijo med armensko in rimskokatoliško cerkvijo. Njegov razglas ni imel opaznega učinka, saj sta tako lokalna duhovščina kot prebivalstvo takšni združitvi odločno nasprotovala. Zahodna cerkev je v Kilikijsko Armenijo poslala številne misije, da bi pomagala pri zbliževanju cerkva, vendar so bili rezultati omejeni. Za to dejavnost so bili zadolženi [[frančiškani]]. Janez Monte Corvino sam je v kilikijsko Armenijo prispel leta 1288.<ref>Luisetto. ''Arméniens et autres Chrétiens'', str. 98.</ref> [[Hetum II. Kilikijski|Hetum II.]] je po abdikaciji postal frančiškanski menih. Frančiškan in zagovornik združitve z latinsko cerkvijo je bil tudi armenski zgodovinar Nerses Balienc. Papeška trditev o lastnem primatu je negativno vplivala na prizadevanja za enotnost med cerkvama.<ref name="The Blackwell Companion to Eastern Christianity">{{navedi knjigo | last = Parry | first = Ken | title = The Blackwell Companion to Eastern Christianity | url = https://archive.org/details/blackwellcompani00parr | url-access = limited | publisher = Blackwell Publishing ltd | year = 2010 | location = United Kingdom | page = [https://archive.org/details/blackwellcompani00parr/page/n63 43] | isbn = 978-0-631-23423-4}}</ref> Mhitar Skevraci, armenski delegat na koncilu v Akri leta 1261, je armensko frustracijo povzel z naslednjimi besedami: : ''"Od kod rimskokatoliška cerkev črpa moč, da sodi o drugih apostolskih sedežih, medtem ko sama ni podvržena njihovim sodbam? Mi sami [Armenci] res imamo pooblastilo, da vas [katoliško cerkev] pripeljemo pred sodišče po zgledu apostolov, in vi nimate pravice zanikati naše pristojnosti."''<ref name="The Blackwell Companion to Eastern Christianity"/> Potem ko so [[Mameluški sultanat (Kairo)|Mameluki]] leta 1293 oropali Hromklo, je bil katolikosat prenesen v Sis, glavno mesto Kilikijskega kraljestva. Leta 1441, dolgo po padcu kraljestva, je armenski katolikos iz Sisa Grigor IX. Musabekianc na koncilu v Firencah ponovno razglasil združitev armenske in latinske cerkve. Temu je sledil razkol pod katolikosom Kirakosom I. Virapecijem, ki je svoj sedež preselil iz Sisa v [[Vagaršapat]].<ref>{{navedi knjigo | last1 = Mahé | first1 = Annie | last2 = Mahé | first2 = Jean-Pierre | title = L'Arménie à l'épreuve des Siècles | series = [[Découvertes Gallimard]] | volume = 464 |publisher = Gallimard | year = 2005 | location = France | pages = 71–72 | isbn = 2-07-031409-X|language=fr}}</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Dodatno branje== {{refbegin |2}} * Poghosyan, S.; Katvalyan, M.; Grigoryan, G. et al. «Կիլիկյան Հայաստան» ("Cilician Armenia") Armenian Soviet Encyclopedia. vol. V. Yerevan: Armenian Academy of Sciences, 1979, str. 406–428. * Boase, T. S. R. (1978). ''The Cilician Kingdom of Armenia''. Edinburgh: Scottish Academic Press. ISBN 0-7073-0145-9. * Ghazarian, Jacob G. (2000). ''The Armenian kingdom in Cilicia during the Crusades''. Routledge. str. 256. ISBN 0-7007-1418-9. * Hovannisian, Richard G., Simon Payaslian (ur.) ''Armenian Cilicia''. UCLA Armenian History and Culture Series: Historic Armenian Cities and Provinces, 7. Costa Mesa, CA: Mazda Publishers, 2008. * Luisetto, Frédéric (2007). ''Arméniens et autres Chrétiens d'Orient sous la domination Mongole''. Geuthner. str. 262. ISBN 978-2-7053-3791-9. * Mahé, Jean-Pierre. ''L'Arménie à l'épreuve des siècles, coll. Découvertes Gallimard (n° 464)'', Pariz: Gallimard, 2005, ISBN 978-2-07-031409-6 * William Stubbs (1886). "The Medieval Kingdoms of Cyprus and Armenia: (1878.)". Seventeen lectures on the study of medieval and modern history and kindred subjects: 156–207. Wikidata Q107247875. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 12. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 14. stoletju]] [[Kategorija:Zgodovina Armenije]] [[Kategorija:Zgodovina Turčije]] [[Kategorija:Zgodovina Sirije]] i1rcuhivk6myukvse5awsz71ohpldst 0 587002 6752774 6663669 2026-09-19T09:25:40Z Εὐθυμένης 105864 6752774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Izabela <br />{{lang|hy|Զապել}} | title = | image = Hetoum and Zabel.jpeg | caption = Izabela in Hetum I. na kilikijskem kovancu | succession = [[Armensko kraljestvo Kilikija|Kraljca Armenske Kilikije]] | reign = 1219 – 1252 | coronation = 14. maj 1226 | predecessor = [[Leon I. Kilikijski|Leon I.]] | successor = [[Hetum I. Kilikijski|Hetum I.]] | regent = Adam Bagraški<br />Konstantin Baberonski | reg-type = Regenta | spouses = {{plainlist| * {{marriage|[[Filip Antioški]]|1222-1225}} * {{marriage|[[Hetum I. Kilikijski|Hetum Lampronski]]|1226}}}} | issue = {{plainlist| * Eufemija, grofica Sidona * Sibila, kneginja Antiohije * Rita, gospa Servantikarja * [[Leon II. Kilikijski|Leon II.]], kralj}} | issue-link = #Marriages and children | issue-pipe = med drugimi... | house = [[Rubenidi]] | father = [[Leon I. Kilikijski]] | mother = Sibila Ciprska | birth_date = 27. januar 1216/25. januar 1217 | birth_place = (neznan) | death_date = 23. januar 1252 | death_place = Ked | place of burial = Samostan Drazark | religion = [[Armenska apostolska cerkev]] | reg-type1 = Sovladarja | regent1 = {{ubl|Filip Antioški (1222–1225)|Hetum I. (1226–1252)}} }} '''Izabela''' ({{jezik-hy|Զապել|Zapel}}) ali '''Zabel''' je bila od leta 1219 do svoje smrti kraljica [[Armensko kraljestvo Kilikija|Armenske Kilikije]], * 27. januar 1216/25. januar 1217, † [[23. januar]] [[1252]]. Pod regentstvom Konstantina Baberonskega se je poročila s knezom [[Filip Antioški|Filipom Antioškim]]. Filipovo žaljivo vedenje do Armencev je privedlo do njegove aretacije in zastrupitve. Konstantin je nato Izabelo poročil s svojim sinom Hetumom. ==Zgodnja leta== Izabela je bila edini otrok kralja [[Leon I. Kilikijski|Leona I.]] in njegove druge žene Sibile Ciprske.{{sfn|Stopka|2016|p=150}} V mladosti so jo zaročili z Andrejem Ogskim, knezom [[Galicija|Galicije]], vendar do poroke ni prišlo.{{sfn|Engel|2001|p=?}} Kralj Leon I. je umrl maja 1219.{{sfn|Runciman|1954|p=?}} V tem času je kilikijski prestol zase zahteval Rajmond-Ruben, vnuk [[Ruben III. Kilikijski|Rubena III.]], a je bil poražen, ujet in usmrčen. Izabela je bila pod regentstvom Adama Bagrasa leta 1219 razglašena za kraljico.{{sfn|Runciman|1954|p=171}} Po atentatu na Adama Bagrasa je bil za njenega skrbnika imenovan Konstantin Baberonski, {{sfn|Runciman|1954|p=171}} ki je leta 1222 organiziral Izabelino poroko s Filipom.{{sfn|Ghazarian|2000|p=?}}{{sfn|Hardwicke|1969|p=??}} Filip je s svojim obnašanjem žalil Armence in celo oropal kraljevo palačo ter poslal kraljevo krono v [[Antiohija|Antiohijo]]. Armenci so ga zato v [[Sis]]u zaprli in kasneje zastrupili.{{sfn|Runciman|1954|p=172}} ==Žena Hetuma Barbaronskega== [[Slika:Zabel return.jpg|thumb|Vardges Surenjanc (1909): ''Kraljica Zabel se vrača na prestol'']] Leta 1226 se je Izabela poročila s Hetumom, sinom svojega regenta Konstantina. Zakonsko zvezo je Rim leta 1237 legaliziral.{{sfn|Stopka|2016|p=155}} Obstajajo dokazi, da je imela Izabela določeno stopnjo vladarske moči, saj več virov omenja, da je skupaj z možem podpisala uradno listino, s katero je strateško pomemben grad in mesto Haronie prenesla na viteze [[Tevtonski viteški red|tevtonskega reda]].{{sfn|Edwards|1987|p=147, 224, 229, 252}} Pokopana je bila v samostanu Trazarg. ==Zakonski zvezi in otroci== Izabela se je leta 1222 poročila s Filipom Antioškim, ki je leta 1226 umrl.{{sfn|Riley-Smith|1967|p=160}} Po njegovi smrti se je poročila s [[Hetum I. Kilikijski|Hetumom I. Kilikijskim]].{{sfn|Stopka|2016|p=151}} V zakonu z njim so bili rojeni: * Eufemija{{sfn|Runciman|1954|p=?}} (? – 1309), poročena z Julijanom Sidonskim{{sfn|Der Nersessian|1969|p=652}} * Sibila (? – 1290), poročena s knezom Bohemondom VI. Antiohijskim{{sfn|Der Nersessian|1969|p=652}} *Rita (? – ?), poročena s Konstantinom Servantikarskim{{sfn|Der Nersessian|1969|p=652}} * [[Leon II. Kilikijski|Leon II.]], kralj Kilikijske Armenije * Toros (1244 – 24 August 1266){{sfn|Runciman|1954|p=531}} * Izabela (? – ok. 1268) * Marija, poročena z Gvidom Ibelinskim, sinom ciprskega senešala Baldvina Ibelinskega ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * Der Nersessian, Sirarpie (1969) [1962]. ''"The Kingdom of Cilician Armenia"''. V Setton, Kenneth M., Wolff, Robert Lee, Hazard, Harry W. (ur.). ''A History of the Crusades, Volume II: The Later Crusades, 1189–1311'' (Second ed.). Madison, Milwaukee, and London: University of Wisconsin Press. str. 630–659. ISBN 0-299-04844-6. * Edwards, Robert W. (1987). ''The Fortifications of Armenian Cilicia''. Dumbarton Oaks Studies XXIII. Dumbarton Oaks, Trustees for Harvard University. ISBN 0-88402-163-7. *{{cite book | last = Engel | first = Pál | title = The Realm of St Stephen: A History of Medieval Hungary, 895–1526 | url = https://archive.org/details/realmofststevenh0019enge |year=2001 |publisher=I.B. Tauris}} *{{cite book | last = Ghazarian | first = Jacob G. | title = The Armenian Kingdom in Cilicia during the Crusades: The Integration of Cilician Armenians with the Latins (1080–1393) |year=2000 |publisher=Curzon }} *Hardwicke, Mary Nickerson (1969) [1962]. "The Crusader States, 1192–1243". In Setton, Kenneth M.; Wolff, Robert Lee; Hazard, Harry W. (eds.). A History of the Crusades, Volume II: The Later Crusades, 1189–1311 (Second ed.). Madison, Milwaukee, and London: University of Wisconsin Press. pp. 519–555. ISBN 0-299-04844-6. * {{cite book |title=Knights of St.John in Jerusalem and Cyprus |first=J. |last=Riley-Smith |publisher=Palgrave MacMillan |year=1967 }} *Runciman, Steven (1954). A History of the Crusades, Volume III: The Kingdom of Acre and the Later Crusades. Cambridge: Cambridge University Press. * {{Cite book|last=Stopka|first=Krzysztof|title=Armenia Christiana: Armenian Religious Identity and the Churches of Constantinople and Rome (4th-15th century)|year=2016|location=Kraków|publisher=Jagiellonian University Press|isbn=9788323395553|url=https://books.google.com/books?id=eeq-DQAAQBAJ}} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou|[[Rubenidi]]| |1216/1217|23. januar |1217}} {{S-reg|}} {{S-bef|before=[[Leon I. Kilikijski|Leon I.]]}} {{S-ttl|title=[[Armensko kraljestvo Kilikija|Kraljica Kilikijske Armenije]]| years=1219–1252 |regent1=[[Hetum I. Kilikijski|Hetumom I.]]}} {{S-aft|after=[[Hetum I. Kilikijski|Hetum I.]]}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 1210. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1252]] [[Kategorija:Vladarji v 13. stoletju]] [[Kategorija:Rubenidi]] lm2unhb60l644f4m2hjmo0rfmj2haqd 0 587718 6752609 6519674 2026-09-18T18:11:02Z Doncsecz~slwiki 9581 6752609 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Pablo Antón Marín Estrada,''' [[Španci|španski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[prevajalec]]. * [[17. junij]] [[1966]], Sama, [[Langreo]]. Je predstavnik drugega vala [[asturijščina|asturijskega]] literarnega in jezikovnega preporoda [[Surdimientu]] (1988–2006). Študiral je [[filologija|filologijo]] na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]] in je zelo zgodaj stopil v stik z društvi, ki se ukvarjajo z zaščito in oživitvijo asturijskega jezika. Po koncu študija je bil novinar tednika ''Les Noticies'' in spletnega časopisa ''Asturnews.'' Tudi je sodelavec radia ''Radio Krass.'' Ustanovil je posebno asturijsko literarno društvo ''El sombreru de Virxilio'' in je član največjega asturijskega društva ''Conceyu Bable.'' Živi v [[Gijón]]u. Je avtor več pesniških zbirk in zbirk novel, tudi prevaja iz asturijščine v [[španščina|španščino]]. V [[Španija|Španiji]] se je udeležil literarnih delavnic (npr. v [[Sevilja|Sevilji]]), da bi promovirali branje leposlovja. == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://bromera.com/4606-pablo-anton-marin-estrada |title=Pablo Antón Marín Estrada |work=Bromera |language=ca |date= |accessdate=30.7.2025}} * {{navedi novice| url=https://editorialgalaxia.gal/autor/marn-estrada-pablo-antn/ |title=Marín Estrada, Pablo Antón |work=Editorial Galaxia |language=gl |date= |accessdate=30.7.2025}} == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marin Estrada, Pablo Anton}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španski prevajalci]] [[Kategorija:Španski novinarji]] [[Kategorija:Asturijci]] hpymb9m8tbatafsrvpmdm5xi38877wq 0 587729 6752688 6486975 2026-09-19T00:15:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752688 wikitext text/x-wiki '''Slovensko kulturno društvo Tabor''' z [[Opčine|Opčin]] nad [[Trst|Trstom]] je bilo uradno ustanovljeno 7. decembra 1967. A [[Slovenci]] so živeli na [[Opčine|Opčinah]] odkar zaselek obstaja, tako so začutili potrebo po kulturnem druženju že v drugi polovici 19. stoletja, saj so že leta 1868 ustanovili slovensko čitalnico. Obdobje med obema svetovnima vojnama in [[Fašizem v Italiji|fašizem]] sta zelo okrnila slovensko kulturno delovanje, a je po vojni že 6. avgusta 1945 začelo delovati ''Prosvetno društvo Opčine''. Politične razmere pa so že leta 1948 izredno pretresle tedanjo slovensko manjšino, saj se je zaradi [[Kominform|Kominforma]] (in posledično delitev na Staliniste in Titoiste med [[Slovenska skupnost v Italiji|Slovenci v Italiji]]) iz PD Opčine izpisalo mnogo članov, ki so posledično ustanovili Kulturno društvo [[Andrej Čok]]. Mladi slovenski Openci so kasneje ustanovili še Mladinski krožek. Tako so leta 1967 na Opčinah delovala kar štiri slovenska kulturna društva, če prištejemo še [[Društvo Finžgarjev dom]], kjer so se zbirali Slovenci, ki so bili politično bližji demokratičnim in katoliškim vrednotam. Slovenski narodni manjšini v Italiji je bil z mednarodnim dogovorom (diplomatska nota v okviru [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] iz leta 1954 in kasnejši dodatek iz leta 1961 določata namembnost objekta)<ref>{{Navedi revijo|date=1. februar 2025|title=Mednarodna razsežnost Prosvetnega doma|magazine=Mladika|pages=16-21|cobiss=28732673}}</ref> kot vojna odškodnina dodeljen ''Prosvetni dom'' na Opčinah (bivši italijanski ''Ricreatorio''<ref>{{Navedi splet|title=Prodali Prosvetni dom na Opčinah|url=https://www.primorski.eu/trzaska/prodali-prosvetni-dom-na-opcinah-LX1752490|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl|first=Jadran|last=Vecchiet {{!}}}}</ref>), kjer so že delovala nekatera slovenska društva. Prišlo je do združitve treh slovenskih društev in nastalo je SPD Tabor, kot prvi predsednik je bil Rudi Vremec.<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko kulturno društvo Tabor|url=https://www.kamra.si/organizacije/slovensko-kulturno-drustvo-tabor/|accessdate=2025-07-31|language=sl-SI}}</ref> Slovensko kulturno društvo Tabor je od svojega nastanka imelo zelo razgibano delovanje, saj so imeli dramski odsek, ki še deluje in je s svojimi gledališkimi predstavami večkrat prejel tudi prestižne nagrade.<ref>{{Navedi splet|title=Festival komedije Pekre|url=https://sigledal.org/geslo/Festival_komedije_Pekre|website=Geslo|accessdate=2025-07-31|language=sl|archive-date=2025-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20250427034248/https://sigledal.org/geslo/Festival_komedije_Pekre|url-status=dead}}</ref> Openski gledališki igralci so večkrat nastopali tudi na [[Zamejski festival amaterskih dramskih skupin|Zamejskem festivalu amaterskih dramskih skupin]]. Leta 1969 je bil ustanovljen Moški pevski zbor Tabor, ki ga je kot prvi vodil [[Svetko Grgič|Sveto Grgič]]. Moški zbor je neprekinjeno deloval 50 let,<ref>{{Citat|title=Praznik in slovo obenem|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2019/12/tdd-moski-zbor-tabor-obletnica-50-let-5e09e11b-8c6d-412b-808d-bea149579fc4.html|date=2019-12-15|accessdate=2025-07-31|language=sl|first=Helena|last=Jovanovič}}</ref> imel je ogromno koncertov in je pripravil veliko število prireditev. Leta 1981 so v društvu ustanovili ''knjižnico Pinko Tomažič in tovariši''.<ref>{{Navedi splet|title=Knjižnice – NŠK|url=https://knjiznica.it/slovenci-v-italiji/knjiznice/|accessdate=2025-08-01|language=sl-SI}}</ref> V Prosvetnem domu, kjer je sedež ''Slovenskega kulturnega društva Tabor'', se redno odvijajo tudi druge dejavnosti,<ref>{{Navedi splet|title=Opčine se pripravljajo na 80. obletnico osvoboditve|url=https://www.primorski.eu/trzaska/opcine-se-pripravljajo-na-80-obletnico-osvoboditve-KL1863048|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> kot so telovadba za odrasle, aerobika, plesna dejavnost za otroke, ženske se srečujejo v krožku Ob pletenju še kaj… ter v krožku klekljanja, organizirajo tudi likovne in literarne dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Vse najboljše Tabor!|url=https://www.primorski.eu/se/278788-vse-najbolje-tabor-HBPR302050|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> Večkrat so se Openci s svojim vozom in skupino udeležili tudi Kraškega pusta.<ref>{{Navedi splet|title=Od četrtka Kraški pust|url=https://www.primorski.eu/se/181594-od-etrtka-kraki-pust-CLPR185575|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> Redno pripravljajo najrazličnejše rastave.<ref>{{Navedi splet|title=“Tramvaj je naša kulturna dediščina” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/tramvaj-je-nasa-kulturna-dediscina/|website=Noviglas|date=2023-03-18|accessdate=2025-07-31|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bitka za Opčine in želje za mir|url=https://www.primorski.eu/trzaska/bitka-za-opcine-in-zelje-za-mir-AE1868046|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl|first=Martin|last=Poljsak {{!}}}}</ref> V poletnem času so več let organizirali ''Openska glasbena srečanja'' na dvorišču za društvom<ref>{{Navedi splet|title=Saksofoni na Opčinah|url=https://www.primorski.eu/kultura/164792-saksofoni-na-opinah-DFPR168092|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> ali v dvorani Prosvetnega doma.<ref>{{Navedi splet|title=Nadarjen pianist očaral občinstvo Prosvetnega doma|url=https://www.primorski.eu/kultura/249624-nadarjen-pianist-oaral-obinstvo-prosvetnega-doma-DGPR267316|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-07-31|language=sl}}</ref> V prostorih Prosvetnega doma na Opčinah deluje tudi ''Bar Tabor'', ki je bil svojčas namenjen le članom društva, že več let pa deluje kot navaden gostinski obrat, kjer se lahko druži kdorkoli.<ref>{{Navedi splet|title=Bar Tabor - Reviews, Photos & Phone Number - Updated August 2025 - Beer Bars in Trieste, Friuli-Venezia Giulia Region|url=https://bar-tabor.wheree.com/|website=Wheree|date=2024-11-01|accessdate=2025-08-01|language=en}}</ref> == Sklici == [[Kategorija:Slovenska društva]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] oqfwtipq9ulhfctx7h07o6gxu4v3xck 0 587731 6752748 6705893 2026-09-19T08:16:06Z Marko3 1829 6752748 wikitext text/x-wiki '''Razmerja''' so zbirka [[Ljubezenski roman|ljubezenskih romanov]], ki jih je leta 2024 začela izdajati [[Cankarjeva založba]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.mladinska-knjiga.si/dogodki/predstavitev-nove-zbirke-razmerja|title=Predstavitev nove zbirke Razmerja Cankarjeve založbe|accessdate=31. 7. 2025|website=www.mladinska-knjiga.si}}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/razmerja-za-vec-kot-eno-noc|title=Podcenjeni žanr doživlja preporod|date=21. 5. 2025|accessdate=31. 7. 2025|website=www.delo.si}}</ref> Leta 2024 so v zbirki izšli trije romani, ki so bili plod ustvarjalne delavnice ljubezenskega romana Cankarjeve založbe, ki jo je vodila [[Lara Paukovič]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/za-kriminalkami-proti-vrhu-drvijo-ljubezenski-romani-custveni-vrtiljak-zajamcen|title=Za kriminalkami proti vrhu drvijo ljubezenski romani: čustveni vihar zajamčen|date=19. 9. 2024|accessdate=31. 7. 2025|website=www.delo.si}}</ref> == Romani == Leta 2024 so v zbirki izšli trije ljubezenski romani:<ref name=":0" /><ref name=":1" /> * [[Karmen Petric]]: ''Prste stran'' * [[Kaja Bucik Vavpetič]]: ''Srebrne vezi'' * [[Jerca Cvetko]]: ''Padam na besede'' Tudi leta 2025 so izšli trije romani:<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/3413793/pri-cankarjevi-zalozbi-v-zbirki-razmerja-nova-ljubezenska-romana|title=Pri Cankarjevi založbi v zbirki Razmerja nova ljubezenska romana|date=8. 4. 2025|accessdate=31. 5. 2025|website=www.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://vecer.com/kultura/kateri-zanr-najboljse-opise-naval-turistov-10390562|title=Kateri žanr najboljše opiše naval turistov|date=22. 8. 2025|accessdate=5. 9. 2025|website=www.vecer.com}}</ref> * [[Petra Julia Ujawe]]: ''Najboljše šele pride'' * [[Suzana Zagorc]]: ''Ne poznam je'' * [[Simona Hamer]]: ''Cimra'' Leta 2026 so izšle v zbirki štirje romani:<ref>{{Navedi splet |title=Zbirka Razmerja |url=https://emka.si/collections/zbirka-razmerja?gad_source=1&gad_campaignid=14655065738&gbraid=0AAAAAD9LKOOAkMEj3gf9s96AepMwwQs9d&gclid=CjwKCAjwwrPVBhA1EiwAv_YO-SVcnMtKin6HGOaXE-dTndm2oX6R6srw9jOB-37OIFlhRH18VzpoYBoC5sMQAvD_BwE |access-date=19. 9. 2026 |website=www.emka.si}}</ref> * [[Luka Bregar]]: ''Srčna frekvenca'' * [[Katja Rade]]: ''Abeceda ljubezi'' * Petra Julia Ujawe: ''Srce na dlani'' * [[Gaja Jarc]]: ''En ščepec ljubezni'' == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ljubezenski romani]] [[Kategorija:Zbirke romanov]] [[Kategorija:Cankarjeva založba]] 24vg388ju43lbgkpxreg7hhcf844d5y 2 590815 6752606 6752024 2026-09-18T18:09:13Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6752606 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju (tj. čas pred pisnimi viri) so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija širše zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda in ga je Grafenauer označeval kot val ''obrskih Slovanov''. {{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo Ilirika, in se začeli skupaj s spremljajočimi Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi tudi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z vkopanimi bivališči, [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje slovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V študiji{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci, vključno z več kot 600 pripadniki [[Lužiškosrbsko|lužiškosrbske]] manjšine v vzhodni Nemčiji.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu odraža, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko različni posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Rezultati študije potrjujejo razlikovanje med predslovanskimi in slovanskimi skupinami. Posamezniki iz slovanskega obdobja iz vseh treh glavnih raziskovanih območij so imeli manjšo genetsko sorodnost s predhodnimi lokalnimi populacijami iz obdobja preseljevanja ljudstev ter večjo sorodnost s starodavnimi in sodobnimi populacijami vzhodne Evrope in Baltika.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponente in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Dopolnitev razpravi o slovanski naselitvi prinaša [[arheogenetika]]. V študiji iz leta 2025 so ugotovili velike premike prebivalstva iz vzhodne Evrope v 6.–8. stoletju, povezane s širjenjem Slovanov. Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz avarskega obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} 9fvqn45onobe6wcyim5ckazcqzxlq3b 6752768 6752606 2026-09-19T09:12:53Z MaksiKavsek 244409 /* Pradomovina in migracije Slovanov */ slog, tn 6752768 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobje{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} 8i5j6l4kca1l4q1yi4um6pozis8643k 6752770 6752768 2026-09-19T09:14:27Z MaksiKavsek 244409 tn 6752770 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v Velikovcu na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad moralnim stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} r3220koc46xqsmjgkg6w4d1m71aft3h 6752782 6752770 2026-09-19T10:15:47Z MaksiKavsek 244409 /* Amplitude pomena etničnosti */ 6752782 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} bxysqhyzg1t9zk981pipq0y5k31bnsz 3 591017 6752738 6521315 2026-09-19T07:45:53Z İmmortalance 236375 İmmortalance je prestavil_a stran [[Uporabniški pogovor:Ire007]] na [[Uporabniški pogovor:PopotnikR67]]: Samodejno preimenovana stran ob preimenovanju uporabnika »[[Special:CentralAuth/Ire007|Ire007]]« v »[[Special:CentralAuth/PopotnikR67|PopotnikR67]]« 6521315 wikitext text/x-wiki [[File:Information.svg|25px|alt=|link=]] Dobrodošel/-la v Wikipediji, Ire007. Čeprav je vsakdo dobrodošel pri urejanju te enciklopedije, se zdi, da si povezan z ljudmi ali stvarmi, [[Posebno:Prispevki/Ire007|o katerih si pisal]] v članku [[Irenej Vid Bošnjak]] - zaradi tega si mogoče v [[WP:NAIN|navzkrižju interesov]]. Za vse urejevalce velja pravilo o [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]]. Ljudje, ki so tesno povezani s témo, imajo o njej pogosto popačen pogled, zaradi česar lahko nenamerno nastane pretirano laskav ali omalovažujoč članek. Članka o temi, s katero si tesno povezan, ti ni prepovedano spreminjati, toda biti moraš še posebej pozoren, da so tvoja urejanja preverljiva z [[Wikipedija:Zanesljivi viri|zanesljivimi viri]] in napisana brez predsodkov. Če si tesno povezan s témo, je tukaj nekaj načinov, kako lahko zmanjšaš tveganje za nastanek problemov: *'''Vzdrži se ali pa z veliko previdnostjo urejaj oz. ustvarjaj''' članke, ki so povezani s teboj, tvojo organizacijo ali tvojimi tekmeci, kot tudi z njihovimi projekti in proizvodi. *'''Raje predlagaj izboljšave na [[Wikipedija:Pogovorna stran|pogovorni strani]] članka''', da jih lahko vnese kdo od nevpletenih urejevalcev. *'''Bodi pozoren na razprave o izbrisu'''. Vsakdo lahko zagotavlja informacije o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|neodvisnih virih]] v [[Wikipedija:Predlogi za brisanje|razpravah za izbris]], toda izogibaj se zavzemanju za izbris člankov o tvojih tekmecih. *'''Izogibaj se ustvarjanju povezav''' na članke v Wikipediji in spletne strani sebe ali svoje organizacije v drugih člankih (glej [[Wikipedija:Smetenje]]). Prosimo, da se seznaniš z ustreznimi pravili in smernicami, še posebno s tistimi, ki se tičejo [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], [[Wikipedija:Preverljivost|preverljivosti informacij]] in [[Wikipedija:Avtobiografija|avtobiografij]]. Hvala.<!-- SPODNJO KATEGORIJO JE TREBA ODSTRANITI, ČE JE UPORABNIK BLOKIRAN, ČE SE UGOTOVI, DA NI V NAVZKRIŽJU INTERESOV ALI ČE JE TA PREDLOGA POSTAVLJENA ŽE DOLGO ČASA IN NI BILO NOBENEGA UKREPA. -->{{#ifexpr: ({{#time: U | now}} - 1759688878) < 13150000 | [[Kategorija:Uporabniške pogovorne strani z obvestili o navzkrižju interesov|{{PAGENAME}}]] | }}<!-- Predloga:Ou-nain --> — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:27, 5. oktober 2025 (CEST) 04vde9y2lxs2264xzuaw8g6g76ve7v6 0 591148 6752584 6726942 2026-09-18T17:25:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752584 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Sereri | image = Jeux traductionel sérére.jpg | caption = Kulturno bdenje Sererov v Senegalu | pop = Več kot 3 milijone (2023)<ref name="ReferenceA">Agence Nationale de Statistique et de la Démographie. Estimated figures for 2007 in Senegal alone</ref><ref name="The Jos P"/> | region1 = {{flag|Senegal}} | pop1 = 2.941.545 (2023 ocena)<ref name="CIS">CIA World Factbook, Senegal (2023 estimates) - archive [https://web.archive.org/web/20230930033916/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/senegal/summaries/]</ref> | region2 = {{flagcountry|Gambija}} | pop2 = 88.316 (2023) | ref2 = <ref name="CIAGAM">{{Navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/gambia-the/summaries/#people-and-society |title=CIA World Fackbook |accessdate=2025-10-08 |archive-date=2024-04-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240426082821/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/gambia-the/summaries/#people-and-society |url-status=dead }}</ref><ref name="2013Census">{{navedi splet |url=https://www.gbos.gov.gm/uploads/census/2013/Spatial-distribution-report_%20Final.pdf |title=2013 Population and Housing Census: Spatial Distribution |website=Gambia Bureau of Statistics |publisher=The Republic of The Gambia |last=National Population Commission Secretariat |date=30 April 2005 |access-date=29 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180103134831/https://www.gbos.gov.gm/uploads/census/2013/Spatial-distribution-report_%20Final.pdf |archive-date=3 January 2018 |url-status=live}}</ref> | region3 = {{flagcountry|Mavretanija}} | pop3 = 5000 (neposodobljena stara ocena)<ref name="The Jos P">This is an old figure which has not updated on Joshua Project. "Serer in Mauritania." [https://joshuaproject.net/people_groups/14866/MR] (retrieved 4 March 2025). Vendar je novejši od naslednjega vira iz leta 2000, ki temelji na popisu prebivalstva iz leta 1988: :3500 (ocena 2000): African Census Analysis Project (ACAP). University of Pennsylvania. ''Ethnic Diversity and Assimilation in Senegal: Evidence from the 1988 Census'' by Pierre Ngom, Aliou Gaye and Ibrahima Sarr. 2000</ref> | rels = Senegal 2002: 90 % [[islam]], 8 % [[krščanstvo]]<ref name="books.google.com">{{navedi knjigo|author1=Claire L. Adida|author2=David D. Laitin|author3=Marie-Anne Valfort|title=Why Muslim Integration Fails in Christian-Heritage Societies|url=https://books.google.com/books?id=pGpPCwAAQBAJ&pg=PA33 |year=2016|publisher=Harvard University Press|isbn=978-0-674-50492-9|pages=33–34}}</ref> in 2 % sererska vera (''a ƭat Roog'') | langs = [[Sererščina]], Cangin], [[volofščina]],<br />[[francoščina]],<br />[[arabščina]],<br />[[angleščina]] | related = [[Volofi]], ljudstvo Jola, ljudstvo Toucouleur in Lebou }} '''Sereri''' ({{langx|srr|Seereer, Sereer}}) so zahodnoafriška etnoreligiozna skupina in narod,<ref name="Villalón1993">[https://www.jstor.org/stable/1161299 "Charisma and Ethnicity in Political Context: A Case Study in the Establishment of a Senegalese Religious Clientele"], Leonardo A. Villalón, ''Journal of the International African Institute'', Vol. 63, No. 1 (1993), p. 95, Cambridge University Press on behalf of the International African Institute</ref><ref>Villalón, Leonardo A., ''Islamic Society and State Power in Senegal: Disciples and Citizens in Fatick,'' p. 62, Cambridge University Press (2006), {{ISBN|9780521032322}}</ref> »ki so danes razpršeni po več majhnih državah na obali ali potisnjeni v gozdove notranjosti, zato so verjetno eden najstarejših v [[Senegambija|Senegambiji]].« So tretja največja etnična skupina v [[Senegal]]u in predstavljajo 16 % senegalskega prebivalstva.<ref>[https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/senegal/ Senegal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210204143936/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/senegal/ |date=2021-02-04 }}, CIA Factsheet (retrieved 7 March 2025)</ref> Živijo tudi v severni [[Gambija|Gambiji]] in južni [[Mavretanija|Mavretaniji]].<ref>[https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/gambia-the/ Gambia] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210403011250/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/gambia-the/ |date=2021-04-03 }}, CIA Factsheet (retrieved 7 March 2025)</ref> Sereri izvirajo iz doline [[Senegal (reka)|reke Senegal]], na meji današnjega Senegala in Mavretanije in se v 11. in 12. stoletju preselili proti jugu. Ponovno so se preselili v 15. in 16. stoletju, ko so islamske sile napadle njihove vasi in jih versko preganjale. Bili so stalno naseljeni, imeli so ustaljeno kulturo in so bili znani po svojem kmetijskem znanju in [[Transhumanca|selitvi živine]].<ref name=berg63>{{navedi knjigo|author1=Elizabeth Berg|author2=Ruth Wan|author3=Ruth Lau|title=Senegal|url=https://books.google.com/books?id=2hjbZ0o-GloC&pg=PA63|year=2009|publisher=Marshall Cavendish|isbn=978-0-7614-4481-7|page=63}}</ref><ref>Natural Resources Research, [[UNESCO]], ''Natural resources research, Volume 16'', Unesco (1979), p. 265</ref> Sereri so bili zgodovinsko znani kot etnična skupina, ki je prakticirala elemente tako matrilinearnosti kot patrilinearnosti in se od 11. stoletja dolgo in nasilno upirala širjenju islama.<ref name="Kalis, Simone 1997 p. 299">Kalis, Simone, ''Médecine traditionnelle religion et divination chez les Seereer Sine du Senegal'', La connaissance de la nuit, L'Harmattan (1997), p. 299, {{ISBN|2738451969}}</ref> V 19. stoletju so se borili proti [[džihad]]istom in nato nasprotovali francoski kolonialni oblasti, kar je privedlo do zmage Sererov v znameniti bitki pri Djilassu (13. maja 1859), francoski imperij pa se jim je istega leta maščeval v enako znameniti bitki pri Logandèmeu.<ref>OG, ''Des cadres du Sine veulent faire construire un mausolée pyramidal dédié au roi Sann Moon Faye'', Sud Quotidien (19 Aug 2023). [https://www.sudquotidien.sn/des-cadres-du-sine-veulent-faire-construire-un-mausolee-pyramidal-dedie-au-roi-sann-moon-faye/?noamp=mobile]{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (retrieved 3 March 2025)</ref> V 20. stoletju se je večina Sererov spreobrnila v islam ([[sufizem]]<ref name="Villalón2006p71">{{navedi knjigo|author=Leonardo A. Villalón|title=Islamic Society and State Power in Senegal: Disciples and Citizens in Fatick|url=https://books.google.com/books?id=xFC1KUbXJ6gC&pg=PA73|year=2006|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-03232-2|pages=71–74}}</ref>), nekateri pa so kristjani ali sledijo svoji tradicionalni veri.<ref name=olson516>{{navedi knjigo|author=James Stuart Olson|title=The Peoples of Africa: An Ethnohistorical Dictionary|url=https://books.google.com/books?id=MdaAdBC-_S4C&pg=PA516|year=1996|publisher=Greenwood|isbn=978-0-313-27918-8|page=516}}</ref> Čeprav so se skoraj tisočletje upirali islamizaciji in džihadu – saj so bili preganjani že stoletja – je večina Sererov, ki so spreobrnili v islam, to storila šele v 1990-iha, deloma zato, da bi se izognili diskriminaciji in odvzemu volilne pravice s strani večinske muslimanske skupine, ki jih obdaja in Serere še vedno vidi kot »predmet prezira in predsodkov«.<ref>Abbey, M T Rosalie Akouele, "Customary Law and Slavery in West Africa", Trafford Publishing (2011), pp. 481–482, {{ISBN|1-4269-7117-6}}</ref><ref name="Mwakikagile">Godfrey Mwakikagile, "Ethnic Diversity and Integration in The Gambia: The Land, The People and The Culture," (2010), p. 241, {{ISBN|9987-9322-2-3}}</ref> Sererska družba je, tako kot druge etnične skupine v Senegalu, imela družbeno stratifikacijo z endogamnimi kastami in sužnji. Drugi zgodovinarji, kot so Thiaw, Richard in drugi, menijo, da Sereri niso ohranili kulture suženjstva ali vsaj ne v enaki meri kot druge etnične skupine v regiji Senegambija. Tudi vera in kultura Sererov prepovedujeta suženjstvo. == Demografija in razširjenost == [[File:EthniesSénégal.jpg|thumb|Etnični zemljevid Senegala iz leta 1853, ki so ga narisali Francozi. Regija ljudstva Sererov je označena z ''Peuple Sérère'' (levo, na sredini)]] Ljudstvo Sereri živi predvsem v sodobnem Senegalu, zlasti v zahodno-osrednjem delu države, od južnega roba [[Dakar]]ja do meje z Gambijo. Sereri vključujejo različna ljudstva, med katerimi je ljudstvo Seex (izgovarja se Seh) najštevilčnejše. Serer-Noon živijo v starodavnem območju Thièsa v sodobnem Senegalu. Serer-Ndut živijo v južnem Cayorju in severozahodno od starodavnega Thièsa. Serer-Njeghen živijo v starem Baolu; Serer-Palor živijo v zahodnem osrednjem, zahodnem jugozahodnem delu Thièsa, Serer-Laalaa pa v zahodnem osrednjem delu, severnem delu Thièsa in območju [[Tambacounda]]. Ljudstvo Sereri je raznoliko. Čeprav so živeli po vsej regiji Senegambija, jih je več v krajih, kot so stari Baol, Sine, Saloum in v Gambiji, ki je bila kolonija kraljestva Saloum. Tam zasedajo dele starega Nuimija in Baddibuja ter gambijski Kombo. *Senegal: 2.941.545,6 milijona (ocene iz leta 2023) (16 % celotnega prebivalstva) *Gambija: 88.316,45 (ocene iz leta 2019–2020, 3,5 % celotnega prebivalstva po podatkih Gambije) *Mavretanija: 5000 Seeksi (imenovani tudi Sine-Sine, Serer, Seh, Seeh ali Serer-Sine) zasedajo območja Sine in Saloum, ki so danes del sodobnega neodvisnega Senegala. Sereri vključujejo Seex, Serer-Noon (ali Serer-None, Serer-Non ali Noon), Serer-Ndut (ali N’doute), Serer-Jegem/Serer-Njeghen (ali Serer-Dyegueme, Serer-Gyegem ali Serer-N'Diéghem), Serer-Safene, Serer-Niominka, Serer-Palor (ali Falor, Palar, Siili, Siili-Mantine, Siili-Siili, Waro ali Serer) in Serer-Laalaa (ali Laa, La, Lâ ali Serer). Vsaka skupina govori sererščino ali Cangin jezik. ''Serer'' je standardno črkovanje v angleško govoreči Gambiji. ''Seereer'' ali ''Sereer'' odražata serersko izgovorjavo imena in sta črkovanja, ki ju večinoma uporabljajo senegalski zgodovinarji, jezikoslovci in učenjaki. ''Sérère'' je standardni črkopis v francosko govorečem Senegalu in Mavretaniji. == Zgodovina == Profesor Dennis Galvan piše, da »ustni zgodovinski zapisi, pisna poročila zgodnjih arabskih in evropskih raziskovalcev ter fizični antropološki dokazi kažejo, da so se različna ljudstva Sererov selila proti jugu iz regije Fuuta Tooro (dolina reke Senegal) okoli 11. stoletja, ko je islam prvič prišel čez Saharo.« Skozi generacije so se ti ljudje, morda prvotno pularsko govoreči pastirji, selili skozi območja Volof in vstopili v dolini rek Siin in Saluum. To dolgo obdobje stikov med Volofi in Sereri je zameglilo izvor skupne »terminologije, institucij, političnih struktur in praks«. Če gre verjeti ekonomistu in demografu Étiennu Van de Walleju,<ref>Étienne Van de Walle was not a historian or a professor of history. He had a degree in economics and was a demographer/researcher but was not an academic historian. See: Leridon, Henri. “Etienne van de Walle 1932-2006.” Population (English Edition, 2002-), vol. 61, no. 1/2, 2006, pp. 11–13. JSTOR, [http://www.jstor.org/stable/30042109]. Accessed 5 Aug. 2024.</ref> ki je navedel nekoliko kasnejši datum njihove etnogeneze in zapisal, da »nastanek etnične skupine Sereer sega v 13. stoletje, ko je skupina prišla iz doline reke Senegal na severu, bežeč pred islamom, in blizu Niakharja srečala drugo skupino mandinskega porekla, imenovano Gelvar, ki je prišla z jugovzhoda (Gravrand 1983). Dejanska etnična skupina Sereer je mešanica obeh skupin, kar lahko pojasni njihov kompleksen bilinearni sistem sorodstva«.<ref>{{navedi knjigo|last=Van de Walle|first=Étienne|title=African Households: Censuses And Surveys|url=https://archive.org/details/africanhousehold0000unse|year=2006|publisher=M.E. Sharpe|isbn=978-0765616197|page=[https://archive.org/details/africanhousehold0000unse/page/80 80]}}</ref> Njihova lastna ustna izročila navajajo legende, ki govorijo o tem, da so bili »del iste skupine ali tesno povezani z njo kot predniki današnjih Tukulor« (ljudstva Toucouleur) na območju doline reke Senegal. Sereri so se upirali islamizaciji (in kasneje volofizaciji) že od 11. stoletja med gibanjem [[Almoravidi|Almoravidov]]. Okoli leta 1030–1035, med vladavino muslimanskega voditelja War Jabija, so Sereri zavrnili War Jabijevo prisilno spreobrnitev in [[šeriatsko pravo]], kar je povzročilo dokončni poraz Sererov in sčasoma njihov začetni eksodus iz Tekrurja. Preselili so se proti jugu, kjer so se pomešali z ljudstvom Diola (s katerim imajo starodavno povezavo.<ref name="Martin A. Klein 1968">See Godfrey Mwakikagile in Martin A. Klein. ''Islam and Imperialism in Senegal Sine-Saloum, 1847–1914'', Edinburgh at the University Press (1968)</ref> Potem ko je bilo Gansko cesarstvo oropano, ko so nekatera kraljestva pridobila neodvisnost, je [[Abu Bakr ibn Umar]], vodja Almoravidov, sprožil [[džihad]] v regiji. Po ustni zgodovini Sererov je sererski lokostrelec Amar Godomat ustrelil in ubil Abu-Bakra Ibn-Umarja s puščico.<ref>Roland Oliver, John Donnelly Fage, G. N. Sanderson. ''The Cambridge History of Africa,'' p214. Cambridge University Press, 1985. {{ISBN|0-521-22803-4}}</ref><ref>Dawda Faal. ''Peoples and empires of Senegambia: Senegambia in history, AD 1000–1900,'' p17. Saul's Modern Printshop (1991)</ref> Prav tako so se nasilno uprli džihadisdtom in gibanju Marabout v 19. stoletju, ki je poskušalo Senegambijo spreobrniti v islam. [[File:SererMan.jpg|thumb|150px|left|Kralji Sina: Maad a Sinig Ama Joof Gnilane Faye Joof. Vladavina: ok. 1825–1853]] === Zadnji kralji Sererjev === Zadnja kralja Sina in Salouma sta bila Maad a Sinig Mahecor Joof (pisan tudi: Mahecor Diouf) in Maad Saloum Fode N'Gouye Joof (pisan tudi: Fodé N’Gouye Diouf ali Fode Ngui Joof). Oba sta umrla leta 1969. Po njuni smrti sta bili kraljestvi Sererov Sine in Saloum vključeni v neodvisni Senegal, ki je leta 1960 pridobil neodvisnost od Francije. Kraljevini Sererov Sine in Saloum sta dve redki predkolonialni afriški kraljestvi, katerih kraljeva dinastija je preživela do 20. stoletja.<ref>See Sarr; Bâ, also: Klein: ''Rulers of Sine and Saloum, 1825 to present'' (1969).</ref> Leta 2017 in 2019 sta se Serera iz Salouma in Sina odločila, da ponovno vzpostavita svoji monarhiji iz iste guelovarske matriline, ki je vladala več kot šeststo let in enega od mnogih materinskih klanov Sererov. Maad Saloum Thierno Coumba Daga Ndao je bil 21. maja 2017 v Kahoneju (predkolonialni prestolnici Salouma) kronan za kralja Salouma.<ref>Leral.net, "Guédel Mbodj et Thierno Ndaw intronisés: Un Saloum, deux Buur." (23 May 2017) [https://www.leral.net/Guedel-Mbodj-et-Thierno-Ndaw-intronises-Un-Saloum-deux-Buur_a201750.html] (retrieved 4 March 2025)</ref> Njegov nečak po materini strani, Maad a Sinig Niokhobaye Fatou Diène Diouf iz kraljeve hiše Semou Njekeh Joof, je bil 8. februarja 2019 v Diakhau (predkolonialni prestolnici Sine) kronan za kralja Sina. Je sin Lingeerja Fatouja Dièneja in potomec po očetovi strani Maada Semouja Njekeha Joofa - prek Maada Salouma Semouja Mak Joofa (kralja Sina iz 19. stoletja). Niokhobaye Diouf in Thierno Ndao vladata kot ustavna monarha, saj Sine in Saloum nista več kraljestvi, temveč sta zdaj del sodobnega neodvisnega Senegala. V primerjavi s svojimi predniki nimata nobenih pooblastil. Njuni vlogi sta zgolj ceremonialni in diplomatski. Niokhobaye Diouf pa je zelo vpliven v regiji Senegambija in je uspel izkoristiti sorodstvene vezi Sererja in Jole, da bi dosegel mir v Casamanceu, ki je bil po desetletjih trajajočega konflikta v Casamanceu nadloga zaporednih senegalskih in gambijskih predsednikov. Prav tako je proaktiven pri doseganju gospodarskega in kulturnega razvoja.<ref name="Xibaaru - King of Sine Niokhobaye">Xibaaru, "Situation politique les chefs coutumiers banissent la violence." (24 February 2023) [https://www.xibaaru.sn/situation-politique-les-chefs-coutumiers-banissent-la-violence/] (retrieved 4 March 2025</ref><ref>Boursine.org (the official website of the Royal Institution of Sine), "Intronisation du Maad sinig Niokhobaye Diouf" (posted on 12 February 2020) [https://www.boursine.org/fr/2020/02/12/intronisation-du-maad-sinig-niokhobaye-diouf/] (retrieved: 4 March 2025)</ref><ref>Actu Sen, "Intronisation du Roi “Maad a Sinig” de Diakhao : 51 ans après, le Sine restaure la couronne." By Matar Diouf (10 February 2020) [https://actusen.sn/intronisation-du-roi-maad-a-sinig-de-diakhao-51-ans-apres-le-sine-restaure-la-couronne/] (retrieved: 4 March 2025)</ref> == Religija == Tradicionalna religija Sererov se imenuje ''ƭat Roog'' ('pot božanskega'). Verjamejo v univerzalno vrhovno božanstvo, imenovano ''Roog'' (var: Rog). Govorci jezika Cangin vrhovno bitje imenujejo ''Koox''. Sererska verska prepričanja zajemajo starodavne napeve in pesmi; čaščenje in daritve sererskim bogovom, boginjam in ''pangoolom'' (duhom prednikov in svetnikom); astronomijo; obrede prehoda; medicino; kozmologijo; in zgodovino ljudstva Serer.<ref>Salif Dione, ''L’Education traditionnelle à travers les chants et poèmes sereer,'' Dakar: Université de Dakar, 1983, 344 p. (Thèse de 3e cycle)</ref><ref>Henry Gravrand, ''La civilisation Sereer, Pangool,'' Dakar: Nouvelles Editions Africaines (1990)</ref> V sodobnem času je približno 85 % Sererjev muslimanov, drugi pa so kristjani. Nekateri Sereri še vedno sledijo sererskim duhovnim prepričanjem. Po besedah ​​Jamesa Olsona, profesorja zgodovine, specializiranega za študije etničnih skupin, so se Sereri v 19. stoletju »nasilno uprli širjenju islama« ljudstva Volof. Bili so tarča džihada leta 1861, ki ga je vodil duhovnik Mandinka Ma Ba Jaxoo. Medetnične vojne, v katere so bili vpleteni Sereri, so se nadaljevale do leta 1887, ko so francoske kolonialne sile osvojile Senegal. Nato se je spreobrnitev Sererov pospešila. Do začetka desetletja 1910 je približno 40 % Sererov sprejelo islam, do 1990-ih pa jih je bilo približno 85 % muslimanov. Večina na novo spreobrnjenih Sererov se je pridružila sufijskim muslimanskim bratovščinam, zlasti tarikatam Mouride in Tijanijah.<ref>{{navedi knjigo|author=Dominika Koter|title=Beyond Ethnic Politics in Africa|url=https://books.google.com/books?id=wQMbDQAAQBAJ |year=2016|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-1-316-77290-4|pages=68–70}}</ref> == Družba == === Poklic === Sereri se ukvarjajo s trgovino, kmetijstvom, ribolovom, gradnjo čolnov in živinorejo. Tradicionalno so bili Sereri kmetje in lastniki zemljišč.<ref>Godfrey Mwakikagile. ''The Gambia and Its People: Ethnic Identities and Cultural Integration in Africa,'' p11. {{ISBN|9987-16-023-9}}</ref> Čeprav se ukvarjajo z živinorejo, so po tem na splošno manj znani, saj so sererski plemiči v preteklosti zaupali svoje črede pastirjem Fulam, kar se nadaljuje še danes.<ref>Encyclopædia Britannica, inc. The New Encyclopædia Britannica, Volume 29, p-p 855-6 and 912. ''Encyclopædia Britannica'', 2003. {{ISBN|0-85229-961-3}}</ref> Vendar so znani po mešanem kmetijstvu. Trgovina je tudi nov pojav med nekaterimi Sereri. Za Serere je zemlja (kjer so počivali njihovi predniki) zelo pomembna in jo ljubosumno varujejo. Imajo pravni okvir, ki ureja vse vidike življenja, celo zemljiško pravo, s strogimi smernicami. Poleg kmetijstva (in drugih oblik proizvodnje ali poklicev, kot so živinoreja, ribolov, zlasti med Sereri-Niominkami, gradnja čolnov itd.) so nekatere poklice, zlasti trgovino, imeli za vulgarne, običajne in neplemenite. Zato so v kolonialni dobi, zlasti med plemiči Sereri, najemali druge, da so trgovali v njihovem imenu (npr. Mavre), ki so delovali kot njihovi posredniki.<ref>Dennis Galvan. ''Market Liberalization as a Catalyst for Ethnic Conflict''. Department of Political Science & International Studies Program. The University of Oregon. pp 9–10</ref> === Družbena stratifikacija === Družbena stratifikacija, ki je bila zgodovinsko dokazana med ljudstvom Serer, je bila, razen ene razlike, zelo podobna tisti med ljudstvi Volof, Fulbe, Toucouleur in Mandinka v Senegambiji. Vsi so imeli sloje svobodnih plemičev in kmetov, obrtniške kaste in sužnje. Razlika je v tem, da so Sereri ohranili matrilinearni sistem dedovanja. Po mnenju zgodovinarja Martina A. Kleina so se kastni sistemi med Sereri pojavili kot posledica osvajanja Sine-Saloum guelowar s strani ljudstva Mandinka in ko so se Sereri želeli prilagoditi in sodelovati v novem senegambijskem državnem sistemu. Hierarhično najvišji status med Sereri je bil status dednih plemičev in njihovih sorodnikov, kar je pomenilo krvne povezave z osvajalci Mandinka. Pod plemiči so prišli ''tyeddo'' ali bojevniki in poglavarji, ki so pomagali vladarjem Mandinka in plačevali davek. Tretji status in največji sloj so postali ''jambur'' ali svobodni kmetje, ki niso imeli moči plemičev. Pod ''jamburjem'' so bile obrtniške kaste, ki so podedovale svoj poklic. Te kaste so vključevale kovače, tkalce, zlatarje, usnjarje, tesarje, ''griote'', ki so ohranjali ustno izročilo s pesmimi in glasbo. Od teh so imele vse kaste tabu glede poroke z ''griotom'' in jih ni bilo mogoče pokopati kot druge. Pod obrtniškimi kastami so bili po družbenem statusu sužnji, ki so bili kupljeni na suženjskih tržnicah, zaseženi kot ujetniki ali rojeni staršem sužnjem. Mnenje, da je kasta ''jambur'' (ali ''jambuur'') spadala med nižje družbene sloje, je predmet razprave. Džaraf, ki je bil najpomembnejša oseba po kralju (Maad a Sinig ali Maad Saloum), je izhajal iz kaste ''jambur''. Džaraf je bil enakovreden predsedniku vlade. Odgovoren je bil za organizacijo kronanja in kronanje sererskih kraljev. Če kralj umre, ne da bi imenoval dediča (''buumi''), ga prevzame Džaraf in vlada kot regent, dokler ni bil najden primeren kandidat iz kraljeve linije. Plemiški svet, ki je bil odgovoren za svetovanje kralju, so sestavljali tudi ''džemburji'' in ''paar no maad'' (ali ''buur/bur kuvel/guewel'') - glavni kraljev ''grio'', ki je bil izjemno močan in vpliven ter zelo bogat z zemljo in drugim premoženjem. ''Paar no maad'', ki so prav tako izhajali iz kaste ''griotov'', so bili tako močni, da so lahko vplivali na kraljevo odločitev o tem, ali naj gre v vojno ali ne. Kralju so govorili, kaj naj je in jih učili, kako jesti, kako hoditi, govoriti in se obnašati v družbi. Kralja vedno spremljajo na bojišče in pripovedujejo o slavi ali pogumu njegovih prednikov v bitkah. Ohranjajo in prenašajo genealogijo in družinsko zgodovino kralja. ''Paar no maad'' je lahko postavil ali uničil kralja in uničil celotno kraljevo dinastijo, če je želel. Abdikacijo Maada Salouma Fakha Boye s prestola v Saloumu je vodil in usmerjal njegov lastni ''paar no maad'' (ali ''bur kevel''). Potem ko je bil prisiljen abdicirati, so ga pregnali iz Salouma. Med vladavino Maada Siniga Sanmoona Fayeja – kralja Sina – je bil eden ključnih veljakov, ki so načrtovali odstavitev kralja, kraljev ''paar no maad''. Potem ko je vplival na kraljevega odtujenega nečaka, princa Semouja Mak Joofa, da se je oborožil proti svojemu stricu, se je princ, ki je preziral svojega strica, oborožil s podporo ''paar no maada'' in drugih veljakov. Princ je zmagal in bil kronan za Maad a Sinig (kralja Sine). To je le primer moči ''paar no maada'', ki je bil tudi član kaste griot.<ref>Sarr, Alioune, ''Histoire du Sine-Saloum'', Introduction, bibliographie et Notes par Charles Becker, BIFAN, Tome 46, Serie B, n° 3–4, 1986–1987. pp 28–30, 46, 106–9</ref><ref>Klein, Martin A. ''Islam and Imperialism in Senegal, Sine-Saloum'', 1847–1914, Edinburgh University Press (1968), pp 12, 46, 102–3, {{ISBN|9780804706216}}</ref> Suženjske kaste so še vedno prezirane, ne posedujejo zemlje in delajo kot najemniki, poroke med kastami so prepovedane, laganje o lastni kasti pred poroko pa je bil razlog za ločitev.<ref>{{navedi knjigo|last1=Nevins|first1=Debbie|url=https://books.google.com/books?id=u9NoDwAAQBAJ&q=serer+ethnic+group+lying+against+one's+caste+can+result+to+a+divorce&pg=PA71|title=Senegal|last2=Berg|first2=Elizabeth|last3=Wan|first3=Ruth|date=2018-07-15|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-3642-3|language=en}}</ref> Zemlja je bila v lasti višjih družbenih slojev, boljše parcele v bližini vasi pa so pripadale plemičem. Družbeni status sužnja se je podedoval z rojstvom.<ref>{{navedi knjigo|author1=J. D. Fage|author2=Richard Gray|author3=Roland Anthony Oliver|title=The Cambridge History of Africa|url=https://books.google.com/books?id=q3mx8aAo6x0C&pg=PA283|year=1975|publisher=Cambridge University Press|isbn=978-0-521-20413-2|pages=289–290}}</ref> Sererova religija in kultura prepovedujeta suženjstvo. »Zasužnjevanje drugega človeka se šteje za zasužnjevanje njegove duše, s čimer se duši lastnika sužnjev ali trgovca prepreči vstop v Jaaniiw – sveti kraj, kamor gredo dobre duše, potem ko njihovo fizično telo zapusti svet živih. V skladu z nauki religije Seereer slabe duše ne bodo vstopile v Jaaniiw. Njihovih umrlih duš predniki ne bodo vodili v to sveto bivališče, temveč bodo zavrnjene, zaradi česar bodo postale izgubljene in tavajoče duše. Da bi se lahko reinkarnirala (Ciiɗ, v Seereer) ali posvetila kot Pangool, da bi posredovala pri Božanstvu [Roog], mora duša najprej vstopiti v ta sveti kraj.« Sereri, ki so bili žrtve islamskega džihada in zasužnjevanja, se zato niso veliko udeleževali suženjstva in ko so se, je bilo to zgolj iz maščevanja. To stališče podpirajo znanstveniki, kot je François G. Richard, ki trdi, da: :»Kraljestvo Sine je ostalo skromen udeleženec v atlantskem sistemu, sekundarno v primerjavi z večjimi političnimi skupinami Wolof, Halpulaar [ljudstva Fula in Toucouleur] ali Mandinka, ki so ga obkrožale z vseh strani ... Ko se je v 18. stoletju med drugimi etničnimi skupinami okrepilo zasužnjevanje, kar je spodbudilo donosno trgovino z ujetniki in porast notranjega suženjstva, so bili Siini morda degradirani na drugo mesto, saj kraljestvo ni bilo nikoli glavni dobavitelj ujetnikov. Etnična skupina Sererov je precej raznolika in kot ugotavlja Martin A. Klein, institucija suženjstva med Serer-Noon in N'Dieghem ni obstajala.<ref>Klein (1968), p. 165</ref> == Kultura == [[File:Dakar-Marabout.jpg|thumb|left |150px|Serersko rokoborstvo. Rituali in regalije, ki temeljijo na sererski tradiciji.]] Sererova najljubša hrana se imenuje ''chere'' ali ''saay''. Nadzorujejo vse faze te jedi, od proizvodnje do priprave. Druge etnične skupine (ali Sereri) jo običajno kupujejo od sererskih trgovk ali jim jo oddajo v pogodbe, zlasti če prirejajo večje slovesnosti. ''Chere'' je zelo vsestranski in ga je mogoče jesti s fermentiranim mlekom ali smetano in sladkorjem kot kosmiče za zajtrk ali pa ga pripraviti kar kot standardni kuskus. Tradicionalno serersko oblačilo se imenuje ''Serr''. Običajno ga tkejo sererski moški in verjame se, da prinaša srečo tistim, ki ga nosijo. Poroke so običajno dogovorjene. V primeru smrti starešine se pretepe sveti ''Gamba'' (velika kalabaša z majhno vdolbino), nato pa se nosijo običajne pogrebne regalije, da se jih pospremi v naslednje življenje.<ref>Godfrey Mwakikagile. The Gambia and Its People: Ethnic Identities and Cultural Integration in Africa, p141. {{ISBN|9987-16-023-9}}</ref> === Rokoborba in šport === [[File:SenegaleseWrestling2.JPG|150px|thumb|right|Senegalsko rokoborsko tekmovanje na stadionu Demba Diop v Dakarju. Sererska tradicija]] Senegalsko rokoborstvo, imenovano ''Laamb'' ali ''Njom'' v jeziku Sererov, izvira iz sererske kraljevine Sine.<ref>Patricia Tang. Masters of the sabar: Wolof griot percussionists of Senegal, p144. Temple University Press, 2007. {{ISBN|1-59213-420-3}}</ref> Šlo je za pripravljalno vadbo na vojno med bojevniškimi razredi. Ta slog rokoborbe (brutalna in nasilna oblika) se popolnoma razlikuje od športnega rokoborbe, ki ga danes uživajo vse senegambijske etnične skupine, kljub temu pa so starodavni rituali še vedno vidni v športni različici. Med Sereri je rokoborba razvrščena v različne tehnike in vsaka tehnika se obvlada več let. Otroci se že od malih nog poskušajo naučiti osnov, preden preidejo na naprednejše tehnike, kot je ''mbapatte'', ki je ena najstarejših tehnik in se popolnoma razlikuje od sodobne rokoborbe. ''Yékini'' (pravo ime: ''Yakhya Diop''), profesionalni rokoborec v Senegalu, je eden najboljših rokoborcev, ki obvlada tehniko ''mbapatte''. ''Lamba'' in ''sabar'' (glasbila) se uporabljata kot glasbena spremljava v rokoborskih dvobojih, pa tudi pri plesih obrezovanja in kraljevih festivalih.<ref>David P. Gamble. The Wolof of Senegambia: together with notes on the Lebu and the Serer, p77. International African Institute, 1957</ref> Serersko rokoborstvo presega etnične meje in je priljubljena zabava tako Senegalcev kot Gambijcev. === Glasba === [[File:YoussouNDour08TIFF.jpg|thumb|150px|N'Dour na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu leta 2008]] Tradicija ''sabar'' (bobna), povezana z ljudstvom Volof, izvira iz kraljestva Serer Sine in se je razširila v kraljestvo Saloum. Narod Volof, ki se je preselil v Serer Saloum, ga je od tam prevzel in razširil v kraljestva Volof. Vsak motiv ima svoj namen in se uporablja za različne priložnosti. Posamezni motivi predstavljajo zgodovino in genealogijo določene družine ter se uporabljajo med porokami, poimenovanji, pogrebi itd. Tradicija ''Njuup'' (prednik ''Mbalaxa'') in ''Tassu'' (tudi ''Tassou'') (prednik rap glasbe) izvirata od ljudstva Serer.<ref>Connolly, Sean,"Senegal", Bradt Travel Guides (2015), p. 26, {{ISBN|9781841629131}} [https://books.google.com/books?id=7U7fCgAAQBAJ&pg=PA26]</ref><ref>"Sarkodie and Stonebwoy listed among 'Top 10 Hottest African Artistes' making global waves" [in] Pulse, by David Mawuli (27 May 2015) [http://www.pulse.com.gh/entertainment/music/soaring-high-sarkodie-and-stonebwoy-listed-among-top-10-hottest-african-artistes-making-global-waves-id3801753.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180710164931/https://www.pulse.com.gh/entertainment/music/soaring-high-sarkodie-and-stonebwoy-listed-among-top-10-hottest-african-artistes-making-global-waves-id3801753.html |date=2018-07-10 }}</ref><ref>"Nigeria: 10 Hottest African Artistes Making Global Waves" [in] AllAfrica.com, by Anthony Ada Abraham (28 May 2015) [http://allafrica.com/stories/201505290478.html]</ref> ''Tassu'' so uporabljali pri petju starodavnih verskih verzov. Ljudje so peli in ga nato prepletali s ''tassujem''. Pokojna sererska diva [[Yandé Codou Sène]], ki je bila ''griot'' pokojnega in nekdanjega senegalskega predsednika (Leopold Sedar Senghor), je bila vešča ''Tassuja''. Bila je najboljša ''Tassukat'' (tista, ki je Tassu) svoje generacije. Grioti Senegambije, ne glede na etnično skupino ali veroizpoved, so ga prevzeli od sererskih verskih praks in ga še vedno uporabljajo ob različnih priložnostih, npr. pri porokah, poimenovanjih ali ko preprosto pojejo hvalnice svojim zavetnikom. Večina senegalskih in gambijskih umetnikov ga uporablja v svojih pesmih, tudi mlajša generacija, kot je ''Baay Bia''. Senegalska glasbena legenda [[Youssou N'Dour]] uporablja ''Tassu'' v mnogih svojih pesmih.<ref name="Ali Colleen Neff 2010">Ali Colleen Neff. Tassou: the Ancient Spoken Word of African Women. 2010.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons|:category:Serer people|Serer people}} * [http://www.ialsnet.org/meetings/assembly/TeachingTech.ReadingMaterial.pdf Moving from Teaching African Customary Laws to Teaching African Indigenous Law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111005010108/http://www.ialsnet.org/meetings/assembly/TeachingTech.ReadingMaterial.pdf |date=5 October 2011 }}. By Dr Fatou. K. Camara * {{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20110128185114/http://www.ethnolyrical.org/?p=505 Ethnolyrical. Tassou: The Ancient Spoken Word of African Women]}} * [http://www.seereer.org/ The Seereer Resource Centre] * [http://www.seereerradio.com/ Seereer Radio] * [http://www.seereerpodcast.org/ Seereer Resource Centre and Seereer Radio Podcast] * [https://www.seereerheritage.com/ Seereer Heritage Press] (publishing house) [[Kategorija:Ljudje po narodnostih]] [[Kategorija:Senegal]] [[Kategorija:Etnične skupnosti v Afriki]] 0ygx0ioo4s9sfjpudqcz62jppw2nn0h 0 592305 6752685 6747560 2026-09-18T23:36:16Z ~2026-50517-69 265988 /* */ 6752685 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste |date=25. oktober 2025 |location=Rozmanova ulica, Novo mesto |time=ca. 2:30 CET |type=pretep |fatalities=1 (v bolnišnici) |numparts={{c.}} 20 |coordinates={{coord|45|48|18.82|N|15|9|57.27|E|display=inline}}|image=Slika:Lokal Patriot, NM sveče.jpg|caption=Sveče na mestu napada}} 25. oktobra 2025 je bil v Novem mestu pretepen Aleš Šutar, lokalni gostinec, ki je pred lokal prišel po sina. Šutar je kasneje v 49. letu starosti<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://radiosraka.com/objava/zapustil-nas-je-ales-sutar/|title=Zapustil nas je ALEŠ ŠUTAR|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-31|website=radiosraka.com}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v bolnišnici umrl zaradi hudih poškodb. Za napad je osumljen enaindvajsetletni Rom povratnik, kar je sprožilo burne odzive javnosti in politike. Odstopila sta ministrica za pravosodje [[Boštjan Poklukar|Andreja Katič]] in minister za notranje zadeve [[Andreja Katič|Boštjan Poklukar]], tri dni po incidentu pa je v Novem mestu potekal velik protest, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravosodna-ministrica-andreja-katic-ponudila-odstop.html|title=Pravosodna ministrica Katičeva in notranji minister Poklukar odstopila|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-29|website=24ur.com|language=sl|last=Š.|first=T.|last2=K.|first2=N.|last3=V.|first3=M}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nasilje-je-pripeljalo-tako-dalec-da-se-s-prijateljicami-ne-upamo-v-kino|title=»Nasilje je pripeljalo tako daleč, da se s prijateljicami ne upamo v kino«|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-29|website=DELO.si|language=sl|last=I.|first=R.}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je sočasno s shodom na občinski seji z udeleženci lokalne in državne oblasti napovedal [[Šutarjev zakon]], ki naj bi prinesel radikalne ukrepe na področju socialne politike, kazenskega prava in varnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sutarjev-zakon-nove-smernice-za-boj-proti-kriminalu-in-socialno-zascito|title=Kaj prinaša Šutarjev zakon in kakšen je njegov namen?|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-29|website=DELO.si|language=sl|last=I.|first=R.}}</ref> == Potek incidenta in storilec == V soboto, 25. oktobra 2025, okoli 2.30 zjutraj, je v [[Novo mesto|Novem mestu]] na Rozmanovi ulici skupina [[Romi|Romov]] hudo pretepla novomeškega občana in znanega gostinca Aleša Šutarja, ki je prišel pred tamkajšnji klub po sina, saj mu je ista skupina grozila. Moški je bil pri tem hudo poškodovan in je kmalu zatem umrl v bolnišnici. Novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz [[Šentjernej|Šentjerneja]], povratnika, ter ga popoldne 25. oktobra aretirala, preiskuje pa možnost več vpletenih storilcev. Napadalec je bil za nekatera kazniva dejanja obravnavan že kot mladoletnik.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-novem-mestu-se-je-zbrala-mnozica-ljudi-prizigajo-svece-v-spomin-na-pokojnega-oceta-675702|title=Novo mesto žaluje|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=siol.net|last=K.|first=R.}}</ref> Policija je na istem kraju pred dogodkom posredovala že dvakrat, a dogodki po navedbah policije niso bili povezani. Gostilničar Rok Vovko je dejal, da je več kot petnajst Romov nadlegovalo in ustrahovalo novomeške otroke, uro pred tem pa sta se stepla enaindvajsetletni Rom in albanski fant, ki je bil hudo poškodovan. To potrjuje tudi avdiovizualno gradivo, iz katerega je razvidno, da je pred Šutarjevo smrtjo prišlo do izredno napetih in nasilnih razmer.<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/l-video-nov-posnetek-brutalnega-nasilja-v-novem-mestu/|title=[Video] Nov posnetek brutalnega nasilja v Novem mestu|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=nova24tv.si|last=Ž.|first=K.}}</ref> Policisti so udeležence popisali, kasneje pa je prišlo do zgoraj opisanega napada. Po Vovkovem mnenju je Šutar na kraj dogodka prišel z namenom zaščititi sina.<ref name=":19" /> Dodal je, da tovrstni pretepi niso redki.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/bralka-pred-novomeskim-lokalom-je-skupina-romov-napadala-otroke/|title=Bralka: Pred novomeškim lokalom je skupina Romov napadala “otroke”|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=nova24tv.si|last=K.|first=S.}}</ref> Policija je izvedla hišno preiskavo v enem izmed novomeških naselij ter zasegla plinsko pištolo, gumijevko in prepovedano pirotehniko.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Na terenu posebna enota policije, ki je opravila hišno preiskavo #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/policisti-bodo-21-letnega-osumljenca-v-naslednjih-urah-privedli-pred-preiskovalnega-sodnika-675765|website=siol.net|accessdate=2025-10-27|language=sl|date=2025-10-27|last=P.|first=P.|last2=M.|first2=K.|last3=B.|first3=S.}}</ref> Osumljeni je obtožen povzročitve posebno hude telesne poškodbe, za katero je predvidenih med 5 in 15 let zaporne kazni. Storilec je kot mladoletnik storil kazniva dejanja premoženjske kriminalitete ter dve kaznivi dejanji nasilništva, eno od teh spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Policija romske pripadnosti ni potrdila, saj etnične pripadnosti ne beležijo.<ref>{{Navedi splet|title=Policija razkrila temačno preteklost 21-letnika, ki je umoril Novomeščana|url=https://siol.net/novice/slovenija/policija-razkrila-temacno-preteklost-21-letnika-ki-je-brutalno-umoril-novomescana-675719|website=siol.net|accessdate=2025-10-26|language=sl|date=2025-10-26|last=L.|first=J.}}</ref> Policisti prav tako niso potrdili motiva ali povoda za napad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podrobnosti-policija-spregovorila-o-motivu-napadalca-toliko-let-zapora-mu-grozi-449172|title=Policija spregovorila o motivu napadalca, toliko let zapora mu grozi|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=.zurnal24.si|last=G.|first=M.}}</ref> Osumljenec je bil 27. oktobra po poldnevu priveden pred preiskovalnega sodnika na [[Okrožno sodišče v Novem mestu|Okrožnem sodišču v Novem mestu]], se zagovarjal in ni priznal krivde.<ref name=":5" /> Po zaslišanju so mu odredili pripor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/21-letnik-pred-preiskovalnega-sodnika-policija-ga-je-kot-mladoletnika-ze-obravnavala.html|title=21-letni osumljenec v priporu. V torek izredno srečanje in protest|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-28|website=24ur.com|last=Z.|first=U.|last2=H.|first2=T.}}</ref> == Odzivi == [[Slika:Rotovž Novo mesto, 27. 10. 2025.jpg|thumb|right|250px|Izobešene zastave na novomeški mestni hiši]] [[Slika:Oglasni pano, NM.jpg|thumb|right|250px|Oglasni pano ''Ne zatiskajmo si oči'']] Napad je obsodila [[Mestna občina Novo mesto]] in poudarila, da se romska problematika v jugovzhodni Sloveniji že dalj časa slabša, kljub opozorilom posavskih in dolenjskih županov. Sožalje je izrekel tudi novomeški župan [[Gregor Macedoni]]. Po njegovem mnenju dogodek osvetljuje neučinkovitost državnega reševanja problematike. Novomeški občinski svetnik [[Silvo Mesojedec]] je kritiziral vlado, ki je v preteklosti preslišala pobude enajstih županov za spremembo zakonodaje, ki bi po njihovi oceni lahko vsaj delno rešila problematiko. Za torek, 29. oktobra, je Mesojedec sklical izredno občinsko sejo.<ref name=":1" /> Predsednik [[Zveza Romov Slovenije|Zveze Romov Slovenije]] [[Jožek Horvat - Muc]] je dejal, da mora romska skupnost storiti vse, da se kazniva dejanja posameznih Romov ustavijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/175169756|title=Muc: Romska skupnost mora storiti vse, da se kazniva dejanja posameznih Romov ustavijo|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=365.rtvslo.si}}</ref> Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije [[Darko Rudaš]] je v pisni obliki izrekel sožalje družini in vsem bližnjim pokojnega.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/horvat-muc-kazniva-dejanja-posameznih-romov-je-treba-takoj-ustaviti-675715|title=Horvat Muc: Kazniva dejanja posameznih Romov je treba takoj ustaviti|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=siol.net|last=Ž|first=A.}}</ref> Predstavnik romske skupnosti Zoran Grm je poudaril, da tudi Romi želijo konec nasilja, ter dodal, da »če eden nekaj naredi, ni vsa romska skupnost kriva«.<ref name=":15" /> Vsi predstavniki etnične skupnosti so v imenu svoje funkcije izrekli sožalje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/romska-skupnost-obsodila-nasilje-in-izrekla-sozalje|title=Romska skupnost obsodila nasilje in izrekla sožalje|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=delo.si}}</ref> Rudaš je opozoril, da »nasilje nima narodnosti«. 26. oktobra so se Novomeščani zbrali ob Rozmanovi ulici in na Novem trgu ter prižigali sveče,<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-novem-mestu-se-ze-zbirajo-in-prizigajo-svecke-za-pokojnega-oceta/|title=V Novem mestu se je zbrala velika množica ljudi|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=n1info.si|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> udeležilo se jih je okoli 700.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/lokalpatriot-kraj-trgedije-vec-sto-ljudi-vzdusje-mracno-zalostno-1857221|title=Na kraju tragedije več sto ljudi, vzdušje mračno in žalostno|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=svet24.si|last=Bobnjič|first=Doris}}</ref> Med vidnejšimi udeleženci so bili [[Vida Čadonič Špelič]], [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], [[Gregor Macedoni]], Silvo Mesojedec, [[Boštjan Jerko]] in drugi.<ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1982388862849802533|title=Prižiganje sveč v Novem mestu|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=x.com|last=Jelinčič|first=Z.}}</ref> Sožalje je izreklo tudi vodstvo kluba in navedlo, da je dogodek organiziral zunanji izvajalec.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-26|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> Poleg prižiganja sveč je 27. oktobra deset slovenskih občin izobesilo črno zastavo v spomin in znak podpore preminulemu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.novomesto.si/dogajanje/novice/2025102713025592|title=Številne občine v znak podpore po napadu na našega občana izobesile črne zastave|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=novomesto.si}}</ref> Istega dne so župani imeli videokonferenco pred torkovo občinsko sejo v Novem mestu, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki vlade. Na [[Instagram|Instagramu]] je bil ustvarjen račun ''@vsismolahkoaco'', posvečen Šutarju in širjenju izkušenj z Romi.<ref>{{Navedi splet|title="Vsi smo lahko Aco"|url=https://siol.net/novice/slovenija/vsi-smo-lahko-aco-675760|website=siol.net|accessdate=2025-10-27|language=sl|first=K.|last=M.|date=2025-10-27}}</ref> Sociolog in predavatelj na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|FUDŠ]], sicer Novomeščan Borut Rončević je 28. oktobra podal javno pobudo, da se ulica, na kateri se je zgodila tragedija, preimenuje iz Rozmanove v Šutarjevo ulico. Po njegovih besedah bi prav ta ulica, ki vodi iz [[Glavni trg, Novo mesto|Glavnega trga]], morala postati »trajen opomin in izraz spoštovanja do človeka, ki je povezoval, ne razdvajal.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/BorutRoncevic/status/1983262811913629793|title=Pobuda za preimenovanje ulice – Šutarjeva ulica|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-30|website=x.com|last=Rončević|first=B.}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Zbrani so se v Srebrničah poslovili od ubitega Aleša Šutarja|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bodo-v-srebrnicah-pokopali-ubitega-alesa-sutarja-676022|website=siol.net|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=P. K., B., STA|first=A., Sa.}}</ref> === Vlada RS === 25. oktobra zvečer sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Za pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Mesca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant, podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto ter Damjana Petriča je bila sklicana izredna seja, na kateri so obravnavali varnostne tematike regije. Na novinarski konferenci 26. oktobra 2025 sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič sporočila, da sta sprejela odgovornost in ponudila odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade [[Robert Golob]] sprejel. Golob je izrazil sožalje, posvaril pred širjenjem sovraštva ter napovedal zakonske spremembe, vendar podrobnosti ni komentiral.<ref name=":0" /> Pozive k odstopu vlade je označil za beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala, ter da se ustanovi koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje. Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]] ter drugimi predstavniki lokalnih oblasti. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnega zanemarjanja varnostnih in socialnih razmer. Župan Macedoni je opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije ter poudaril, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Izpostavil je tudi nujnost hitrih ukrepov za prekinitev »spirale kriminala«.<ref name=":15" /> Predsednik [[Krajevna skupnost Bučna vas|krajevne skupnosti Bučna vas]] Milan Tramte pa je opozoril, da so težave z romskim naseljem Žabjak–Brezje državni problem, ki ga je mogoče rešiti le skupaj.<ref name=":15" /> Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=L. Š., A. K. K., B. V., A. P., B. R.|first=T.}}</ref> Dan kasneje se je oglasil minister za delo Luka Mesec in dejal, da je treba odgovorno poiskati rešitve, ki ne temeljijo zgolj na represivnih ukrepih, saj »s palico daleč ne bomo prišli«. Izpostavil je dvajset do tridesetletno zanemarjanje tematike.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: S palico ne bomo prišli prav daleč. Opozicija ostra do vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predlagala-zakonodajni-svezenj-sds-zahteva-odpravo-dvojnih-meril.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-27|last=S.|first=D.}}</ref> Skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] se je zavzel za sprejetje ukrepov, ki bi »presekali začarani krog«.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankalevica/status/1982418127229981156|title=V Levici izrekamo sožalje družini ob izgubi očeta in moža|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=x.com|last=Levica}}</ref> 3. novembra je potekala izredna seja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri so obravnavali morebitno vpletenost Romov v mednarodne kriminalne združbe.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Večtisočglava množica v Novem mestu izžvižgala vladne predstavnike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-obcinskega-sveta-pred-rotovzem-protestni-shod.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-28|language=sl|last2=L.|first2=N.|last3=V.|first3=M.|last=S.|first=M.}}</ref> === Predsednica republike === Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] je zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bo nagovorila prisotne poslance. Pozvala je k hitrejšim zakonskim in sistemskim ukrepom ter izrekla sožalje svojcem.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|first=T.|last=L. Š.|date=2025-10-26|last2=K. K.|first2=A.|last3=R.|first3=B.}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/kronika/foto-policija-po-tragediji-poostrila-nadzor-v-novem-mestu-v-drzavnem-zboru-tri-zahteve-za-izredno-sejo-10395863|title=(FOTO) Policija po tragediji poostrila nadzor v Novem mestu, v državnem zboru tri zahteve za izredno sejo|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=vecer.com|last=R.|first=M.}}</ref> 1. novembra, na [[dan spomina na mrtve]], je Pirc Musar obiskala Novo mesto.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Aktivacija 37. člena zakona o obrambi? Pirc Musar: Uporaba vojske mora biti zadnji in ne prvi ukrep.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aktivacija-37-clena-zakona-o-obrambi-pirc-musar-uporaba-vojske-mora-biti-zadnji-in-ne-prvi-ukrep/762469|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-30|language=sl|first=Al Ma , K.|last=T}}</ref> Pred klubom, kjer se je zgodil napad, je prižgala svečo v spomin umrlemu. V pogovorih z lokalnimi predstavniki in voditelji romske skupnosti je opozorila, da če bo država reagirala samo z represijo, so to rešitve na kratek rok, ter pozvala Rome, naj sami omejijo nasilje in kazniva dejanja. V izjavi za javnost je dejala, da so to »dnevi, ko je težko biti predsednica« in se zahvalila občanom za strpnost.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Predstavniki Romov obljubili, da bodo naredili vse, kar lahko, za mir |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-predstavniki-romov-obljubili-da-bodo-naredili-vse-kar-lahko-za-mir/762641|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-02|date=2025-11-01|language=sl|first=La., T.|last=Da., L. Š.}}</ref> Ob tem je izpostavila, da je peterica romskih predstavnikov zagotovila podporo prizadevanjem za preprečevanje nasilja ter obljubila, da »v romskih naseljih ne bo več streljanja v zrak«. Pozdravila je tudi ukrepe vlade, ki po njenem mnenju gredo v pravo smer. Predsednica Pirc Musar je 3. novembra nagovorila poslance v Državnem zboru.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Pirc Musar: "Represija naj se ohrani za primere, ko drugi ukrepi niso bili uspešni"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-represija-naj-se-ohrani-za-primere-ko-drugi-ukrepi-niso-bili-uspesni/762729|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=La.|last=Da.}}</ref> Najprej je izrekla sožalje svojcem Aleša Šutarja in poudarila, da mora država odločno in premišljeno ukrepati proti nasilju, ne glede na narodnost povzročiteljev, hkrati pa razumeti strah prebivalcev. Opozorila je na pomen učinkovitega delovanja državnih organov in dosledne uporabe obstoječih zakonov ter dejala, da »represija povečuje nevarnost, da se svoboda zmanjša za vse.« Čezmernih posegov v človekove pravice si po njenem mnenju družba ne sme privoščiti. Vlado je pozvala, naj ne sprejema zakonov »le z mislijo na Rome«, romsko skupnost pa k aktivni udeležbi pri reševanju problemov.<ref name=":16" /> Poslanci [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na seji niso bili prisotni. V pisnem sporočilu za javnost so zapisali, da »če kdaj, bi bil v teh razmerah potreben dialog na ravni predsednice in državnega zbora, ne pa monolog.« Namestnik vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]] [[Lenart Žavbi]] je pozdravil nagovor in predsedničin poziv k dialogu, obstrukcijo SDS pa označil kot nepotrebno. Minister za delo [[Luka Mesec]] je govor ocenil kot uravnotežen, a poudaril pomen sobivanja, ki je oteženo že desetletja. Opozoril je, da vojska v romskih naseljih ni ustrezen ukrep, saj »pošilja napačen signal o izrednih razmerah v državi.« Predsednik NSi [[Jernej Vrtovec]] je izpostavil, da relativizacija odgovornosti ni sprejemljiva in spomnil na vložene predloge Nove Slovenije, pri čemer po njegovih besedah ni bilo posluha koalicije. Predsednik Demokratov [[Anže Logar]] je govor ocenil kot preveč splošen, čeprav je pozdravil poudarek na obstoječih možnostih ukrepanja.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet|title='Ne sprejemajte zakonov le z mislijo na Rome, zakoni bodo veljali za vse'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-nizom-razprav-o-zagotavljanju-varnosti-pirc-musarjeva-v-nagovor-poslancev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=Ti., T., STA|last=Š., H.}}</ref> Istega dne so se poslanci na izredni seji seznanili tudi z odstopoma ministrov Katič in Poklukarja, ki jima je tako uradno prenehal mandat.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Andreji Katič in Boštjanu Poklukarju prenehala funkcija |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/andreji-katic-in-bostjanu-poklukarju-prenehala-funkcija/762794|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=T., G.|last=L. Š., K.}}</ref> === Politične stranke === ==== Parlamentarne stranke ==== Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je posredno odgovornost za smrt Šutarja pripisal koaliciji, kritiziral Poklukarja in Katičevo, pozval vlado k odstopu, napovedal sklic izredne seje, na kateri naj bi sprejeli štiri zakone, ki so jih predlagali župani dolenjskih občin ter napovedal protestni shod pred stavbo parlamenta. Kritiziral je tudi dvojna merila tožilstva in sodstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JJansaSDS/status/1982188016257921452|title=Sožalje umorjemu Alešu Šutarju|date=2025-10-25|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Janša|first=I.}}</ref> Nezaupanje v Poklukarja in vlado sta izrazila tudi [[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke [[Nova Slovenija]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/JVrtovec/posts/1197220892220869?ref=embed_post|title=Pretreseni smo nad tragičnim dogodkom v Novem mestu|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=facebook.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> ter predsednik stranke [[Demokrati.|Demokrati]] in poslanec [[Anže Logar]]. Oba sta pozvala k predčasnim volitvam.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AnzeLog/status/1982418877960098072|title=Prišli smo do točke preloma|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-29|website=x.com|last=Logar|first=A.}}</ref> V torek, 29. oktobra, sta poslanski skupini [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] in [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] s prvopodpisanim [[Janez Cigler Kralj|Janezom Ciglerjem Kraljem]] vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca.<ref>{{Navedi splet|title=Je z Mescem konec? Čaka ga mučna interpelacija|url=https://nova24tv.si/je-mesec-gotof-proti-njemu-vlozena-interpelacija/|website=nova24tv.si|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=Š.|first=C}}</ref> Predlagatelji mu očitajo nepravilno ravnanje na področju socialne politike in posledično večje nezaupanje v državne institucije, pa tudi kaznivo dejanje nevestnega dela Poslanec SDS [[Zvone Černač]] je na novinarski konferenci dejal, da je minister Mesec kot koordinator za romsko problematiko »tiščal glavo v pesek tri leta«. Ob predstavitvi interpelacije sta predstavnika poslanskih skupin tako ministra Mesca kot premierja Goloba znova pozvala k odstopu.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=NSi in SDS vložila interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-za-delo-luko-mesca/762363|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-29|language=sl|last2=C.|first2=G.|last=M.|first=A.}}</ref> V [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] so ministru izrekli podporo in odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu.<ref name=":10" /> Stranka [[Levica (Slovenija)|Levica]] je napoved interpelacije označila za politično igro ter poudarila da NSi na tem področju ni storila ničesar.<ref name=":10" /> ==== Zunajparlamentarne stranke ==== Za odstop celotne vlade se je zavzel tudi [[Pavel Rupar]], predsednik stranke [[Glas upokojencev]]. Vodja [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] [[Tina Bregant]] je pozvala k takojšnjemu ukrepanju in zaščiti prebivalstva, v nasprotnem primeru naj odstopi celotna vlada.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> Ostro se je odzval tudi predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], Zmago Jelinčič in namignil, da se je s tem »grozljivim dogodkom pokazala prava varnost« v [[Slovenija|RS]]. Prav tako je pozval k reorganizaciji policije, razširitvi pooblastil policistom in odstopu vlade.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1982147958364606685|title=Incident v Novem mestu|date=2025-10-25|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Jelinčič|first=Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1982427063253381535|title=Stanje policije|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Jelinčič|first=Z.}}</ref> Predsednik stranke [[Resni.ca]] [[Zoran Stevanović]] je vlado in odgovorne zaradi neukrepanja označil za ignorante in nesposobneže.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zoran.stevanovic.14855/videos/zapravili-ste-vse-svoje-prilo%C5%BEnosti-in-s-tem-slovenijo-nasvidenje/1198827942294157/|title=Zapravljene priložnosti|date=2025-10-25|accessdate=2025-10-25|website=facebook.com|last=Stevanović|first=Z.}}</ref> Predsednik stranke [[Prerod]] in nekdanji župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]] je dejal, da so potrebne velike spremembe v naši družbi in državi na miren in spoštljiv način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/vladimir.prebilic1/posts/808166498631680?ref=embed_post|title=Dan po tragediji|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=facebook.com|last=Prebilič|first=V.}}</ref> Nekateri domačini so ob dogodku izjavili, da so jih odgovorni za varnost pustili na cedilu.<ref name=":3" /> V stranki [[Zeleni Slovenije]] so zapisali, da dogodek kaže na težave, ki jih je družba že prepoznala, lotiti pa se jih je treba brez olepševanja ali izgovorov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zeleni.si/odziv-zelenih-slovenije-na-tragedijo-v-novem-mestu/|title=Odziv Zelenih Slovenije na tragedijo v Novem mestu|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=zeleni.si|language=sl|last=Zeleni|archive-date=2025-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251106031509/https://www.zeleni.si/odziv-zelenih-slovenije-na-tragedijo-v-novem-mestu/|url-status=dead}}</ref> Poslanec [[Miha Kordiš]] je v javnem zapisu politično retoriko in dejanja po dogodku označil za »strupeno politično kalkulacijo, ki bo razpihala rasizem in stiske ne bo rešila, bo pa ustvarila nove tragedije«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/pfbid02mNs1BbibizaR8RzN8YttiM8GxnjnFwavgnCNr5AUW8crHvFvYKFr5zh8GVZ6scohl?rdid=ZDLklrqkHCAnMAHd#|title=Teden dni nazaj je življenje izgubila ženska, ki jo je ustrelil moški.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=facebook.com|last=Kordiš|first=M.}}</ref> Predsednik stranke [[Suvereni]] in poslanec [[Dejan Kaloh]] je tragedijo označil za streznitev države, za slabo preprečevanje romskega nasilja obtožil vse dosedanje vlade ter pozval k sistemskim rešitvam.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DKaloh/status/1982355308027502834|title=V imenu Suverenih iskreno in globoko sožalje družini in najbližjim tragično preminulega Novomeščana.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Kaloh|first=D.}}</ref> [[VESNA – zelena stranka]] je pozvala k ničelni toleranci do nasilja, a posledica ne »smejo biti ideološki boji temveč sočutje in skupna prizadevanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/vesnazelenastranka/posts/pfbid0CqH1h9RD4HJLqjPfQ9yjs4ZGVuVAsDnXH4D3ZajCAY34ygPRRg5gLf6xNRs71srYl?rdid=HmjobLB4IHWhMcKM#|title=Z globoko žalostjo spremljamo novico o tragičnem dogodku pred novomeškim lokalom, kjer je življenje izgubil oče, ki je prišel po svojega sina.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=facebook.com|last=Vesna zelena stranka|first=}}</ref> V stranki [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] so zapisali, da bi se »oblast morala korenito zamisliti« ter da se mora sprenevedanje pred resničnostjo končati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Piratska.Stranka.Slovenije/posts/pfbid02csnBFnjFyZUqR8AUi94DtWaL1krByye325Yd1WjNie3xbZdFGEU6jcv2AyEyuYWLl?rdid=SsUS5d2vNDv3QGpS#|title=Člani vlade in vodilni na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji bi se morali korenito zamisliti.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=facebook.com|last=Pirati|first=}}</ref> Generalna sekretarka stranke [[Fokus (stranka)|FOKUS]] Monika Kirbiš Rojs je zapisala, da je zapor preblaga kazen, če za glasove na volitvah vzameš življenja lastnih ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/MonikaKirbiRojs/status/1982153523451060592|title=Opravičila za človeško življenje ni. |date=2025-10-25|accessdate=2025-10-28|website=x.com|last=Kirbiš Rojs|first=M.}}</ref> V [[Stranka generacij|Stranki generacij]] so se zavzeli za transparentno preiskavo, odgovornost pristojnih in takojšnje konkretne sistemske ukrepe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Strankageneracij/posts/pfbid02Ho3XuxFBsohJqxQ79QUxPv2tmjaN7UvLjgWPvJrMEk5HvPqrT3TbSAmabVSMwZGSl?rdid=K5hmFkCQUPDru3op#|title=Iskreno sočustvujemo in izražamo iskreno sožalje Acovi družini in svojcem.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=facebook.com|last=Stranka generacij|first=}}</ref> [[Karl Erjavec]], predsednik stranke [[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] je obsodil ministrove izjave o varnosti slovenske države ter dejal, da Slovenija pod to vlado postaja »divji zahod«.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/KarlErjavec/status/1982322399946142045|title=Slovenija pod to vlado postaja "Divji Zahod."|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=x.com|last=Erjavec|first=K.}}</ref> === Policija in Slovenska vojska === Dva dni po dogodku, 27. oktobra 2025, je policija ohranjala okrepljeno prisotnost in ukrepala proti vsakršni obliki nasilja ali protipravnega ravnanja. Na terenu so bili policisti različnih enot, ki so od tedaj s svojo prisotnostjo skrbeli za javni red, mir in varnost. Policija je sprejela vse možne ukrepe za zaščito in pomiritev prebivalstva.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/policija-v-novem-mestu-nadaljuje-poostren-nadzor-2763781/|title=Policija v Novem mestu nadaljuje poostreni nadzor|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=dnevnik.si|last=K.|first=J.}}</ref> 30. oktobra je policija skupaj s [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančno upravo RS]] izvajala prometno patruljo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-v-novem-mestu-z-okrepljenimi-silami-zagotavljamo-varnost.html|title=Policija v Novem mestu: Z okrepljenimi silami zagotavljamo varnost|date=2025-10-31|accessdate=2025-10-31|website=24ur.com|last=Z.|first=U.}}</ref> Direktor novomeške policijske uprave [[Igor Juršič]] je za medije zagotovil, da bo policija dosledno ukrepala proti vsakemu storilcu kaznivega dejanja ter da se zavedajo sprememb varnostnih razmer. Na posameznih območjih so z razporejanjem dodatnih patrulj, tako z območja novomeške policijske uprave kot tudi drugih slovenskih policijskih enot, poostrili policijski nadzor.<ref name=":4" /><ref name=":6" /> 27. oktobra 2025 je Poklukar policiji izdal navodila za zaščito prebivalcev jugovzhodne Slovenije.<ref name=":5" /> 28. oktobra 2025 sta okoli 20.30 v romskem naselju Žabjak pri Novem mestu posredovali specialna in posebna enota Slovenske policije, ki sta se odzvali na intervencijske klice o streljanju v naselju. Policija je zasegla več kosov orožja, poškodovanih ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencija v romskem naselju Žabjak, prispeli tudi specialci {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervencija-v-romskem-naselju-zabjak-prispeli-tudi-specialci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-28|language=sl|last=S.|first=D.|last2=M.|first2=N.}}</ref> 30. oktobra 2025 je Svet za nacionalno varnost na seji vladi predlagal aktivacijo 37. člena Zakona o obrambi, s katerim bodo z mešanimi policijsko-vojaškimi patruljami pomagali policiji pri varovanju širšega državno-mejnega pasu, vojska pa nima policijskih pooblastil. Ukrep je bil nazadnje sprejet leta 2015 med migracijsko krizo. Ukrepe je Golob predstavil Nataši Pirc Musar, ki je svoj pogled na problematiko predstavila 3. novembra v nagovoru pred poslanci Državnega zbora.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=SSNAV vladi predlaga aktivacijo mešanih patrulj policije in vojske {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-30-ssnav-vladi-predlaga-aktivacijo-mesanih-patrulj-policije-in-vojske/|website=Portal GOV.SI|date=2025-10-30|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref><ref name=":17" /> 4. novembra je policija opravila hišne preiskave v romskem naselju Žabjak in pri tem zasegla [[avtomatsko orožje]], [[Pištola|pištole]] in strelivo. Pridržali naj bi dve osebi, kriminalistična preiskava je še v teku.<ref>{{Navedi splet|title=Hišna preiskava v Žabjaku: policisti našli avtomatsko orožje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/policija-z-novo-hisno-preiskavo-v-novomeskem-romskem-naselju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-04|language=sl|last=H.|first=T.}}</ref> Uveden je bil strokovni nadzor nad delom policije. Ta je pokazal, da bi moralo biti vodenje Policijske uprave Novo mesto učinkovitejše, zaznane so bile pomanjkljivosti pri upoštevanju internih pravil, postopkov in usmeritev. Zaradi izsledkov strokovnega nadzora je direktor PU Novo mesto Igor Juršič 14. novembra odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Direktor novomeške policijske uprave Igor Juršič odstopil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-novomeske-policijske-uprave-igor-jursic-odstopil/764062|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Seja v Novem mestu in protestni shod == [[File:Protest NM, oktober 2025.jpg|thumb|Protestni shod v Novem mestu, 28. oktober 2025]] {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} 28. oktobra 2025 je na Glavnem trgu v Novem mestu potekal množičen protest zaradi smrti Šutarja.<ref>{{Navedi splet|title=Policija okrepila sile v Novem mestu, opravila tudi hišno preiskavo. Osumljenec ostaja v priporu.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-okrepila-sile-v-novem-mestu-opravila-tudi-hisno-preiskavo-osumljenec-ostaja-v-priporu/762104|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-27|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B|date=2025-10-27}}</ref> Udeleženci so zahtevali večjo varnost in odgovornost države. Po ocenah se je zbralo več kot 10.000 ljudi, dogajanje je večinoma potekalo mirno, nekateri protestniki pa so kasneje prižgali dve bakli (okoli 18.30 in okoli 20.00). Policisti so opravili več varnostnih pregledov pri udeležencih javnega shoda ter našli in zasegli nekaj kosov hladnega orožja (mačeto, dva bokserja, preklopni nož, teleskopsko palico, pirotehnični izdelek in baklo).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-mirnem-shodu-v-novem-mestu-vec-kot-10-000-ljudi-zupani-opozorili-na-zaostrene-razmere/762200|title=Na mirnem shodu v Novem mestu več kot 10.000 ljudi. Župani opozorili na zaostrene razmere.|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-29|website=rtvslo.si|last=C.|first=G.|last2=L. Š.|first2=T.}}</ref> Dogodek je sprožil široko javno razpravo o varnostnih razmerah in odnosih v družbi.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/v-novem-mestu-se-po-umoru-acota-zbira-mnozica-zacenja-se-protestni-shod-video|title=Ljudje v Novem mestu zahtevajo spremembe (V ŽIVO)|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=slovenskenovice.delo.si|last=P.|first=N.}}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prenos-seje-mestnega-sveta-s-katerimi-ukrepi-bo-vlada-umirila-razmere/|title=V ŽIVO: Govorijo mestni svetniki, predstavnika Svobode množica izžvižgala|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=n1info.si|last=Neubauer|first=S.|last2=Železnik|first2=U.}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/izredna-seja-obcinskega-sveta-mestne-obcine-novo-mesto-vzivo-675899|title=Izredna seja občinskega sveta Mestne občine Novo mesto|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=siol.net|last=R.|first=N.}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-v-novem-mestu-mnozica-ljudi-zupani-tamkajsnjih-obcin-opozarjajo-na-zaostrene-razmere/762200|title=Na za zdaj mirnem shodu v Novem mestu več kot 10.000 ljudi. Župani opozarjajo na zaostrene razmere.|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=rtvslo.si|last=C.|first=G.|last2=L. Š.|first2=T.}}</ref> Sočasno je potekala seja občinskega sveta, na kateri so sodelovali premier Robert Golob, ministri, predstavniki petindvajsetih občin, vlade, sodstva in policije.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> Seja se je začela z minuto molka za Šutarja. Shoda so se udeležili tudi svojci, zbirali so prostovoljne prispevke. Seja je bila prek video povezave predvajana na trgu, množica je s ploskanjem podpirala govore dolenjskih županov, po dveh urah je zbrane nagovoril Robert Golob, ki ga je množica izžvižgala, prav tako je bil ob govoru izžvižgan minister Luka Mesec. Prisotne je nagovoril tudi predsednik vrhovnega sodišča [[Miodrag Đorđević]], ki je poudaril pomen dobre zakonodaje za učinkovito delo policije, tožilstva in sodstva. Opozoril je, da represija sama ne zadostuje, saj gre za širši družbeni problem, povezan z integracijo Romov.<ref name=":20" /> Župani so govorili o slabšanju varnostnih razmer, Macedoni je izpostavil nedavne incidente, Jože Simonič, župan občine Šentjernej, je izpostavil slabo izobrazbo, veliko brezposelnost, socialne transferje in najstniško materinstvo, Samo Pogorelc, župan občine Ribnica, pa je zahteval interventne zakone za območja s kriminalom kot sistemskim problemom. [[Ivan Molan]], župan občine Brežice, je izpostavil slabo varnostno stanje ter napade Romov na intervencijske službe, predsednik Državnega sveta [[Marko Lotrič]] pa je poudaril ignoriranje slovenske vlade štirih ločenih pobud s šentjernejskega shoda in treh regijskih vladnih obiskov. Novomeški občinski svetnik [[Bojan Kekec]] (SDS) je izjavil, da so »novomeške ulice prevzele kriminalne tolpe«, vladno ignoriranje so obsodili tudi drugi lokalni svetniki.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=V Metliki zbranim za shod grozila in jih nadlegovala množica Romov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/izredna-seja-obcinskega-sveta-mestne-obcine-novo-mesto-675899|website=siol.net|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=R.|first=N.}}</ref> Golob je napovedal interventni sveženj zakonov, ki se bo po umrlem imenoval [[Šutarjev zakon]]. Shod se je razšel okoli osme ure, pri tem je prišlo do manjšega prerivanja, pri katerem je posredovala policija.<ref name=":9" /> Istega dne je okoli 12.30 prišlo do incidenta, v katerem je moški, policijski povratnik, uriniral pred lokalom Patriot, oklofutal mimoidočega, ki ga je opozoril, in se nato napil v bližnjem gostinskem lokalu. Policija ga je pridržala, po navedbah Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pa je imel namenski izhod med prestajanjem nadomestne zaporne kazni na podlagi delavnice Urada za delo Novo mesto v pripravi na prihajajoči izpust novembra. Namenski izhodi mu zaradi kršitev ne bodo več podeljeni.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, ki je uriniral pred lokalom in udaril občana, na namenskem izhodu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/moski-ki-je-uriniral-pred-lokalom-in-udaril-obcana-na-namenskem-izhodu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=P.|first=M.}}</ref> V Metliki so Romi 28. oktobra nadlegovali in grozili ljudem, ki so se zbrali za brezplačni občinski avtobusni prevoz do novomeškega shoda.<ref name=":11" /> 30. oktobra je v Črnomlju izjavo za medije podal predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič, ki je dejal, da »niso vsi Romi enaki« ter da »celotna romska skupnost doživlja napad«, dogodka se je udeležilo tudi okrog 60–70 belokranjskih Romov. Golobič je odgovornost za incident pripisal lokalni politiki, novomeški občini, metliško županjo pa je obtožil hujskaštva proti ljudem. Na dogodku so zahtevali tudi odstop predsednika Sveta romske skupnosti Jožeka Horvata – Muca.<ref>{{Navedi splet|title=V Črnomlju so se zbrali Romi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/predstavniki-romske-skupnosti-napovedali-shod-v-crnomlju-676012|website=siol.net|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=K.|first=R.|last2=B.|first2=S.}}</ref> == Zakonski ukrepi == {{Nadaljnje informacije|Šutarjev zakon}} Šutarjev zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih ter širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sutarjev-zakon-omogoca-hitrejsi-zaseg-orozja-in-hitrejso-zascito-zrtev/763133|title=Golob: Šutarjev zakon omogoča hitrejši zaseg orožja in hitrejšo zaščito žrtev|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=RTVSLO.si|last1=K. B.|last2=Z.|last3=L. Š.|first1=T.|first2=M.|first3=T.}}</ref><ref name=":53">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Zakon določa obveznosti centrov za socialno delo pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kaznivih dejanj. Ta ukrep določa, da mora CSD, če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z otroškimi dodatki.<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki zasleduje večjo individualizacijo in hitrejšo obravnavo mladoletniške kriminalitete. Med glavnimi rešitvami so širitev nabora vzgojnih ukrepov in prepovedi ter njihova uporaba ob zavodskih ukrepih, daljše trajanje ukrepov ob ponovitvi dejanj, prednostna obravnava mladoletniških zadev na sodiščih ter zgodnja izdelava individualne ocene mladoletnika. Sprejeta je bila tudi novela ''Zakona o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbenokoristno delo, pri nadomestnem zaporu ukinja možnost nadomestitve plačila globe z družbenokoristnim delom, določa jasne roke za opravo dela v splošno korist, sistemsko ureja pooblastila za globe v hitrem postopku ter spreminja tek roka za plačilo globe pri čezmejnih postopkih v EU, ki začne teči z odpošiljanjem obvestila. Ob tem je bila sprejeta še novela ''Zakona o probaciji'', ki določa natančnejše preverjanje identitete in obveščanja oseb v sistemu probacije, jasneje opredeljuje neizpolnjevanje obveznosti, širi naloge probacijskih enot, razširja krog izvajalcev za zmanjšanje čakalnih dob ter opredeljuje probacijske uslužbence kot uradne osebe.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je na isti dan sprejela tudi sklep o aktivaciji 37. člena ''[[Zakon o obrambi Republike Slovenije|Zakona o obrambi]]'', ki bo omogočil mešane policijsko-vojaške patrulje. Sklep je namenjen razbremenitvi policijskih enot pri varovanju državne meje v jugovzhodni Sloveniji.<ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref>[[File:Aleš Šutar, grob v Srebrničah.jpg|thumb|Grob pokojnega Aleša na pokopališču Srebrniče]] == Pogreb == Pogreb Aleša Šutarja je potekal v četrtek, 30. oktobra, ob 15. uri na pokopališču [[Srebrniče]].<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Streljanje v romskem naselju, v Novem mestu v incidentu posredovala policija #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/protestni-shod-v-novem-mestu-policija-v-pripravljenosti-pricakujejo-vecjo-mnozico-ljudi-vzivo-675881|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|last=Krašovec|first=R.}}</ref> Žalujoči so se v mrliški vežici zbirali od 12. ure do začetka slovesnosti. Novomeški [[diakon]] Matic Vidic, ki je pokojnega Šutarja poznal, je v nagovoru poudaril, da »do čudeža po tragediji žal ni prišlo, a da je z geslom ''Vsi smo Aco'' nastal nov čudež.« Med obredom je bil prebran zapis novomeškega škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]], ki je izrazil globoko pretresenost in obsodil nasilje, ki se na Dolenjskem v zadnjem času žal stopnjuje.<ref>{{Navedi splet|title=Na novomeškem pokopališču Srebrniče množično slovo od Aleša Šutarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-novomeskem-pokopaliscu-srebrnice-mnozicno-slovo-od-alesa-sutarja.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=STA|first=}}</ref> Med politiki sta bila na pogrebni slovesnosti prisotna predsednik SDS [[Janez Janša]] in poslanka [[Vida Čadonič Špelič]], predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] pa se je pokojnemu poklonila 1. novembra, ko je obiskala Novo mesto.<ref name=":13" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/vsismolahkoaco @vsismolahkoaco] na [[Instagram]]u * {{navedi splet|title=Val nasilja na Dolenjskem: smrt, napadi, strah|website=siol.net|date=2025-10-27|url=https://siol.net/novice/slovenija/val-nasilja-na-dolenjskem-smrt-napadi-strah-675706|accessdate=2025-10-27|last=L.|first=J.}} [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Romi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini leta 2025]] [[Kategorija:2025 v politiki]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]] 0kdn27wz7otd0hj5g63nsljcwxzy76m 6752686 6752685 2026-09-18T23:37:34Z ~2026-50517-69 265988 /* */ 6752686 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste |date=25. oktober 2025 |location=Rozmanova ulica, Novo mesto |time=ca. 2:30 CET |type=pretep |fatalities=1 (v bolnišnici) |numparts={{c.}} 20 |coordinates={{coord|45|48|18.82|N|15|9|57.27|E|display=inline}}|image=Slika:Lokal Patriot, NM sveče.jpg|caption=Sveče na mestu napada}} 25. oktobra 2025 je bil v Novem mestu pretepen Aleš Šutar, lokalni gostinec, ki je pred lokal prišel po sina. Šutar je kasneje v 49. letu starosti<ref name=":14">{{Navedi splet|url=https://radiosraka.com/objava/zapustil-nas-je-ales-sutar/|title=Zapustil nas je ALEŠ ŠUTAR|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-31|website=radiosraka.com}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> v bolnišnici umrl zaradi hudih poškodb. Za napad je osumljen enaindvajsetletni Rom povratnik, kar je sprožilo burne odzive javnosti in politike. Odstopila sta ministrica za pravosodje [[Andreja Katič]] in minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]], tri dni po incidentu pa je v Novem mestu potekal velik protest, ki se ga je udeležilo okoli 10.000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravosodna-ministrica-andreja-katic-ponudila-odstop.html|title=Pravosodna ministrica Katičeva in notranji minister Poklukar odstopila|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-29|website=24ur.com|language=sl|last=Š.|first=T.|last2=K.|first2=N.|last3=V.|first3=M}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nasilje-je-pripeljalo-tako-dalec-da-se-s-prijateljicami-ne-upamo-v-kino|title=»Nasilje je pripeljalo tako daleč, da se s prijateljicami ne upamo v kino«|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-29|website=DELO.si|language=sl|last=I.|first=R.}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je sočasno s shodom na občinski seji z udeleženci lokalne in državne oblasti napovedal [[Šutarjev zakon]], ki naj bi prinesel radikalne ukrepe na področju socialne politike, kazenskega prava in varnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sutarjev-zakon-nove-smernice-za-boj-proti-kriminalu-in-socialno-zascito|title=Kaj prinaša Šutarjev zakon in kakšen je njegov namen?|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-29|website=DELO.si|language=sl|last=I.|first=R.}}</ref> == Potek incidenta in storilec == V soboto, 25. oktobra 2025, okoli 2.30 zjutraj, je v [[Novo mesto|Novem mestu]] na Rozmanovi ulici skupina [[Romi|Romov]] hudo pretepla novomeškega občana in znanega gostinca Aleša Šutarja, ki je prišel pred tamkajšnji klub po sina, saj mu je ista skupina grozila. Moški je bil pri tem hudo poškodovan in je kmalu zatem umrl v bolnišnici. Novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz [[Šentjernej|Šentjerneja]], povratnika, ter ga popoldne 25. oktobra aretirala, preiskuje pa možnost več vpletenih storilcev. Napadalec je bil za nekatera kazniva dejanja obravnavan že kot mladoletnik.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-novem-mestu-se-je-zbrala-mnozica-ljudi-prizigajo-svece-v-spomin-na-pokojnega-oceta-675702|title=Novo mesto žaluje|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=siol.net|last=K.|first=R.}}</ref> Policija je na istem kraju pred dogodkom posredovala že dvakrat, a dogodki po navedbah policije niso bili povezani. Gostilničar Rok Vovko je dejal, da je več kot petnajst Romov nadlegovalo in ustrahovalo novomeške otroke, uro pred tem pa sta se stepla enaindvajsetletni Rom in albanski fant, ki je bil hudo poškodovan. To potrjuje tudi avdiovizualno gradivo, iz katerega je razvidno, da je pred Šutarjevo smrtjo prišlo do izredno napetih in nasilnih razmer.<ref name=":19">{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/l-video-nov-posnetek-brutalnega-nasilja-v-novem-mestu/|title=[Video] Nov posnetek brutalnega nasilja v Novem mestu|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=nova24tv.si|last=Ž.|first=K.}}</ref> Policisti so udeležence popisali, kasneje pa je prišlo do zgoraj opisanega napada. Po Vovkovem mnenju je Šutar na kraj dogodka prišel z namenom zaščititi sina.<ref name=":19" /> Dodal je, da tovrstni pretepi niso redki.<ref>{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/bralka-pred-novomeskim-lokalom-je-skupina-romov-napadala-otroke/|title=Bralka: Pred novomeškim lokalom je skupina Romov napadala “otroke”|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=nova24tv.si|last=K.|first=S.}}</ref> Policija je izvedla hišno preiskavo v enem izmed novomeških naselij ter zasegla plinsko pištolo, gumijevko in prepovedano pirotehniko.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Na terenu posebna enota policije, ki je opravila hišno preiskavo #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/policisti-bodo-21-letnega-osumljenca-v-naslednjih-urah-privedli-pred-preiskovalnega-sodnika-675765|website=siol.net|accessdate=2025-10-27|language=sl|date=2025-10-27|last=P.|first=P.|last2=M.|first2=K.|last3=B.|first3=S.}}</ref> Osumljeni je obtožen povzročitve posebno hude telesne poškodbe, za katero je predvidenih med 5 in 15 let zaporne kazni. Storilec je kot mladoletnik storil kazniva dejanja premoženjske kriminalitete ter dve kaznivi dejanji nasilništva, eno od teh spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Policija romske pripadnosti ni potrdila, saj etnične pripadnosti ne beležijo.<ref>{{Navedi splet|title=Policija razkrila temačno preteklost 21-letnika, ki je umoril Novomeščana|url=https://siol.net/novice/slovenija/policija-razkrila-temacno-preteklost-21-letnika-ki-je-brutalno-umoril-novomescana-675719|website=siol.net|accessdate=2025-10-26|language=sl|date=2025-10-26|last=L.|first=J.}}</ref> Policisti prav tako niso potrdili motiva ali povoda za napad.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/podrobnosti-policija-spregovorila-o-motivu-napadalca-toliko-let-zapora-mu-grozi-449172|title=Policija spregovorila o motivu napadalca, toliko let zapora mu grozi|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=.zurnal24.si|last=G.|first=M.}}</ref> Osumljenec je bil 27. oktobra po poldnevu priveden pred preiskovalnega sodnika na [[Okrožno sodišče v Novem mestu|Okrožnem sodišču v Novem mestu]], se zagovarjal in ni priznal krivde.<ref name=":5" /> Po zaslišanju so mu odredili pripor.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/21-letnik-pred-preiskovalnega-sodnika-policija-ga-je-kot-mladoletnika-ze-obravnavala.html|title=21-letni osumljenec v priporu. V torek izredno srečanje in protest|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-28|website=24ur.com|last=Z.|first=U.|last2=H.|first2=T.}}</ref> == Odzivi == [[Slika:Rotovž Novo mesto, 27. 10. 2025.jpg|thumb|right|250px|Izobešene zastave na novomeški mestni hiši]] [[Slika:Oglasni pano, NM.jpg|thumb|right|250px|Oglasni pano ''Ne zatiskajmo si oči'']] Napad je obsodila [[Mestna občina Novo mesto]] in poudarila, da se romska problematika v jugovzhodni Sloveniji že dalj časa slabša, kljub opozorilom posavskih in dolenjskih županov. Sožalje je izrekel tudi novomeški župan [[Gregor Macedoni]]. Po njegovem mnenju dogodek osvetljuje neučinkovitost državnega reševanja problematike. Novomeški občinski svetnik [[Silvo Mesojedec]] je kritiziral vlado, ki je v preteklosti preslišala pobude enajstih županov za spremembo zakonodaje, ki bi po njihovi oceni lahko vsaj delno rešila problematiko. Za torek, 29. oktobra, je Mesojedec sklical izredno občinsko sejo.<ref name=":1" /> Predsednik [[Zveza Romov Slovenije|Zveze Romov Slovenije]] [[Jožek Horvat - Muc]] je dejal, da mora romska skupnost storiti vse, da se kazniva dejanja posameznih Romov ustavijo.<ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/porocila/175169756|title=Muc: Romska skupnost mora storiti vse, da se kazniva dejanja posameznih Romov ustavijo|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=365.rtvslo.si}}</ref> Predsednik Foruma romskih svetnikov Slovenije [[Darko Rudaš]] je v pisni obliki izrekel sožalje družini in vsem bližnjim pokojnega.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/horvat-muc-kazniva-dejanja-posameznih-romov-je-treba-takoj-ustaviti-675715|title=Horvat Muc: Kazniva dejanja posameznih Romov je treba takoj ustaviti|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=siol.net|last=Ž|first=A.}}</ref> Predstavnik romske skupnosti Zoran Grm je poudaril, da tudi Romi želijo konec nasilja, ter dodal, da »če eden nekaj naredi, ni vsa romska skupnost kriva«.<ref name=":15" /> Vsi predstavniki etnične skupnosti so v imenu svoje funkcije izrekli sožalje.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/romska-skupnost-obsodila-nasilje-in-izrekla-sozalje|title=Romska skupnost obsodila nasilje in izrekla sožalje|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=delo.si}}</ref> Rudaš je opozoril, da »nasilje nima narodnosti«. 26. oktobra so se Novomeščani zbrali ob Rozmanovi ulici in na Novem trgu ter prižigali sveče,<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-novem-mestu-se-ze-zbirajo-in-prizigajo-svecke-za-pokojnega-oceta/|title=V Novem mestu se je zbrala velika množica ljudi|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=n1info.si|last=Kamenarič|first=Kaya}}</ref> udeležilo se jih je okoli 700.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/lokalpatriot-kraj-trgedije-vec-sto-ljudi-vzdusje-mracno-zalostno-1857221|title=Na kraju tragedije več sto ljudi, vzdušje mračno in žalostno|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=svet24.si|last=Bobnjič|first=Doris}}</ref> Med vidnejšimi udeleženci so bili [[Vida Čadonič Špelič]], [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmago Jelinčič]], [[Gregor Macedoni]], Silvo Mesojedec, [[Boštjan Jerko]] in drugi.<ref name=":3" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1982388862849802533|title=Prižiganje sveč v Novem mestu|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=x.com|last=Jelinčič|first=Z.}}</ref> Sožalje je izreklo tudi vodstvo kluba in navedlo, da je dogodek organiziral zunanji izvajalec.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-26|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> Poleg prižiganja sveč je 27. oktobra deset slovenskih občin izobesilo črno zastavo v spomin in znak podpore preminulemu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.novomesto.si/dogajanje/novice/2025102713025592|title=Številne občine v znak podpore po napadu na našega občana izobesile črne zastave|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=novomesto.si}}</ref> Istega dne so župani imeli videokonferenco pred torkovo občinsko sejo v Novem mestu, na katero so bili vabljeni tudi predstavniki vlade. Na [[Instagram|Instagramu]] je bil ustvarjen račun ''@vsismolahkoaco'', posvečen Šutarju in širjenju izkušenj z Romi.<ref>{{Navedi splet|title="Vsi smo lahko Aco"|url=https://siol.net/novice/slovenija/vsi-smo-lahko-aco-675760|website=siol.net|accessdate=2025-10-27|language=sl|first=K.|last=M.|date=2025-10-27}}</ref> Sociolog in predavatelj na [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|FUDŠ]], sicer Novomeščan Borut Rončević je 28. oktobra podal javno pobudo, da se ulica, na kateri se je zgodila tragedija, preimenuje iz Rozmanove v Šutarjevo ulico. Po njegovih besedah bi prav ta ulica, ki vodi iz [[Glavni trg, Novo mesto|Glavnega trga]], morala postati »trajen opomin in izraz spoštovanja do človeka, ki je povezoval, ne razdvajal.«<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/BorutRoncevic/status/1983262811913629793|title=Pobuda za preimenovanje ulice – Šutarjeva ulica|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-30|website=x.com|last=Rončević|first=B.}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Zbrani so se v Srebrničah poslovili od ubitega Aleša Šutarja|url=https://siol.net/novice/slovenija/danes-bodo-v-srebrnicah-pokopali-ubitega-alesa-sutarja-676022|website=siol.net|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=P. K., B., STA|first=A., Sa.}}</ref> === Vlada RS === 25. oktobra zvečer sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Za pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Mesca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant, podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto ter Damjana Petriča je bila sklicana izredna seja, na kateri so obravnavali varnostne tematike regije. Na novinarski konferenci 26. oktobra 2025 sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič sporočila, da sta sprejela odgovornost in ponudila odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade [[Robert Golob]] sprejel. Golob je izrazil sožalje, posvaril pred širjenjem sovraštva ter napovedal zakonske spremembe, vendar podrobnosti ni komentiral.<ref name=":0" /> Pozive k odstopu vlade je označil za beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala, ter da se ustanovi koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje. Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]] ter drugimi predstavniki lokalnih oblasti. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnega zanemarjanja varnostnih in socialnih razmer. Župan Macedoni je opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije ter poudaril, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Izpostavil je tudi nujnost hitrih ukrepov za prekinitev »spirale kriminala«.<ref name=":15" /> Predsednik [[Krajevna skupnost Bučna vas|krajevne skupnosti Bučna vas]] Milan Tramte pa je opozoril, da so težave z romskim naseljem Žabjak–Brezje državni problem, ki ga je mogoče rešiti le skupaj.<ref name=":15" /> Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve.|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=L. Š., A. K. K., B. V., A. P., B. R.|first=T.}}</ref> Dan kasneje se je oglasil minister za delo Luka Mesec in dejal, da je treba odgovorno poiskati rešitve, ki ne temeljijo zgolj na represivnih ukrepih, saj »s palico daleč ne bomo prišli«. Izpostavil je dvajset do tridesetletno zanemarjanje tematike.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec: S palico ne bomo prišli prav daleč. Opozicija ostra do vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nsi-predlagala-zakonodajni-svezenj-sds-zahteva-odpravo-dvojnih-meril.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-27|last=S.|first=D.}}</ref> Skupaj s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]] se je zavzel za sprejetje ukrepov, ki bi »presekali začarani krog«.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/strankalevica/status/1982418127229981156|title=V Levici izrekamo sožalje družini ob izgubi očeta in moža|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=x.com|last=Levica}}</ref> 3. novembra je potekala izredna seja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, na kateri so obravnavali morebitno vpletenost Romov v mednarodne kriminalne združbe.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Večtisočglava množica v Novem mestu izžvižgala vladne predstavnike {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-obcinskega-sveta-pred-rotovzem-protestni-shod.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-28|language=sl|last2=L.|first2=N.|last3=V.|first3=M.|last=S.|first=M.}}</ref> === Predsednica republike === Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] je zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri bo nagovorila prisotne poslance. Pozvala je k hitrejšim zakonskim in sistemskim ukrepom ter izrekla sožalje svojcem.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|first=T.|last=L. Š.|date=2025-10-26|last2=K. K.|first2=A.|last3=R.|first3=B.}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/kronika/foto-policija-po-tragediji-poostrila-nadzor-v-novem-mestu-v-drzavnem-zboru-tri-zahteve-za-izredno-sejo-10395863|title=(FOTO) Policija po tragediji poostrila nadzor v Novem mestu, v državnem zboru tri zahteve za izredno sejo|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=vecer.com|last=R.|first=M.}}</ref> 1. novembra, na [[dan spomina na mrtve]], je Pirc Musar obiskala Novo mesto.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Aktivacija 37. člena zakona o obrambi? Pirc Musar: Uporaba vojske mora biti zadnji in ne prvi ukrep.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/aktivacija-37-clena-zakona-o-obrambi-pirc-musar-uporaba-vojske-mora-biti-zadnji-in-ne-prvi-ukrep/762469|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-30|language=sl|first=Al Ma , K.|last=T}}</ref> Pred klubom, kjer se je zgodil napad, je prižgala svečo v spomin umrlemu. V pogovorih z lokalnimi predstavniki in voditelji romske skupnosti je opozorila, da če bo država reagirala samo z represijo, so to rešitve na kratek rok, ter pozvala Rome, naj sami omejijo nasilje in kazniva dejanja. V izjavi za javnost je dejala, da so to »dnevi, ko je težko biti predsednica« in se zahvalila občanom za strpnost.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Predstavniki Romov obljubili, da bodo naredili vse, kar lahko, za mir |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-predstavniki-romov-obljubili-da-bodo-naredili-vse-kar-lahko-za-mir/762641|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-02|date=2025-11-01|language=sl|first=La., T.|last=Da., L. Š.}}</ref> Ob tem je izpostavila, da je peterica romskih predstavnikov zagotovila podporo prizadevanjem za preprečevanje nasilja ter obljubila, da »v romskih naseljih ne bo več streljanja v zrak«. Pozdravila je tudi ukrepe vlade, ki po njenem mnenju gredo v pravo smer. Predsednica Pirc Musar je 3. novembra nagovorila poslance v Državnem zboru.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Pirc Musar: "Represija naj se ohrani za primere, ko drugi ukrepi niso bili uspešni"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-represija-naj-se-ohrani-za-primere-ko-drugi-ukrepi-niso-bili-uspesni/762729|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=La.|last=Da.}}</ref> Najprej je izrekla sožalje svojcem Aleša Šutarja in poudarila, da mora država odločno in premišljeno ukrepati proti nasilju, ne glede na narodnost povzročiteljev, hkrati pa razumeti strah prebivalcev. Opozorila je na pomen učinkovitega delovanja državnih organov in dosledne uporabe obstoječih zakonov ter dejala, da »represija povečuje nevarnost, da se svoboda zmanjša za vse.« Čezmernih posegov v človekove pravice si po njenem mnenju družba ne sme privoščiti. Vlado je pozvala, naj ne sprejema zakonov »le z mislijo na Rome«, romsko skupnost pa k aktivni udeležbi pri reševanju problemov.<ref name=":16" /> Poslanci [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] na seji niso bili prisotni. V pisnem sporočilu za javnost so zapisali, da »če kdaj, bi bil v teh razmerah potreben dialog na ravni predsednice in državnega zbora, ne pa monolog.« Namestnik vodje [[Poslanska skupina Svoboda|poslanske skupine Svoboda]] [[Lenart Žavbi]] je pozdravil nagovor in predsedničin poziv k dialogu, obstrukcijo SDS pa označil kot nepotrebno. Minister za delo [[Luka Mesec]] je govor ocenil kot uravnotežen, a poudaril pomen sobivanja, ki je oteženo že desetletja. Opozoril je, da vojska v romskih naseljih ni ustrezen ukrep, saj »pošilja napačen signal o izrednih razmerah v državi.« Predsednik NSi [[Jernej Vrtovec]] je izpostavil, da relativizacija odgovornosti ni sprejemljiva in spomnil na vložene predloge Nove Slovenije, pri čemer po njegovih besedah ni bilo posluha koalicije. Predsednik Demokratov [[Anže Logar]] je govor ocenil kot preveč splošen, čeprav je pozdravil poudarek na obstoječih možnostih ukrepanja.<ref name=":16" /><ref name=":17">{{Navedi splet|title='Ne sprejemajte zakonov le z mislijo na Rome, zakoni bodo veljali za vse'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-nizom-razprav-o-zagotavljanju-varnosti-pirc-musarjeva-v-nagovor-poslancev.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=Ti., T., STA|last=Š., H.}}</ref> Istega dne so se poslanci na izredni seji seznanili tudi z odstopoma ministrov Katič in Poklukarja, ki jima je tako uradno prenehal mandat.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Andreji Katič in Boštjanu Poklukarju prenehala funkcija |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/andreji-katic-in-bostjanu-poklukarju-prenehala-funkcija/762794|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-03|date=2025-11-03|language=sl|first=T., G.|last=L. Š., K.}}</ref> === Politične stranke === ==== Parlamentarne stranke ==== Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je posredno odgovornost za smrt Šutarja pripisal koaliciji, kritiziral Poklukarja in Katičevo, pozval vlado k odstopu, napovedal sklic izredne seje, na kateri naj bi sprejeli štiri zakone, ki so jih predlagali župani dolenjskih občin ter napovedal protestni shod pred stavbo parlamenta. Kritiziral je tudi dvojna merila tožilstva in sodstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/JJansaSDS/status/1982188016257921452|title=Sožalje umorjemu Alešu Šutarju|date=2025-10-25|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Janša|first=I.}}</ref> Nezaupanje v Poklukarja in vlado sta izrazila tudi [[Jernej Vrtovec]], predsednik stranke [[Nova Slovenija]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/JVrtovec/posts/1197220892220869?ref=embed_post|title=Pretreseni smo nad tragičnim dogodkom v Novem mestu|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=facebook.com|last=Vrtovec|first=J.}}</ref> ter predsednik stranke [[Demokrati.|Demokrati]] in poslanec [[Anže Logar]]. Oba sta pozvala k predčasnim volitvam.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/AnzeLog/status/1982418877960098072|title=Prišli smo do točke preloma|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-29|website=x.com|last=Logar|first=A.}}</ref> V torek, 29. oktobra, sta poslanski skupini [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]] in [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] s prvopodpisanim [[Janez Cigler Kralj|Janezom Ciglerjem Kraljem]] vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca.<ref>{{Navedi splet|title=Je z Mescem konec? Čaka ga mučna interpelacija|url=https://nova24tv.si/je-mesec-gotof-proti-njemu-vlozena-interpelacija/|website=nova24tv.si|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=Š.|first=C}}</ref> Predlagatelji mu očitajo nepravilno ravnanje na področju socialne politike in posledično večje nezaupanje v državne institucije, pa tudi kaznivo dejanje nevestnega dela Poslanec SDS [[Zvone Černač]] je na novinarski konferenci dejal, da je minister Mesec kot koordinator za romsko problematiko »tiščal glavo v pesek tri leta«. Ob predstavitvi interpelacije sta predstavnika poslanskih skupin tako ministra Mesca kot premierja Goloba znova pozvala k odstopu.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=NSi in SDS vložila interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-za-delo-luko-mesca/762363|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-29|language=sl|last2=C.|first2=G.|last=M.|first=A.}}</ref> V [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]] so ministru izrekli podporo in odgovornost pripisali policiji, tožilstvu in sodstvu.<ref name=":10" /> Stranka [[Levica (Slovenija)|Levica]] je napoved interpelacije označila za politično igro ter poudarila da NSi na tem področju ni storila ničesar.<ref name=":10" /> ==== Zunajparlamentarne stranke ==== Za odstop celotne vlade se je zavzel tudi [[Pavel Rupar]], predsednik stranke [[Glas upokojencev]]. Vodja [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] [[Tina Bregant]] je pozvala k takojšnjemu ukrepanju in zaščiti prebivalstva, v nasprotnem primeru naj odstopi celotna vlada.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-26|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> Ostro se je odzval tudi predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], Zmago Jelinčič in namignil, da se je s tem »grozljivim dogodkom pokazala prava varnost« v [[Slovenija|RS]]. Prav tako je pozval k reorganizaciji policije, razširitvi pooblastil policistom in odstopu vlade.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1982147958364606685|title=Incident v Novem mestu|date=2025-10-25|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Jelinčič|first=Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/ZmagoPlemeniti/status/1982427063253381535|title=Stanje policije|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Jelinčič|first=Z.}}</ref> Predsednik stranke [[Resni.ca]] [[Zoran Stevanović]] je vlado in odgovorne zaradi neukrepanja označil za ignorante in nesposobneže.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zoran.stevanovic.14855/videos/zapravili-ste-vse-svoje-prilo%C5%BEnosti-in-s-tem-slovenijo-nasvidenje/1198827942294157/|title=Zapravljene priložnosti|date=2025-10-25|accessdate=2025-10-25|website=facebook.com|last=Stevanović|first=Z.}}</ref> Predsednik stranke [[Prerod]] in nekdanji župan Kočevja [[Vladimir Prebilič]] je dejal, da so potrebne velike spremembe v naši družbi in državi na miren in spoštljiv način.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/vladimir.prebilic1/posts/808166498631680?ref=embed_post|title=Dan po tragediji|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=facebook.com|last=Prebilič|first=V.}}</ref> Nekateri domačini so ob dogodku izjavili, da so jih odgovorni za varnost pustili na cedilu.<ref name=":3" /> V stranki [[Zeleni Slovenije]] so zapisali, da dogodek kaže na težave, ki jih je družba že prepoznala, lotiti pa se jih je treba brez olepševanja ali izgovorov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.zeleni.si/odziv-zelenih-slovenije-na-tragedijo-v-novem-mestu/|title=Odziv Zelenih Slovenije na tragedijo v Novem mestu|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=zeleni.si|language=sl|last=Zeleni|archive-date=2025-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20251106031509/https://www.zeleni.si/odziv-zelenih-slovenije-na-tragedijo-v-novem-mestu/|url-status=dead}}</ref> Poslanec [[Miha Kordiš]] je v javnem zapisu politično retoriko in dejanja po dogodku označil za »strupeno politično kalkulacijo, ki bo razpihala rasizem in stiske ne bo rešila, bo pa ustvarila nove tragedije«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/miha.kordis/posts/pfbid02mNs1BbibizaR8RzN8YttiM8GxnjnFwavgnCNr5AUW8crHvFvYKFr5zh8GVZ6scohl?rdid=ZDLklrqkHCAnMAHd#|title=Teden dni nazaj je življenje izgubila ženska, ki jo je ustrelil moški.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=facebook.com|last=Kordiš|first=M.}}</ref> Predsednik stranke [[Suvereni]] in poslanec [[Dejan Kaloh]] je tragedijo označil za streznitev države, za slabo preprečevanje romskega nasilja obtožil vse dosedanje vlade ter pozval k sistemskim rešitvam.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/DKaloh/status/1982355308027502834|title=V imenu Suverenih iskreno in globoko sožalje družini in najbližjim tragično preminulega Novomeščana.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-27|website=x.com|last=Kaloh|first=D.}}</ref> [[VESNA – zelena stranka]] je pozvala k ničelni toleranci do nasilja, a posledica ne »smejo biti ideološki boji temveč sočutje in skupna prizadevanja«.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/vesnazelenastranka/posts/pfbid0CqH1h9RD4HJLqjPfQ9yjs4ZGVuVAsDnXH4D3ZajCAY34ygPRRg5gLf6xNRs71srYl?rdid=HmjobLB4IHWhMcKM#|title=Z globoko žalostjo spremljamo novico o tragičnem dogodku pred novomeškim lokalom, kjer je življenje izgubil oče, ki je prišel po svojega sina.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=facebook.com|last=Vesna zelena stranka|first=}}</ref> V stranki [[Piratska stranka Slovenije|Pirati]] so zapisali, da bi se »oblast morala korenito zamisliti« ter da se mora sprenevedanje pred resničnostjo končati.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Piratska.Stranka.Slovenije/posts/pfbid02csnBFnjFyZUqR8AUi94DtWaL1krByye325Yd1WjNie3xbZdFGEU6jcv2AyEyuYWLl?rdid=SsUS5d2vNDv3QGpS#|title=Člani vlade in vodilni na Ministrstvu za notranje zadeve in Policiji bi se morali korenito zamisliti.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=facebook.com|last=Pirati|first=}}</ref> Generalna sekretarka stranke [[Fokus (stranka)|FOKUS]] Monika Kirbiš Rojs je zapisala, da je zapor preblaga kazen, če za glasove na volitvah vzameš življenja lastnih ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/MonikaKirbiRojs/status/1982153523451060592|title=Opravičila za človeško življenje ni. |date=2025-10-25|accessdate=2025-10-28|website=x.com|last=Kirbiš Rojs|first=M.}}</ref> V [[Stranka generacij|Stranki generacij]] so se zavzeli za transparentno preiskavo, odgovornost pristojnih in takojšnje konkretne sistemske ukrepe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/Strankageneracij/posts/pfbid02Ho3XuxFBsohJqxQ79QUxPv2tmjaN7UvLjgWPvJrMEk5HvPqrT3TbSAmabVSMwZGSl?rdid=K5hmFkCQUPDru3op#|title=Iskreno sočustvujemo in izražamo iskreno sožalje Acovi družini in svojcem.|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=facebook.com|last=Stranka generacij|first=}}</ref> [[Karl Erjavec]], predsednik stranke [[Zaupanje (stranka)|Zaupanje]] je obsodil ministrove izjave o varnosti slovenske države ter dejal, da Slovenija pod to vlado postaja »divji zahod«.<ref>{{Navedi splet|url=https://x.com/KarlErjavec/status/1982322399946142045|title=Slovenija pod to vlado postaja "Divji Zahod."|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-28|website=x.com|last=Erjavec|first=K.}}</ref> === Policija in Slovenska vojska === Dva dni po dogodku, 27. oktobra 2025, je policija ohranjala okrepljeno prisotnost in ukrepala proti vsakršni obliki nasilja ali protipravnega ravnanja. Na terenu so bili policisti različnih enot, ki so od tedaj s svojo prisotnostjo skrbeli za javni red, mir in varnost. Policija je sprejela vse možne ukrepe za zaščito in pomiritev prebivalstva.<ref name=":4" /><ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/policija-v-novem-mestu-nadaljuje-poostren-nadzor-2763781/|title=Policija v Novem mestu nadaljuje poostreni nadzor|date=2025-10-27|accessdate=2025-10-27|website=dnevnik.si|last=K.|first=J.}}</ref> 30. oktobra je policija skupaj s [[Finančna uprava Republike Slovenije|Finančno upravo RS]] izvajala prometno patruljo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-v-novem-mestu-z-okrepljenimi-silami-zagotavljamo-varnost.html|title=Policija v Novem mestu: Z okrepljenimi silami zagotavljamo varnost|date=2025-10-31|accessdate=2025-10-31|website=24ur.com|last=Z.|first=U.}}</ref> Direktor novomeške policijske uprave [[Igor Juršič]] je za medije zagotovil, da bo policija dosledno ukrepala proti vsakemu storilcu kaznivega dejanja ter da se zavedajo sprememb varnostnih razmer. Na posameznih območjih so z razporejanjem dodatnih patrulj, tako z območja novomeške policijske uprave kot tudi drugih slovenskih policijskih enot, poostrili policijski nadzor.<ref name=":4" /><ref name=":6" /> 27. oktobra 2025 je Poklukar policiji izdal navodila za zaščito prebivalcev jugovzhodne Slovenije.<ref name=":5" /> 28. oktobra 2025 sta okoli 20.30 v romskem naselju Žabjak pri Novem mestu posredovali specialna in posebna enota Slovenske policije, ki sta se odzvali na intervencijske klice o streljanju v naselju. Policija je zasegla več kosov orožja, poškodovanih ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Intervencija v romskem naselju Žabjak, prispeli tudi specialci {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervencija-v-romskem-naselju-zabjak-prispeli-tudi-specialci.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-28|language=sl|last=S.|first=D.|last2=M.|first2=N.}}</ref> 30. oktobra 2025 je Svet za nacionalno varnost na seji vladi predlagal aktivacijo 37. člena Zakona o obrambi, s katerim bodo z mešanimi policijsko-vojaškimi patruljami pomagali policiji pri varovanju širšega državno-mejnega pasu, vojska pa nima policijskih pooblastil. Ukrep je bil nazadnje sprejet leta 2015 med migracijsko krizo. Ukrepe je Golob predstavil Nataši Pirc Musar, ki je svoj pogled na problematiko predstavila 3. novembra v nagovoru pred poslanci Državnega zbora.<ref name=":12" /><ref>{{Navedi splet|title=SSNAV vladi predlaga aktivacijo mešanih patrulj policije in vojske {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-30-ssnav-vladi-predlaga-aktivacijo-mesanih-patrulj-policije-in-vojske/|website=Portal GOV.SI|date=2025-10-30|accessdate=2025-10-30|language=sl}}</ref><ref name=":17" /> 4. novembra je policija opravila hišne preiskave v romskem naselju Žabjak in pri tem zasegla [[avtomatsko orožje]], [[Pištola|pištole]] in strelivo. Pridržali naj bi dve osebi, kriminalistična preiskava je še v teku.<ref>{{Navedi splet|title=Hišna preiskava v Žabjaku: policisti našli avtomatsko orožje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/policija-z-novo-hisno-preiskavo-v-novomeskem-romskem-naselju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-11-04|language=sl|last=H.|first=T.}}</ref> Uveden je bil strokovni nadzor nad delom policije. Ta je pokazal, da bi moralo biti vodenje Policijske uprave Novo mesto učinkovitejše, zaznane so bile pomanjkljivosti pri upoštevanju internih pravil, postopkov in usmeritev. Zaradi izsledkov strokovnega nadzora je direktor PU Novo mesto Igor Juršič 14. novembra odstopil.<ref>{{Navedi splet|title=Direktor novomeške policijske uprave Igor Juršič odstopil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/direktor-novomeske-policijske-uprave-igor-jursic-odstopil/764062|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-14|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> == Seja v Novem mestu in protestni shod == [[File:Protest NM, oktober 2025.jpg|thumb|Protestni shod v Novem mestu, 28. oktober 2025]] {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} 28. oktobra 2025 je na Glavnem trgu v Novem mestu potekal množičen protest zaradi smrti Šutarja.<ref>{{Navedi splet|title=Policija okrepila sile v Novem mestu, opravila tudi hišno preiskavo. Osumljenec ostaja v priporu.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/policija-okrepila-sile-v-novem-mestu-opravila-tudi-hisno-preiskavo-osumljenec-ostaja-v-priporu/762104|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-27|language=sl|first=T. L. Š , T. K.|last=B|date=2025-10-27}}</ref> Udeleženci so zahtevali večjo varnost in odgovornost države. Po ocenah se je zbralo več kot 10.000 ljudi, dogajanje je večinoma potekalo mirno, nekateri protestniki pa so kasneje prižgali dve bakli (okoli 18.30 in okoli 20.00). Policisti so opravili več varnostnih pregledov pri udeležencih javnega shoda ter našli in zasegli nekaj kosov hladnega orožja (mačeto, dva bokserja, preklopni nož, teleskopsko palico, pirotehnični izdelek in baklo).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-mirnem-shodu-v-novem-mestu-vec-kot-10-000-ljudi-zupani-opozorili-na-zaostrene-razmere/762200|title=Na mirnem shodu v Novem mestu več kot 10.000 ljudi. Župani opozorili na zaostrene razmere.|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-29|website=rtvslo.si|last=C.|first=G.|last2=L. Š.|first2=T.}}</ref> Dogodek je sprožil široko javno razpravo o varnostnih razmerah in odnosih v družbi.<ref>{{Navedi splet|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/v-novem-mestu-se-po-umoru-acota-zbira-mnozica-zacenja-se-protestni-shod-video|title=Ljudje v Novem mestu zahtevajo spremembe (V ŽIVO)|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=slovenskenovice.delo.si|last=P.|first=N.}}</ref><ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prenos-seje-mestnega-sveta-s-katerimi-ukrepi-bo-vlada-umirila-razmere/|title=V ŽIVO: Govorijo mestni svetniki, predstavnika Svobode množica izžvižgala|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=n1info.si|last=Neubauer|first=S.|last2=Železnik|first2=U.}}</ref><ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/izredna-seja-obcinskega-sveta-mestne-obcine-novo-mesto-vzivo-675899|title=Izredna seja občinskega sveta Mestne občine Novo mesto|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=siol.net|last=R.|first=N.}}</ref><ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-shodu-v-novem-mestu-mnozica-ljudi-zupani-tamkajsnjih-obcin-opozarjajo-na-zaostrene-razmere/762200|title=Na za zdaj mirnem shodu v Novem mestu več kot 10.000 ljudi. Župani opozarjajo na zaostrene razmere.|date=2025-10-28|accessdate=2025-10-28|website=rtvslo.si|last=C.|first=G.|last2=L. Š.|first2=T.}}</ref> Sočasno je potekala seja občinskega sveta, na kateri so sodelovali premier Robert Golob, ministri, predstavniki petindvajsetih občin, vlade, sodstva in policije.<ref name=":7" /><ref name=":8" /> Seja se je začela z minuto molka za Šutarja. Shoda so se udeležili tudi svojci, zbirali so prostovoljne prispevke. Seja je bila prek video povezave predvajana na trgu, množica je s ploskanjem podpirala govore dolenjskih županov, po dveh urah je zbrane nagovoril Robert Golob, ki ga je množica izžvižgala, prav tako je bil ob govoru izžvižgan minister Luka Mesec. Prisotne je nagovoril tudi predsednik vrhovnega sodišča [[Miodrag Đorđević]], ki je poudaril pomen dobre zakonodaje za učinkovito delo policije, tožilstva in sodstva. Opozoril je, da represija sama ne zadostuje, saj gre za širši družbeni problem, povezan z integracijo Romov.<ref name=":20" /> Župani so govorili o slabšanju varnostnih razmer, Macedoni je izpostavil nedavne incidente, Jože Simonič, župan občine Šentjernej, je izpostavil slabo izobrazbo, veliko brezposelnost, socialne transferje in najstniško materinstvo, Samo Pogorelc, župan občine Ribnica, pa je zahteval interventne zakone za območja s kriminalom kot sistemskim problemom. [[Ivan Molan]], župan občine Brežice, je izpostavil slabo varnostno stanje ter napade Romov na intervencijske službe, predsednik Državnega sveta [[Marko Lotrič]] pa je poudaril ignoriranje slovenske vlade štirih ločenih pobud s šentjernejskega shoda in treh regijskih vladnih obiskov. Novomeški občinski svetnik [[Bojan Kekec]] (SDS) je izjavil, da so »novomeške ulice prevzele kriminalne tolpe«, vladno ignoriranje so obsodili tudi drugi lokalni svetniki.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=V Metliki zbranim za shod grozila in jih nadlegovala množica Romov #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/izredna-seja-obcinskega-sveta-mestne-obcine-novo-mesto-675899|website=siol.net|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=R.|first=N.}}</ref> Golob je napovedal interventni sveženj zakonov, ki se bo po umrlem imenoval [[Šutarjev zakon]]. Shod se je razšel okoli osme ure, pri tem je prišlo do manjšega prerivanja, pri katerem je posredovala policija.<ref name=":9" /> Istega dne je okoli 12.30 prišlo do incidenta, v katerem je moški, policijski povratnik, uriniral pred lokalom Patriot, oklofutal mimoidočega, ki ga je opozoril, in se nato napil v bližnjem gostinskem lokalu. Policija ga je pridržala, po navedbah Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij pa je imel namenski izhod med prestajanjem nadomestne zaporne kazni na podlagi delavnice Urada za delo Novo mesto v pripravi na prihajajoči izpust novembra. Namenski izhodi mu zaradi kršitev ne bodo več podeljeni.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, ki je uriniral pred lokalom in udaril občana, na namenskem izhodu {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/crna-kronika/moski-ki-je-uriniral-pred-lokalom-in-udaril-obcana-na-namenskem-izhodu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-10-29|language=sl|last=P.|first=M.}}</ref> V Metliki so Romi 28. oktobra nadlegovali in grozili ljudem, ki so se zbrali za brezplačni občinski avtobusni prevoz do novomeškega shoda.<ref name=":11" /> 30. oktobra je v Črnomlju izjavo za medije podal predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič, ki je dejal, da »niso vsi Romi enaki« ter da »celotna romska skupnost doživlja napad«, dogodka se je udeležilo tudi okrog 60–70 belokranjskih Romov. Golobič je odgovornost za incident pripisal lokalni politiki, novomeški občini, metliško županjo pa je obtožil hujskaštva proti ljudem. Na dogodku so zahtevali tudi odstop predsednika Sveta romske skupnosti Jožeka Horvata – Muca.<ref>{{Navedi splet|title=V Črnomlju so se zbrali Romi #foto|url=https://siol.net/novice/slovenija/predstavniki-romske-skupnosti-napovedali-shod-v-crnomlju-676012|website=siol.net|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=K.|first=R.|last2=B.|first2=S.}}</ref> == Zakonski ukrepi == {{Nadaljnje informacije|Šutarjev zakon}} Šutarjev zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih ter širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sutarjev-zakon-omogoca-hitrejsi-zaseg-orozja-in-hitrejso-zascito-zrtev/763133|title=Golob: Šutarjev zakon omogoča hitrejši zaseg orožja in hitrejšo zaščito žrtev|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=RTVSLO.si|last1=K. B.|last2=Z.|last3=L. Š.|first1=T.|first2=M.|first3=T.}}</ref><ref name=":53">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Zakon določa obveznosti centrov za socialno delo pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kaznivih dejanj. Ta ukrep določa, da mora CSD, če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z otroškimi dodatki.<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki zasleduje večjo individualizacijo in hitrejšo obravnavo mladoletniške kriminalitete. Med glavnimi rešitvami so širitev nabora vzgojnih ukrepov in prepovedi ter njihova uporaba ob zavodskih ukrepih, daljše trajanje ukrepov ob ponovitvi dejanj, prednostna obravnava mladoletniških zadev na sodiščih ter zgodnja izdelava individualne ocene mladoletnika. Sprejeta je bila tudi novela ''Zakona o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbenokoristno delo, pri nadomestnem zaporu ukinja možnost nadomestitve plačila globe z družbenokoristnim delom, določa jasne roke za opravo dela v splošno korist, sistemsko ureja pooblastila za globe v hitrem postopku ter spreminja tek roka za plačilo globe pri čezmejnih postopkih v EU, ki začne teči z odpošiljanjem obvestila. Ob tem je bila sprejeta še novela ''Zakona o probaciji'', ki določa natančnejše preverjanje identitete in obveščanja oseb v sistemu probacije, jasneje opredeljuje neizpolnjevanje obveznosti, širi naloge probacijskih enot, razširja krog izvajalcev za zmanjšanje čakalnih dob ter opredeljuje probacijske uslužbence kot uradne osebe.<ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je na isti dan sprejela tudi sklep o aktivaciji 37. člena ''[[Zakon o obrambi Republike Slovenije|Zakona o obrambi]]'', ki bo omogočil mešane policijsko-vojaške patrulje. Sklep je namenjen razbremenitvi policijskih enot pri varovanju državne meje v jugovzhodni Sloveniji.<ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref>[[File:Aleš Šutar, grob v Srebrničah.jpg|thumb|Grob pokojnega Aleša na pokopališču Srebrniče]] == Pogreb == Pogreb Aleša Šutarja je potekal v četrtek, 30. oktobra, ob 15. uri na pokopališču [[Srebrniče]].<ref name=":14" /><ref>{{Navedi splet|title=Streljanje v romskem naselju, v Novem mestu v incidentu posredovala policija #vŽivo|url=https://siol.net/novice/slovenija/protestni-shod-v-novem-mestu-policija-v-pripravljenosti-pricakujejo-vecjo-mnozico-ljudi-vzivo-675881|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|last=Krašovec|first=R.}}</ref> Žalujoči so se v mrliški vežici zbirali od 12. ure do začetka slovesnosti. Novomeški [[diakon]] Matic Vidic, ki je pokojnega Šutarja poznal, je v nagovoru poudaril, da »do čudeža po tragediji žal ni prišlo, a da je z geslom ''Vsi smo Aco'' nastal nov čudež.« Med obredom je bil prebran zapis novomeškega škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]], ki je izrazil globoko pretresenost in obsodil nasilje, ki se na Dolenjskem v zadnjem času žal stopnjuje.<ref>{{Navedi splet|title=Na novomeškem pokopališču Srebrniče množično slovo od Aleša Šutarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-novomeskem-pokopaliscu-srebrnice-mnozicno-slovo-od-alesa-sutarja.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=STA|first=}}</ref> Med politiki sta bila na pogrebni slovesnosti prisotna predsednik SDS [[Janez Janša]] in poslanka [[Vida Čadonič Špelič]], predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]] pa se je pokojnemu poklonila 1. novembra, ko je obiskala Novo mesto.<ref name=":13" /> == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.instagram.com/vsismolahkoaco @vsismolahkoaco] na [[Instagram]]u * {{navedi splet|title=Val nasilja na Dolenjskem: smrt, napadi, strah|website=siol.net|date=2025-10-27|url=https://siol.net/novice/slovenija/val-nasilja-na-dolenjskem-smrt-napadi-strah-675706|accessdate=2025-10-27|last=L.|first=J.}} [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] [[Kategorija:Novo mesto]] [[Kategorija:Romi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zločini leta 2025]] [[Kategorija:2025 v politiki]] [[Kategorija:Članki o smrtih ljudi]] 3o7vdtbt84c2jydeww5kxjbwutcnb3i 0 594026 6752783 6751542 2026-09-19T10:16:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752783 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Tjaša Mislej''', [[Slovenci|slovenska]] [[Dramatika|dramatičarka]], [[Dramaturg|dramaturginja]], [[Lektor|lektorica]] in [[Pedagogika|pedagoginja]] * [[4. marec]] [[1985]]. == Življenjepis == Študirala je primerjalno književnost in filozofijo na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer diplomirala leta 2011 z delom ''Tragedija in subjekt: Tragedija kot relikvija skozi očala [[Krištof Jacek Kozak|Krištofa Jaceka Kozaka]]'' pri mentorju [[Janez Vrečko|Janezu Vrečku]] in [[Valentina Hribar Sorčan|Valentini Hribar Sorčan]]. Na drugi stopnji je nadaljevala študij na slovenistiki in vzporedno na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]], smer dramaturgija in dramsko pisanje. V času študija je opravljala priložnostna dela v trgovini, lokalih, občasno čistila, preizkušala v novinarstvu na [[Radio Študent|Radiu Študent]]. <ref>{{Navedi revijo|last=Paukovič|first=Lara|date=22. 5. 2020|title=Tjaša Mislej Dramatičarka ... ki secira malega človeka v kolesja kapitalizma|url=https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf|magazine=Mladina}}</ref> Delala je kot mentorica v mladinskih gledaliških skupinah v Mengšu (Zorana) in Kamniku (Oksimoron). V času študija (2014–2016) je bila asistentka režije v SNG Drama in PGK in pisala članke za gledališke liste. Po zaključku magistrskega študija se je zaposlila na gimnaziji Kamnik, kjer je poučevala filozofijo in slovenščino. Med letoma 2016 in 2020 je v Kranju izvajala medkulturne aktivnosti za vključevanje priseljencev. Od 2023 je samozaposlena v kulturi. <ref>https://www.bizi.si/TJASA-MISLEJ-SAMOZAPOSLENA-V-KULTURI-KNJIZEVNICA-DRAMATURGINJA-KRITICARKA-RECENZENTKA-LEKTORICA-PEDAGOGINJA/</ref> == Bibliografija == === Dramatika === * Black Thunder. V ''Dramski krožnik'', 2012, str. 70–75 * Panj. V ''Dramski krožnik'' , 2012, str. 76–84 * Panj [tipkopis], 2013 * Praznovanje v mestu [tipkopis], 2015 * Panj (3. dejanje, 2. prizor). Besedoholik, 2015/16, št. 5, str. 80–87 * ''Naše skladišče''. Sodobnost, l. 84, št. 7/8, 2020 * omnibus Tišina med nami – Drugi del: Lunin ples. [https://www.mgl.si/sl/predstave/tisina-med-nami/ Gledališki list MGL 2020/21]. * omnibus Monologi s kavča – Korenine in krila. [https://pgk.si/files/show/587/files/PGKMonologiskavcaGLWEB.pdf Gledališki list PGK 2020/21]. * Petnajst [tipkopis], 2023 * ''Naše skladišče''. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 * ''Prva beseda je mama''. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, l. CV (2025/26), št. 2, str. 43–95 === Mladinska dramatika === * Zarja in svit. V ''Spetka!'', 2014 === Kratka proza === * ''Ocean na steni'' (Zbirka Nova slovenska knjiga). Ljubljana: Mladinska knjiga, 2025 === Radijske igre === * Grške počitnice, RTV Slovenija, 2021 * Prva beseda je mama (radijska serija, 5 delov), RTV Slovenija, 2025 === Uprizoritve === * Panj – 2015, rež. Tjaša Mislej, KD Kamnik (Oksimoron) ([https://www.domkulture.org/sl/program/mladinska-gledaliska-skupina-oksimoron-panj%203%2004-2015 Vir]) * Naše skladišče – 13. oktober 2020, rež. Mateja Kokol, PGK * omnibus Tišina med nami – 2. del:Lunin ples (Barbara Zemljič, Mislej, Iza Strehar) – 13. november 2020, rež. Nina Šorak, MGL * Monologi s kavča: Gledališki omnibus osmih monologov (del Korenine in krila) – 22. maj 2021, rež. Luka Marcen, PGK * Tjaša Mislej, Pia Vatovec Dirnbek: Prva beseda je mama, Vranica (diptih) – 10. oktober 2025, rež. Brina Klampfer Merčnik, [https://www.drama.si/dogodek/prva-beseda-je-mama-vranica/ SNG Drama] === Bralne uprizoritve === * Panj – 12. november 2014, rež. Eva Nina Lampič, SNG Drama<ref>{{Navedi splet |url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/10742 |title=arhivska kopija |access-date=2025-11-25 |archive-date=2025-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251207032249/https://repertoar.sigledal.org/predstava/10742 |url-status=dead }}</ref> * Zarja in svit – 1. april 2016, rež. Juš A. Zidar, SNG Drama<ref>{{Navedi splet |url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/10957 |title=arhivska kopija |access-date=2025-11-24 |archive-date=2026-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260109001445/https://repertoar.sigledal.org/predstava/10957 |url-status=dead }}</ref> * Skladišče – 25. marec 2018, rež. Mateja Kokolj, 2. Festival Vzkrik<ref>https://www.mini-teater.si/si/articles/3590/festival-vzkrik{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * <s>Ena kri – 22. marec 2020, rež. Mojca Madon, 4. Festival Vzkrik</s> (odpoved)<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Mislej je prvo ime Tedna slovenske drame kot ga še ni bilo. Pa še bo, saj je 50. {{!}} Radio KAOS|url=https://www.radiokaos.info/prispevki/tjasa-mislej-je-prvo-ime-tedna-slovenske-drame-kot-ga-se-ni-bilo-pa-se-bo-saj-je-50/|date=2020-04-10|accessdate=2025-11-25|language=en-GB|last=Uredništvo}}</ref> * Posebna večerja – 21. november 2020, rež. Mojca Madon, Festival Vzkrik [spletni dogodek]<ref>https://www.youtube.com/watch?v=Xlrb9nl2Mdk</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |title=arhivska kopija |accessdate=2025-11-25 |archive-date=2026-01-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260109072122/https://www.2021.tsd.si/dodatni-program/spletne-uprizoritve-festivala-vzkrik-2020/ |url-status=dead }}</ref> == Nagrade in nominacije == === Nagrade === * '''2014''' [[nagrada za mladega dramatika]] za ''Panj'' * '''2020''' [[Grumova nagrada]] za ''Naše skladišče'' === Nominacije === * '''2024''' nominacija za [[Grumova nagrada]] za ''Prva beseda je mama'' === Priznanja === * '''2019''' kulturna ambasadorka [[Gimnazija Ledina|Gimnazije Ledina]]<ref>https://www.ledina.si/2019/03/kulturni-ambasador-gimnazije-ledina/</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://sigledal.org/geslo/Tja%C5%A1a_Mislej Geslo Sigledal] * [https://pgk.si/files/media/315/files/2020.05.22MladinaIntervjuTjasaMislej.pdf Portet Mladina 22. 5. 2020] * [https://www.dnevnik.si/kultura/oder/tjasa-mislej-dramaticarka-in-dobitnica-grumove-nagrade-ujeti-v-izmene-brez-konca-2227483/ Butala Gregor: intervju s Tjašo Mislej. Dnevnik, 14. 4. 2020] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175180286 Tjaša Mislej, dramatičarka in pisateljica: Za to delo moraš biti zelo vztrajen, celo trmast]. Naši umetniki pred mikrofonom (6. december 2025). RTV Slovenija. {{-}} {{Grumovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Mislej, Tjaša}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Grumovi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] 7q2gf9v77g2x2a4epa91esc68kfrxs9 0 594571 6752595 6727147 2026-09-18T17:51:48Z Erardo Galbi 166658 6752595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška proga | other_name = {{lang|fr|i=unset|Chemin de fer Canadien Pacifique}} | logo = | map = Canadian Pacific System Railmap.PNG | image = CP 8137 at Chesterton (31292201928).jpg | country = [[Kanada]] in [[ZDA]] | commisioned = 16. februar 1881 | successor = | gauge = 1435 mm | website = {{official URL}} }} [[File:Canadian Pacific System Railmap.PNG|thumb|300px|Zemljevid sistema Canadian Pacific 2023 (ne vključuje CMQ in nekaterih tirov DM&E)]] '''Kanadska pacifiška železnica''' ({{Jezik-en|Canadian Pacific Railway}}, {{Jezik-fr|Chemin de fer Canadien Pacifique}}) (oznake za poročanje CP, CPAA, MILW, SOO), znana tudi preprosto kot '''CPR''' ali '''Canadian Pacific''' in prej kot '''CP Rail''' (1968–1996), je kanadska železnica razreda I, ustanovljena leta 1881. Železnica je v lasti podjetja Canadian Pacific Kansas City Limited, do leta 2023 znanega kot Canadian Pacific Railway Limited, ki je začelo delovati kot pravni lastnik v prestrukturiranju podjetja leta 2001.<ref name="cpr.ca">{{navedi splet|author=Canadian Pacific Railway |url=http://www8.cpr.ca/cms/English/Media/News/General/2009/Day+of+Mourning.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20090430150148/http://www8.cpr.ca/cms/English/Media/News/General/2009/Day%2Bof%2BMourning.htm |archive-date=30 April 2009 |title=Canadian Pacific trains across North America pause for day of mourning |website=www8.cpr.ca |date=28 January 2011 |access-date=4 February 2011 |url-status=dead }}</ref> Sedež železnice je v [[Calgary]]ju v [[Alberta (provinca)|Alberti]]. Leta 2023 je imela železnica v lasti približno 20.100 kilometrov tirov v sedmih provincah Kanade in v Združenih državah Amerike, ki se raztezajo od [[Montréal]]a do [[Vancouver|Vancouvra]] in vse do [[Edmonton]]a na severu. Njeno železniško omrežje<ref>{{navedi splet|last=Ellinger|first=Elaine|date=2021-03-14|title=Canadian Pacific Map|url=http://www.acwr.com/economic-development/rail-maps/canadian-pacific|access-date=2021-03-14|website=ACWR}}</ref> je služilo tudi Minneapolisu–St. Paulu, Milwaukeeju, Detroitu, Chicagu in Albanyju v New Yorku v Združenih državah Amerike. Železnica je bila prvič zgrajena med vzhodno Kanado in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] med letoma 1875 in 1885 (povezala se je s progami doline [[Ottawa|Ottawe]] in območja zaliva Georgian Bay, zgrajenimi prej), s čimer je izpolnila zavezo, ki jo je Britanska Kolumbija prejela<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=18 June 2020|title=Railway History in Canada|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/railway-history|access-date=4 March 2021}}</ref> ob vstopu v Konfederacijo leta 1871; CPR je bila prva transkontinentalna železnica v Kanadi. CPR, ki je bila predvsem tovorna železnica, je bila desetletja edino praktično sredstvo za prevoz potnikov na dolge razdalje v večini regij Kanade in je bila ključnega pomena za kolonizacijo in razvoj zahodne Kanade. CPR je postala eno največjih in najmočnejših podjetij v Kanadi vse do leta 1975.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lib.uwo.ca/business/200TopCompanies.html |title=The Top 200: Canada's Largest Companies (c. 1973–74)|publisher=Western Libraries, University of Western Ontario (6 Side) |year=2008|access-date=8 April 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080223151834/http://www.lib.uwo.ca/business/200TopCompanies.html|archive-date=23 February 2008}}</ref> Podjetje je leta 2009 pridobilo dve ameriški progi: Dakota, Minnesota and Eastern Railroad (DM&E) in Iowa, Chicago and Eastern Railroad (IC&E). Podjetje je tudi lastnik železnice Indiana Harbor Belt Railroad, terminalne železnice s sedežem v Hammondu v Indiani, skupaj s podjetjem Conrail Shared Assets Operations. CPR je decembra 2021 kupil železnico Kansas City Southern Railway za 31 milijard ameriških dolarjev. 14. aprila 2023 je KCS postala hčerinska družba v stoodstotni lasti CPR, tako CPR kot njene hčerinske družbe pa so začele poslovati pod imenom matične družbe CPKC. CPR se javno trguje na borzi v Torontu in New Yorku pod oznako CP. Njen sedež v ZDA je v Minneapolisu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.startribune.com/canadian-pacific-s-u-s-hq-moves-to-new-digs/167371215/|title=Canadian Pacific's U.S. HQ moves to new digs|website=Star Tribune|date=25 August 2012|access-date=2016-05-09|archive-date=2023-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230429162710/https://www.startribune.com/canadian-pacific-s-u-s-hq-moves-to-new-digs/167371215/|url-status=dead}}</ref> Na dan 30. marca 2023 je največji delničar kanadsko-pacifiške borze TCI Fund Management Limited, hedge sklad s sedežem v Londonu, ki ima v lasti 6 % družbe.<ref>{{navedi splet |title=Canadian Pacific Kansas City Limited (CP) Stock Major Holders - Yahoo Finance |url=https://finance.yahoo.com/quote/CP/holders/ |access-date=2023-05-30 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev Kanadske pacifiške železnice je bila nacionalni cilj konservativne vlade Johna A. Macdonalda skupaj z rudarskim magnatom Alexandrom Tillochom Galtom. Kot pogoj za pridružitev Kanadski konfederaciji je Britanska Kolumbija vztrajala pri prometni povezavi z vzhodom, s preostalim delom Konfederacije.<ref>{{navedi knjigo |last=Berton |first=Pierre |url=https://books.google.com/books?id=Lnss_5c9OmoC&q=%22The+government+had+promised+the+railway+to+British+Columbia%22&pg=PT18 |title=''The National Dream: The Great Railway, 1871–1881'' |publisher=Anchor Canada |year=2001 |isbn=978-0-385-67355-6 |author-link= |orig-year=1970}}</ref> Leta 1873 je Macdonald, med drugimi visokimi politiki, podkupljenimi v pacifiškem škandalu, podelil pogodbe družbi Canada Pacific Railway Company, ki ni bila povezana s sedanjo družbo, v nasprotju z družbo Inter-Ocean Railway Company, za katero naj bi bila povezana s Northern Pacific Railway Company v Združenih državah. Leta 1867, v letu Kanadske konfederacije, je ameriški državni sekretar William H. Seward domneval, da bo celotna severnoameriška celina »prej ali slej v čarobnem krogu Ameriške unije«.<ref>{{navedi knjigo |first=Pierre |last=Berton |author-link1= |title=The National Dream: The Great Railway, 1871-1881 |publisher=McClelland and Stewart Limited |location=Toronto |year=1970 |isbn=978-0-7710-1326-3 |url=https://archive.org/details/nationaldreamg00bert |url-access=registration|p=10}}</ref> Po tem škandalu so bili konservativci odstranjeni z oblasti, Alexander Mackenzie, novi liberalni premier, pa je odredil gradnjo železnice pod nadzorom Ministrstva za javna dela. Zakon o gradbeništvu (CPR) iz leta 1874 je omogočil gradnjo odseka železnice CPR od [[Gornje jezero|jezera Superior]] do [[Manitoba|Manitobe]] leta 1875. O slovesnem polaganju tirov v Westfortu 1. junija 1875 je bilo odmevno poročano v izdaji časopisa ''Toronto Globe'' z dne 10. junija. V njem je bilo zapisano, da se je na levem bregu reke Kaministiquia v okrožju Thunder Bay, približno štiri milje gorvodno od Fort Williama, zbrala množica »več kot 500 dam in gospodov«, da bi proslavili dogodek. Macdonald se je kasneje leta 1878 vrnil kot predsednik vlade in sprejel agresivnejšo gradbeno politiko. V Londonu so bile izdane obveznice in objavljeni razpisi za dokončanje odsekov železnice v Britanski Kolumbiji. Izbran je bil ameriški izvajalec Andrew Onderdonk, njegovi možje pa so začeli gradnjo 15. maja 1880.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cook |first1=Ramsay |url=https://books.google.com/books?id=cxK0A0FUvZgC&q=Onderdonk+received+contracts+to+build+between+Yale+and+Port+Moody%2C+and+between+Savona%27s+Ferry+and+Eagle+Pass&pg=PA786 |title=Dictionary of Canadian Biography |last2=Hamelin |first2=Jean |date=1966 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9780802039989 |language=en}}</ref> Oktobra 1880 je nov konzorcij podpisal pogodbo z vlado Macdonalda, v kateri se je strinjal z gradnjo železnice za 25 milijonov dolarjev kredita in 100.000 km² zemlje. Poleg tega je vlada krila stroške geodetskih meritev in železnico za 20 let oprostila davka na nepremičnine.<ref>{{citation|title=Report and Documents in Reference to the Canadian Pacific Railway|first=Sandford|last=Fleming|year=1880 |url=https://archive.org/details/cihm_30185|access-date=25 January 2013|website=Archive.org|oclc=10536319}}</ref> Ko je bila proga leta 1882 dokončana z zadnjim konico pri jezeru Feist blizu zaliva Vermilion v Ontariu, je bila predana novo ustanovljeni zasebni družbi Canadian Pacific Railway. Leta 1883 je bila prva pošiljka pšenice iz Manitobe prepeljana po tej progi do Lakeheada (Fort William in Port Arthur) na jezeru Superior. Za logotip železnice je bil izbran bober v čast Donaldu Smithu, 1. baronu Strathcone in Mount Royala, ki se je v dolgi karieri v trgovini z bobrovim krznom povzpel od faktorja do guvernerja družbe Hudson's Bay Company.<ref name="martin">{{cite journal|last1=Martin|first1=Joseph E.|title=Titans|journal=Canada's History|date=Oct–Nov 2017|volume=97|issue=5|pages=47–53|issn=1920-9894}}</ref> === Gradnja železnice, 1881–1886 === [[File:Canadian Pacific Railway Crew at lower Fraser Valley (1881).jpg|thumb|left|upright|Ekipa CPR polaga tire v spodnji dolini reke [[Fraser]], 1883]] Gradnja železnice je trajala več kot štiri leta. Kanadska pacifiška železnica je začela svojo širitev proti zahodu iz Bonfielda v Ontariu, kjer je bil prvi kolec zabit v potopljen železniški prag. Tu se je končala razširitev Kanadske centralne železnice (CCR).<ref>{{navedi splet|url=http://www.railways.incanada.net/Articles/Article2005_2.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121021153329/http://www.railways.incanada.net/Articles/Article2005_2.html|url-status=dead|title=Canada Central Railway|archive-date=21 October 2012}}</ref> CCR se je začela v Brockvillu in se raztezala do Pembroka. Nato je sledila zahodni poti vzdolž reke Ottawe in nadaljevala do Mattawe na sotočju rek Mattawa in Ottawa. Nato je nadaljevala do Bonfielda. Predvidevali so, da bo železnica potovala skozi bogat 'rodovitni pas' severne doline reke [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] in prečkala [[Skalno gorovje]] prek prelaza Yellowhead. Vendar je bila izbrana bolj južna pot čez sušni Palliserjev trikotnik v okrožju Assiniboia in prek prelaza Kicking Horse ter navzdol po Field Hillu do jarka Rocky Mountain. [[File:William Cornelius Van Horne.jpg|thumb|left|upright|William Cornelius Van Horne]] Leta 1881 je gradnja napredovala prepočasno za železniške uradnike, ki so leta 1882 najeli priznanega železniškega direktorja Williama Corneliusa Van Horneja za nadzor gradnje. Van Horne je izjavil, da bo leta 1882 zgradil 800 km glavne proge. Poplave so odložile začetek gradbene sezone, vendar je bilo tistega leta zgrajenih več kot 672 km glavne proge, pa tudi stranski tiri in stranske proge. Oddelek za železnice in kanale je junija 1882 dokončal odcep Thunder Bay (zahodno od Fort Williama) in ga maja 1883 predal podjetju. Gradnja je do avgusta 1883 dosegla [[Calgary]] v okrožju severozahodnih ozemelj Alberte, redna linija do [[Winnipeg]]a v Manitobi pa je bila vzpostavljena do decembra 1883.<ref>{{navedi splet |year=2006 |title=Railroad Historical Almanac 1880-1899 |url=http://www.nrhs.com/almanac/rr-almanac-1880-1899.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100415012943/http://www.nrhs.com/almanac/rr-almanac-1880-1899.pdf |archive-date=2010-04-15 |access-date=2025-09-01 |website=www.nrhs.com |publisher=National Railway Historical Society, Inc.}}</ref> Do konca leta 1883 je železnica dosegla Skalno gorovje, le 8 km vzhodno od prelaza Kicking Horse. Zahrbtnih 190 km železnice zahodno od Fort Williama je dokončalo podjetje Purcell & Company, ki ga je vodil »najbogatejši in največji kanadski železniški izvajalec«, industrialec Hugh Ryan.<ref>Stagg, Ronald J. (1994). [https://www.biographi.ca/en/bio/ryan_hugh_12E.html "RYAN, HUGH – Volume XII (1891-1900) – Dictionary of Canadian Biography".] ''www.biographi.ca''. The University of Toronto.</ref> [[File:Portrait of Hugh Ryan (1832-1899).png|thumb|upright|Irsko-kanadski industrialec in železniški magnat Hugh Ryan]] Na železnici je delalo na tisoče mornarjev. Mnogi so bili evropski priseljenci. Neznano število Stoneyja Nakode je pomagalo tudi pri polaganju tirov in gradbenih delih v regiji prelaza Kicking Horse. V Britanski Kolumbiji so vladni izvajalci sčasoma najeli 17.000 delavcev iz Kitajske, znanih kot ''kuliji''. Po dveh in pol mesecih trdega dela so lahko zaslužili le 16 dolarjev (485 dolarjev leta 2023, prilagojeno inflaciji). Kitajski delavci v Britanski Kolumbiji so zaslužili le med 75 centi in 1,25 dolarja na dan, plačani v riževih podlogah, brez upoštevanja stroškov, tako da jim je domov ostalo le malo denarja. Opravljali so najnevarnejša gradbena dela, kot je delo z eksplozivom za čiščenje predorov skozi skalo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/settlement/kids/021013-2031.3-e.html|title=History: Building the Canadian Pacific Railway|website=Collectionscanada.gc.ca|access-date=15 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20151101093616/http://www.collectionscanada.gc.ca/settlement/kids/021013-2031.3-e.html|archive-date=1 November 2015|url-status=dead}}</ref> Natančno število umrlih kitajskih delavcev ni znano, zgodovinarji pa ocenjujejo, da jih je med 600 in 800. Do leta 1883 je gradnja železnic hitro napredovala, vendar je CPR grozilo, da bo zmanjkalo sredstev. Vlada je zato 31. januarja 1884 sprejela zakon o pomoči železnicam, s katerim je CPR zagotovila nadaljnjih 22,5 milijona dolarjev posojil. Zakon je 6. marca 1884 prejel kraljevo soglasje.<ref>{{navedi knjigo |last=Berton |first=Pierre |title=The Last Spike: The Great Railway 1881–1885 |publisher=Random House |edition=14th |date=1983 |page=267}}<!-- ISBN needed --></ref> Marca 1885 je v okrožju Saskatchewan na severozahodu izbruhnil upor. Van Horne, ki je bil takrat v Ottawi, je vladi predlagal, da bi CPR lahko v 10 dneh prepeljal vojake v Qu'Appelle v okrožju Assiniboia. Nekateri odseki proge so bili nedokončani ali pa prej niso bili uporabljeni, vendar je bila pot do Winnipega opravljena v devetih dneh in upor hitro zatrt. Vlada je nato kontroverzno reorganizirala dolg CPR in zagotovila dodatno posojilo v višini 5 milijonov dolarjev. CPR je ta denar obupno potreboval. Kljub Van Hornejevi podpori pri premestitvi vojakov v Qu'Appelle je vlada še vedno odlašala s podporo CPR, ker je Macdonald pritiskal na Georgea Stephena za dodatne ugodnosti.[21] [[File:Telegram to Prime Minister John A. Macdonald announcing the completion of the Canadian Pacific Railway.jpg|thumb|Telegram premierju Johnu A. Macdonaldu, v katerem je napovedal dokončanje CPR, 7. november 1885|left]] 7. novembra 1885 je bil v Craigellachieju v Britanski Kolumbiji zabit zadnji klin. Štiri dni prej je bil zadnji klin odseka jezera Superior zabit zahodno od Jackfisha v Ontariu. Čeprav je bila železnica dokončana štiri leta po prvotnem roku leta 1881, je bila dokončana več kot pet let pred novim datumom 1891, ki ga je Macdonald določil leta 1881.<ref>''Canadian Pacific Facts and Figures'' (1937), p. 15.</ref> V vzhodni Kanadi je CPR do leta 1885 ustvaril mrežo prog, ki sega od mesta Quebec do St. Thomasa v Ontariu – predvsem z nakupom železnice Quebec, Montreal, Ottawa & Occidental od quebeške vlade in z ustanovitvijo nove železniške družbe, Ontario and Quebec Railway (O&Q). Prav tako je lansiral floto ladij za Velika jezera, da bi povezal svoje terminale. Prek O&Q je CPR izvedel nakupe in dolgoročne najeme več železnic ter zgradil progo med Perthom v Ontariu in Torontom (dokončana 5. maja 1884), da bi povezal te pridobitve. CPR je 4. januarja 1884 pridobil 999-letni najem proge O&Q. Leta 1895 je pridobil manjšinski delež v železnici Toronto, Hamilton in Buffalo, s čimer je postal povezava z New Yorkom in severovzhodom Združenih držav.<ref>[http://www.thbrailway.ca Toronto, Hamilton & Buffalo Railway Historical Society, Historical Outline]. Retrieved 27 April 2014.</ref> [[File:LastSpike Craigellachie BC Canada.jpg|thumb|Donald Smith, kasneje znan kot Lord Strathcona, vozi zadnji konik CPR v Craigellachieju, 7. novembra 1885. Dokončanje transkontinentalne železnice je bil pogoj za vstop Britanske Kolumbije v Konfederacijo.]] === 1886–1900 === Zadnji klin v CPR je bil zabit 7. novembra 1885, ko ga je zabil eden od njegovih direktorjev, Donald Smith. Prvi transkontinentalni potniški vlak je odpeljal s postaje Dalhousie v Montrealu, na vogalu ulic Berri in Notre Dame, 28. junija 1886 ob 20. uri in prispel v Port Moody opoldne 4. julija. Ta vlak je bil sestavljen iz dveh prtljažnih vagonov, poštnega vagona, enega vagona drugega razreda, dveh spalnih vagonov za priseljence, dveh vagonov prvega razreda, dveh spalnih vagonov in jedilnega vagona (med potovanjem je bilo uporabljenih več jedilnih vagonov, saj so jih ponoči odstranili z vlaka, naslednje jutro pa so dodali še enega).<ref>[https://cpconnectingcanada.ca/#building-the-railway CPR Connecting Canada, Timeline]. Retrieved 8 July 2022</ref> Vendar se je CPR do takrat odločil, da svoj zahodni terminal iz Port Moodyja preseli v Granville, ki se je pozneje istega leta preimenoval v ''Vancouver''. Prvi uradni vlak, namenjen v Vancouver, je prispel 23. maja 1887, čeprav je bila proga v uporabi že tri mesece. CPR je hitro postal dobičkonosen in vsa posojila zvezne vlade so bila odplačana leta pred rokom. Leta 1888 je bila odprta stranska proga med Sudburyjem in Sault Ste. Marie, kjer se je CPR povezal z ameriškim železniškim sistemom in lastnimi parniki. Istega leta so se začela dela na progi od Londona v Ontariu do kanadsko-ameriške meje v Windsorju v Ontariu. Ta proga je bila odprta 12. junija 1890. Leta 1891 je CPR za 991 let najela tudi železnico New Brunswick Railway, leta 1889 pa zgradila mednarodno železnico Maine, ki je Montreal povezala s Saint Johnom v New Brunswicku. Povezava s Saint Johnom na atlantski obali je CPR naredila za prvo resnično transkontinentalno železniško podjetje v Kanadi in omogočila nadaljevanje transatlantskega tovornega in potniškega prometa skozi vse leto, ko je morski led v zalivu sv. Lovrenca pozimi zaprl pristanišče Montreal. Do leta 1896 je konkurenca z Great Northern Railway za promet v južni Britanski Kolumbiji prisilila CPR, da je zgradila drugo progo čez provinco, južno od prvotne proge. Van Horne, takratni predsednik CPR, je zaprosil za vladno pomoč, vlada pa se je strinjala, da bo zagotovila približno 3,6 milijona dolarjev za izgradnjo železnice od Lethbridgea v Alberti skozi prelaz Crowsnest do južne obale jezera Kootenay, v zameno za to, da se bo CPR strinjal z dolgoročnim znižanjem prevoznin za ključno blago, ki se prevaža v zahodni Kanadi.<ref>{{navedi splet |last=Emerson |first=David |date=2015 |title=Pathways: Connecting Canada's Transportation System to the World |url=https://tc.canada.ca/sites/default/files/migrated/ctar_vol1_en.pdf#page=151 |access-date=5 June 2024 |website=Transport Canada}}</ref> [[File:Canadian Pacific First Train.jpg|thumb|Prvi transkontinentalni vlak je prispel v Port Arthur 30. junija 1886]] Sporni sporazum Crowsnest Pass je dejansko zavaroval vzhodno dajatev za žitne izdelke in zahodno dajatev za nekatere 'predele naseljencev' na ravni iz leta 1897. Čeprav je bil med prvo svetovno vojno začasno ukinjen, je bil 'Crow Pass' šele leta 1983 trajno nadomeščen z Zakonom o zahodnem prevozu žita, ki je omogočil postopno zvišanje cen prevoza žita. Proga Crowsnest Pass se je odprla 18. junija 1898 in je sledila zapleteni poti skozi labirint dolin in prelazov v južni Britanski Kolumbiji, kjer se je po prečkanju [[Kaskadno gorovje|Kaskadnega gorovja]] preko prelaza Coquihalla ponovno pridružila prvotni glavni progi pri Hopeu. [[File:Canadian Trans-Continental Railways.jpg|thumb|left|Sistem leta 1906, kmalu po izgradnji transkontinentalne železnice]] Južna glavna proga, splošno znana kot železnica Kettle Valley v Britanski Kolumbiji, je bila zgrajena kot odgovor na cvetoče rudarsko in talilno gospodarstvo v južni Britanski Kolumbiji ter na težnjo lokalne geografije, da spodbuja in omogoča lažji dostop iz sosednjih ameriških zveznih držav kot iz Vancouvra ali preostale Kanade, kar je veljalo za enako grožnjo nacionalni varnosti kot za nadzor province nad lastnimi viri. Lokalni potniški promet je bil preusmerjen na to novo južno progo, ki je povezovala številna nastajajoča majhna mesta po vsej regiji. Neodvisne železnice in podružnice, ki so se sčasoma združile v CPR v povezavi s to potjo, so bile železnica Shuswap in Okanagan, železnica Kaslo in Slocan, železnica Columbia in Kootenay, železnica Columbia in Western ter različne druge. === 1901–1914 === V prvem desetletju 20. stoletja je CPR nadaljeval z gradnjo novih prog. Leta 1908 je CPR odprl progo, ki je povezovala Toronto s Sudburyjem. Na železnici v zahodni Kanadi je bilo opravljenih tudi več operativnih izboljšav. [[File:Lethbridge High Level.jpg|thumb|upright|Viadukt Lethbridge]] 3. novembra 1909 je bil odprt viadukt Lethbridge čez dolino reke Oldman pri Lethbridgeu v Alberti. Dolg je 1624 metrov in visok 96 metrov, zaradi česar je eden najdaljših železniških mostov v Kanadi. Leta 1916 je CPR zamenjal svojo progo skozi prelaz Rogers, ki je bila nagnjena k plazovom (v najhujšem od teh je leta 1910 umrlo 62 moških), s predorom Connaught, osem kilometrov dolgim ​​predorom pod goro Macdonald, ki je bil ob odprtju najdaljši železniški predor na zahodni polobli.<ref name="Murray2011">{{navedi knjigo|author=Tom Murray|title=Rails Across Canada: The History of Canadian Pacific and Canadian National Railways|url=https://books.google.com/books?id=vf7efnxi1XwC|year=2011|publisher=MBI Publishing Company|isbn=978-1-61060-139-9|page=67}}</ref>. 21. januarja 1910 je na progi CPR pri mostu čez reko Spanish River v Nairnu v Ontariu (blizu Sudburyja) iztiril potniški vlak, pri čemer je umrlo najmanj 43 ljudi. 3. januarja 1912 je CPR prevzel železnico Dominion Atlantic Railway, železnico, ki je potekala v zahodni Novi Škotski. Ta pridobitev je CPR omogočila povezavo s Halifaxom, pomembnim pristaniščem na Atlantskem oceanu. CPR je 14. decembra 1912 prevzel železnico Quebec Central Railway. Konec 19. stoletja je železnica izvedla ambiciozen program gradnje hotelov, zgradila je Glacier House v narodnem parku Glacier, Mount Stephen House v Fieldu v Britanski Kolumbiji, Château Frontenac v mestu Quebec in hotel Banff Springs. Do takrat je imela CPR konkurenco v treh drugih transkontinentalnih progah, ki so bile vse izguba denarja. Leta 1919 so bile te proge združene v vladno podjetje Canadian National Railways.<ref>[http://www.shmp.qc.ca/empress/detail/empressdetailen.html Pointe-au-Père Site historique maritime profike] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130719075005/http://www.shmp.qc.ca/empress/detail/empressdetailen.html |date=19 July 2013 }}. Retrieved 27 April 2014.</ref> === Prva svetovna vojna === Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je CPR dal na razpolago Britanskemu imperiju vse vire »največjega potovalnega sistema na svetu«, ne le vlake in tire, temveč tudi ladje, trgovine, hotele, telegrafe in predvsem ljudi. Pomoč vojnim prizadevanjem je pomenila prevoz in nastanitev vojakov; gradnjo in dobavo orožja in streliva; oboroževanje, posojanje in prodajo ladij. Med prvo svetovno vojno je bilo v uporabi dvainpetdeset ladij CPR, ki so prepeljale več kot milijon vojakov in potnikov ter štiri milijone ton tovora. Sedemindvajset jih je preživelo in se vrnilo v CPR. CPR je vojnim prizadevanjem pomagal tudi z denarjem in delovnimi mesti. CPR je zaveznikom dal posojila in jamstva v višini približno 100 milijonov dolarjev. Kot trajen poklon je CPR naročil tri kipe in 23 spominskih plošč v spomin na prizadevanja tistih, ki so se borili in tistih, ki so umrli v vojni. Po vojni je zvezna vlada iz več bankrotiranih železnic, ki so med vojno in po njej padle v roke vlade, ustanovila Kanadske nacionalne železnice (CNR, kasneje CN). CNR je postal glavni konkurent CPR v Kanadi. Leta 1923 je Henry Worth Thornton zamenjal Davida Blytha Hanno in postal drugi predsednik CNR, njegova konkurenca pa je spodbudila Edwarda Wentwortha Beattyja, prvega v Kanadi rojenega predsednika CPR, k ukrepanju.<ref>[http://railways.library.ualberta.ca/Chapters-7-1 "The Canadian Pacific Railway in Western Canada"], Atlas of Alberta Railways.</ref> V tem času so bile formalizirane dodelitve zemljišč za železnice.<ref>[http://railways.library.ualberta.ca/Maps-2-2-7 "Railway Land Grants in the Prairie Provinces"], Atlas of Alberta Railways.</ref> === Velika depresija in druga svetovna vojna, 1929–1945 === [[Velika gospodarska kriza]], ki je trajala od leta 1929 do 1939, je močno prizadela številna podjetja. Čeprav je bil CPR prizadet, ni bil prizadet v tolikšni meri kot njegov tekmec CNR, ker je bil za razliko od CNR brez dolgov. CPR je po letu 1932 zmanjšal nekatere svoje potniške in tovorne storitve ter prenehal izplačevati dividende svojim delničarjem. Težki časi so privedli do ustanovitve novih političnih strank, kot sta gibanje Social Credit in Cooperative Commonwealth Federation, pa tudi do ljudskih protestov v obliki pohoda On-to-Ottawa.<ref>{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20020810212509/http://www.ontoottawa.ca/trek/trek.html On to Ottawa Trek website]}}. Retrieved 27 April 2014.</ref> Eden od vrhuncev poznih 1930-ih, tako za železnico kot za Kanado, je bil obisk kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]] in kraljice Elizabete med njuno kraljevo turnejo po Kanadi leta 1939, kar je bil prvi obisk vladajočega monarha v državi. CPR in CNR sta si delila čast vlečenja kraljevega vlaka čez državo, pri čemer je CPR opravil pot proti zahodu iz Quebeca v Vancouver. Kasneje istega leta se je začela [[druga svetovna vojna]]. Tako kot v prvi svetovni vojni je CPR veliko svojih virov namenil vojnim prizadevanjem. Svoje obrate Angus Shops v Montrealu je preoblikoval za proizvodnjo tankov Valentine in drugih oklepnih vozil ter prevažal vojake in vire po vsej državi. Poleg tega je v vojno šlo 22 ladij CPR, od katerih jih je bilo 12 potopljenih.<ref>[http://www.cpr.ca/en/about-cp/our-past-present-and-future/Pages/our-history.aspx Canadian Pacific: Our History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140311163350/http://www.cpr.ca/en/about-cp/our-past-present-and-future/Pages/our-history.aspx |date=11 March 2014 }}, cpr.ca. Retrieved 27 April 2014.</ref> === 1946–1978 === [[File:Canadian Pacific Railway train step stool.jpg|thumb|Stopnica vlaka CPR (postaja Calgary) okoli leta 1950]] Po drugi svetovni vojni se je prometna industrija v Kanadi spremenila. Medtem ko so železnice prej zagotavljale skoraj univerzalne tovorne in potniške storitve, so avtomobili, tovornjaki in letala začeli odvzemati promet železnicam. To je seveda pomagalo letalskemu in tovornemu prometu CPR, tovorni promet železnice pa je še naprej uspeval s prevozom virov in razsutega blaga. Vendar so potniški vlaki hitro postali nedonosni. V 1950-ih je železnica uvedla nove inovacije v potniškem prometu. Leta 1955 je predstavila ''Canadian'', nov luksuzni transkontinentalni vlak. Vendar pa se je podjetje v 1960-ih začelo umikati iz potniškega prometa in ukinilo storitve na številnih svojih stranskih progah. Leta 1966 je ukinila tudi svoj sekundarni transkontinentalni vlak ''Dominion'', leta 1970 pa je neuspešno zaprosila za ukinitev vlaka ''Canadian''. Naslednjih osem let je še naprej prosila za ukinitev storitve, storitev na vlaku ''Canadian'' pa se je znatno zmanjšala. 29. oktobra 1978 je CP Rail prenesel svoje potniške storitve na Via Rail, novo zvezno korporacijo Crown, ki je odgovorna za upravljanje vseh medkrajevnih potniških storitev, ki sta jih prej opravljala CP Rail in CN. Via je sčasoma umaknila skoraj vse svoje potniške vlake, vključno s vlakom ''Canadian'', s prog CP.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cbc.ca/archives/categories/economy-business/transport/transport-general/via-rail-canada-is-born.html |title=1977: VIA Rail Canada is born |access-date=12 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228211035/http://www.cbc.ca/archives/categories/economy-business/transport/transport-general/via-rail-canada-is-born.html |archive-date=28 February 2014 |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je bila v okviru reorganizacije podjetja vsaka od glavnih dejavnosti, vključno z železniškimi, organizirana kot ločene hčerinske družbe. Ime železnice se je spremenilo v CP Rail, matična družba pa se je leta 1971 preimenovala v Canadian Pacific Limited. Njeni letalski, ekspresni, telekomunikacijski, hotelski in nepremičninski deleži so bili izločeni, lastništvo vseh podjetij pa je bilo preneseno na Canadian Pacific Investments. Slogan je bil: "NA ŠTIRI VOGALE SVETA". Podjetje je opustilo svoj logotip z bobrom in sprejelo novi logotip Multimark (ki v zrcaljenju s sosednjim "večjem logotipom" ustvari videz diamanta na globusu), ki ga je uporabljalo – z drugačnim barvnim ozadjem – za vsako od svojih operacij. 10. novembra 1979 je iztirjenje vlaka z nevarnimi snovmi v Mississaugi v Ontariu povzročilo evakuacijo 200.000 ljudi; smrtnih žrtev ni bilo.<ref>{{navedi splet|title=Mississauga Train Derailment (1979)|url=http://www.mississauga.ca/portal/residents/localhistory?paf_gear_id=9700018&itemId=5500001|access-date=3 May 2006|work=Local history|publisher=City of Mississauga}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Mississauga Evacuation, Final Report, November 1981|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Diciembre2004/pdf/eng/doc4131/doc4131.htm|access-date=21 November 2006|publisher=Ministry of the Solicitor General of Ontario|archive-date=2006-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20060324093104/http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Diciembre2004/pdf/eng/doc4131/doc4131.htm|url-status=dead}}</ref> Županja Mississauge Hazel McCallion je grozila s tožbo proti podjetju Canadian Pacific zaradi iztirjenja. == Tovorni vlaki == [[File:Campbellville ON GE-ES44AC CP-8863 2011-08-23.JPG|thumb|GE ES44AC CP 8863 v Campbellville, Ontario]] Več kot polovica tovornega prometa CP predstavlja žito (24 % prihodkov od prevoza v letu 2016), intermodalni tovor (22 %) in premog (10 %), velika večina dobička pa je ustvarjena v zahodni Kanadi. Velik premik trgovine iz Atlantika na Tihi ocean je povzročil resen upad pošiljk pšenice CPR skozi Thunder Bay. Prevaža tudi kemikalije in plastiko (12 % prihodkov v letu 2016), avtomobilske dele in sestavljene avtomobile (6 %), pepeliko (6 %), žveplo in druga gnojila (5 %), gozdne proizvode (5 %) in različne druge proizvode (11 %). Najbolj prometen del železniškega omrežja je vzdolž glavne proge med Calgaryjem in Vancouvrom. Od leta 1970 je premog postal glavno blago, ki ga prevaža CPR. Premog se prevaža v vlakih iz premogovnikov v gorah, vključno s Sparwoodom v Britanski Kolumbiji, do terminalov v Roberts Banku in North Vancouvru, od koder se nato prepelje na Japonsko.<ref>{{navedi splet |last=Teck Coal Limited |date=April 2020 |title=Initial Project Description: Castle Project |url=https://iaac-aeic.gc.ca/050/documents/p80702/134858E.pdf#page=14 |access-date=5 June 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |title=April 30 in railroad history: unit train on the CPR |url=https://groups.io/g/toytrains/topic/april_30_in_railroad_history/98591952 |access-date=2024-06-05 |website=groups.io |language=en-US}}</ref> Žito prevaža CPR s prerij v pristanišča v Thunder Bayu (nekdanji mesti Fort William in Port Arthur), Quebecu in Vancouvru, od koder se nato prepelje v tujino. Tradicionalno zimsko izvozno pristanišče je bilo Saint John v New Brunswicku, ko je led zaprl reko sv. Lovrenca. Žito je bilo vedno pomembno blago, ki ga je prevažal CPR; med letoma 1905 in 1909 je CPR svoj odsek proge med Fort Williamom v Ontariu (del današnjega Thunder Baya) in Winnipegom dvotirno progo, da bi olajšal prevoz žita. Več desetletij je bil to edini dolgi odsek dvotirne glavne proge zunaj urbanih območij na CPR. Čeprav je odsek Thunder Bay–Winnipeg danes enotiren, ima CPR še vedno dve dvotirni progi na dolge razdalje, ki služita podeželskim območjem, vključno s 121-kilometrskim odsekom med Kentom v Britanski Kolumbiji in Vancouvrom, ki sledi reki Fraser v [[Kanadsko obalno gorovje|Obalno gorovje]], ter kanadsko pacifiško podmornico Winchester Sub, 160-kilometrskim odsekom dvotirne glavne proge, ki poteka od Smiths Fallsa v Ontariu skozi središče Montreala in skozi številne podeželske kmetijske skupnosti. Vendar pa je CPR od leta 2020 delno razstavljal odsek dvotirne glavne proge na podmornici Winchester Sub. == Potniški vlaki == Vlak je bil glavno prevozno sredstvo na dolge razdalje v Kanadi do 1960-ih. Med številnimi ljudmi, ki so se vozili z vlaki CPR, so bili novi priseljenci, ki so se odpravljali na prerije, vojaške enote (zlasti med obema svetovnima vojnama) in turisti višjega razreda. V svojih trgovinah CPR Angus Shops so tudi po meri izdelali številne osebne avtomobile, da bi zadostili potrebam višjega razreda. [[File:Angus.JPG|thumb|Stavba trgovine Angus Shops, preurejena v trgovino z alkoholnimi pijačami SAQ]] CPR je imel v svojo transkontinentalno storitev vključeno tudi linijo ladij za Velika jezera. Od leta 1884 do 1912 so te ladje povezovale Owen Sound v zalivu Georgian s Fort Williamom. Po večjem požaru decembra 1911, ki je uničil silos za žito, so bile operacije preseljene v novo, večje pristanišče, ki ga je CPR ustvaril v Port McNicoll, odprtem maja 1912. Pet ladij je omogočalo dnevne storitve, med njimi sta bili ''S.S. Assiniboia'' in ''S.S. Keewatin'', zgrajeni leta 1907, ki sta ostali v uporabi do konca storitve. Potniki so se z vlakom odpravili iz [[Toronto|Toronta]] v pristanišče Georgian Bay, nato pa z ladjo, da bi se pri Lakeheadu povezali z drugim vlakom. Po drugi svetovni vojni so vlaki in ladje prevažali avtomobile in potnike. Ta linija je vključevala tisto, kar je postalo zadnji vlak z ladjo v Severni Ameriki. Parnik je bil hiter, neposreden povezovalni vlak med Torontom in Port McNicollom. Potniški promet je bil ukinjen ob koncu sezone leta 1965, ena ladja, Assiniboia, pa je še dve leti opravljala tovorni promet, preden je bila prodana. »Assiniboia«, ki je bila načrtovana kot plavajoča restavracija, se je med prenovo leta 1969 vžgala in je bila nato razrezana. Medtem sta »Keewatin«, ki je bila leta 1966 umaknjena iz skladišča in predvidena za razrez, leta 1967 kupila RJ in Diane Peterson ter jo odvlekla v svojo marino v Douglasu v Michiganu, da bi služila kot pomorski muzej. Petinštirideset let pozneje je izvršni direktor družbe Skyline International, Gil Blutrich, kupil ladjo »Keewatin« in najel nekdanjega člana posadke Erica Conroya, da jo repatriira v Port McNicoll in jo upravlja kot zgodovinsko znamenitost, kar je tudi storil med letoma 2012 in 2019. »Keewatin« je bil leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 zaprt za obiskovalce in se v Port McNicollu ni ponovno odprl. Leta 2023 je Skyline ladjo »Keewatin« podaril Pomorskemu muzeju Velikih jezer v Kingstonu in jo odvlekel v ladjedelnice Hamilton za obnovo, preden se je odpravil v Kingston, kjer jo je leta 2024 ponovno odprl za obiskovalce. Po drugi svetovni vojni se je potniški promet zmanjšal, saj so avtomobili in letala postali pogostejši, vendar je CPR še naprej uvajal inovacije, da bi ohranil število potnikov. Od 9. novembra 1953 je CPR na mnogih svojih progah uvedel dizelske vagone Budd Rail (RDC). Uradno so jih v CPR imenovali ''Daylinerji'', zaposleni pa so jih vedno imenovali ''Budd Cars''. Posledično so se potovalni časi in stroški znatno skrajšali, kar je za več let ohranilo promet na mnogih progah. CPR je nato pridobil drugo največjo floto vlakov RDC, ki je štela skupaj 52 vagonov. Več jih je imela le še železnica Boston in Maine. Ta flota vlakov CPR je vključevala tudi redek model RDC-4 (ki je bil sestavljen iz poštnega dela na enem koncu in prtljažnega dela na drugem koncu, brez formalnega potniškega dela). 24. aprila 1955 je CPR predstavil nov luksuzni transkontinentalni potniški vlak, ''The Canadian''. Vlak je vozil med Vancouvrom in Torontom ali Montrealom (vzhodno od Sudburyja; vlak je bil sestavljen iz dveh delov). Vlak, ki je vozil po hitrem voznem redu, so vlekle dizelske lokomotive in je uporabljal nov, aerodinamičen vozni park iz nerjavečega jekla.<ref>Mitchell, David J., "All aboard! The Canadian Rockies by Train". Douglas & McIntyre, 1995. p. 134.<!-- ISBN needed --></ref> To storitev je podjetje sprva močno promoviralo in številne slike vlaka, zlasti med prečkanjem Kanadskega Skalnega gorovja, je posnel uradni fotograf CPR Nicholas Morant. Več takšnih slik, predstavljenih v številnih oglaševalskih akcijah po vsem svetu, je pridobilo ikonični status. [[File:WCE train no. 901 at Waterfront.jpg|left|thumb|West Coast Express na postaji Waterfront v Vancouvru]] Vendar pa je železnica v 1960-ih začela ukinjati velik del potniškega prometa, zlasti na stranskih progah. Na primer, potniški promet na progi skozi južno Britansko Kolumbijo in prelaz Crowsnest se je končal januarja 1964, na progi Quebec Central pa aprila 1967, transkontinentalni vlak Dominion pa je bil ukinjen januarja 1966. 29. oktobra 1978 je CP Rail svoje potniške storitve prenesel na Via Rail, novo zvezno korporacijo Crown, ki je bila zdaj odgovorna za medkrajevne potniške storitve v Kanadi. Kanadski premier Brian Mulroney je 15. januarja 1990 predsedoval večjim zmanjšanjem prometa Via Rail. S tem se je končalo delovanje vlaka The Canadian po tirih CPR, vlak pa je bil preusmerjen na nekdanjo progo Super Continental prek proge Canadian National brez spremembe imena. Medtem ko sta oba vlaka pred 15. januarjem 1990 vozila vsak dan, je preživeli vlak ''Canadian'' obratoval le trikrat na teden. Oktobra 2012 je bil obseg vožnje ''Canadian'' zmanjšan na dvakrat tedensko za šestmesečno obdobje izven sezone, od leta 2025 pa obratuje trikrat tedensko le šest mesecev na leto. Poleg medkrajevnega potniškega prometa je CPR v Montrealu zagotavljal tudi primestne železniške storitve. CP Rail je tu leta 1970 uvedel prve dvonivojske potniške vagone v Kanadi. 1. oktobra 1982 je Montrealska komisija za mestni skupnostni tranzit (STCUM) prevzela odgovornost za primestne storitve, ki jih je prej zagotavljal CP Rail. Še naprej deluje pod okriljem Metropolitanske prometne agencije (AMT).<ref>{{navedi splet |title=Former Canadian Pacific train station (Dorion station) |url=https://circuitvd.ca/en/circuit/buildings-and-sites/former-canadian-pacific-train-station-dorion-station.html#:~:text=In%201982,%20the%20Canadian%20Pacific,(AMT),%20followed%20by%20the |access-date=2024-06-05 |website=circuitvd.ca |language=en}}</ref> Od leta 2025 Canadian Pacific Railway pogodbeno upravlja dve primestni liniji. GO Transit ima pogodbo s CPR za opravljanje 10 povratnih voženj med Miltonom in osrednjim Torontom v Ontariu. V Montrealu na progah CPR od postaje Lucien-L'Allier do Candiaca, Hudsona in Blainville–Saint-Jérôma vozi 59 dnevnih primestnih vlakov v imenu AMT. CP ne upravlja več vlaka West Coast Express v Vancouvru v imenu TransLinka, regionalnega tranzitnega organa. Bombardier Transportation je prevzel nadzor nad železniškim prometom 5. maja 2014.[86] Čeprav CP Rail ni več lastnik proge niti ne upravlja primestnih vlakov, upravlja odpremo vlakov Metra na progah Milwaukee District/North in Milwaukee District/West v Chicagu, na katerih CP zagotavlja tudi tovorni promet prek pravic do uporabe tirov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Canadian Pacific Railway}} * [https://www.traingeek.ca/wp/faq/canadian-train-routes/ Canadian Train Routes] * {{cite encyclopedia |first1=Omer |last1=Lavalle |first2=Tabitha |last2=Marshall |date=4 March 2015 |title=Canadian Pacific Railway |encyclopedia=The Canadian Encyclopedia |publisher=Historica Canada |edition=online |url=http://thecanadianencyclopedia.com/articles/canadian-pacific-railway |access-date=12 April 2012 |archive-date=14 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120414175556/http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/canadian-pacific-railway |url-status=dead }} * Winchester, Clarence, ed. (1936), [https://www.railwaywondersoftheworld.com/canadian-pacific-railway.html "The conquest of Canada"] Railway Wonders of the World, pp. 65–74, illustrated account of the construction of the Canadian Pacific Railway * [https://www.youtube.com/watch?v=0_1h4PxfZ6Y Canadian Pacific Railway, Building through the mountains] [[Kategorija:Prometna infrastruktura v Kanadi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1881]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2023]] bfhsao0yzd98oio3ku5pi9fpkrcgpau 6752637 6752595 2026-09-18T19:26:29Z Ljuba24b 92351 dp 6752637 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Železniška proga | other_name = {{lang|fr|i=unset|Chemin de fer Canadien Pacifique}} | logo = | map = Canadian Pacific System Railmap.PNG | image = CP 8137 at Chesterton (31292201928).jpg | country = [[Kanada]] in [[ZDA]] |company= Canadian Pacific Kansas City | commisioned = 16. februar 1881 | successor = | gauge = 1435 mm | dolzina = 20.100 km | website = {{official URL}} }} [[File:Canadian Pacific System Railmap.PNG|thumb|300px|Zemljevid sistema Canadian Pacific 2023 (ne vključuje CMQ in nekaterih tirov DM&E)]] '''Kanadska pacifiška železnica''' ({{Jezik-en|Canadian Pacific Railway}}, {{Jezik-fr|Chemin de fer Canadien Pacifique}}) (oznake za poročanje CP, CPAA, MILW, SOO), znana tudi preprosto kot '''CPR''' ali '''Canadian Pacific''' in prej kot '''CP Rail''' (1968–1996), je kanadska železnica razreda I, ustanovljena leta 1881. Železnica je v lasti podjetja Canadian Pacific Kansas City Limited, do leta 2023 znanega kot Canadian Pacific Railway Limited, ki je začelo delovati kot pravni lastnik v prestrukturiranju podjetja leta 2001.<ref name="cpr.ca">{{navedi splet|author=Canadian Pacific Railway |url=http://www8.cpr.ca/cms/English/Media/News/General/2009/Day+of+Mourning.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20090430150148/http://www8.cpr.ca/cms/English/Media/News/General/2009/Day%2Bof%2BMourning.htm |archive-date=30 April 2009 |title=Canadian Pacific trains across North America pause for day of mourning |website=www8.cpr.ca |date=28 January 2011 |access-date=4 February 2011 |url-status=dead }}</ref> Sedež železnice je v [[Calgary]]ju v [[Alberta (provinca)|Alberti]]. Leta 2023 je imela železnica v lasti približno 20.100 kilometrov tirov v sedmih provincah Kanade in v Združenih državah Amerike, ki se raztezajo od [[Montréal]]a do [[Vancouver|Vancouvra]] in vse do [[Edmonton]]a na severu. Njeno železniško omrežje<ref>{{navedi splet|last=Ellinger|first=Elaine|date=2021-03-14|title=Canadian Pacific Map|url=http://www.acwr.com/economic-development/rail-maps/canadian-pacific|access-date=2021-03-14|website=ACWR}}</ref> je služilo tudi Minneapolisu–St. Paulu, Milwaukeeju, Detroitu, Chicagu in Albanyju v New Yorku v Združenih državah Amerike. Železnica je bila prvič zgrajena med vzhodno Kanado in [[Britanska Kolumbija|Britansko Kolumbijo]] med letoma 1875 in 1885 (povezala se je s progami doline [[Ottawa|Ottawe]] in območja zaliva Georgian Bay, zgrajenimi prej), s čimer je izpolnila zavezo, ki jo je Britanska Kolumbija prejela<ref>{{navedi splet|last=|first=|date=18 June 2020|title=Railway History in Canada|url=https://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/railway-history|access-date=4 March 2021}}</ref> ob vstopu v Konfederacijo leta 1871; CPR je bila prva transkontinentalna železnica v Kanadi. CPR, ki je bila predvsem tovorna železnica, je bila desetletja edino praktično sredstvo za prevoz potnikov na dolge razdalje v večini regij Kanade in je bila ključnega pomena za kolonizacijo in razvoj zahodne Kanade. CPR je postala eno največjih in najmočnejših podjetij v Kanadi vse do leta 1975.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lib.uwo.ca/business/200TopCompanies.html |title=The Top 200: Canada's Largest Companies (c. 1973–74)|publisher=Western Libraries, University of Western Ontario (6 Side) |year=2008|access-date=8 April 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080223151834/http://www.lib.uwo.ca/business/200TopCompanies.html|archive-date=23 February 2008}}</ref> Podjetje je leta 2009 pridobilo dve ameriški progi: Dakota, Minnesota and Eastern Railroad (DM&E) in Iowa, Chicago and Eastern Railroad (IC&E). Podjetje je tudi lastnik železnice Indiana Harbor Belt Railroad, terminalne železnice s sedežem v Hammondu v Indiani, skupaj s podjetjem Conrail Shared Assets Operations. CPR je decembra 2021 kupil železnico Kansas City Southern Railway za 31 milijard ameriških dolarjev. 14. aprila 2023 je KCS postala hčerinska družba v stoodstotni lasti CPR, tako CPR kot njene hčerinske družbe pa so začele poslovati pod imenom matične družbe CPKC. CPR se javno trguje na borzi v Torontu in New Yorku pod oznako CP. Njen sedež v ZDA je v Minneapolisu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.startribune.com/canadian-pacific-s-u-s-hq-moves-to-new-digs/167371215/|title=Canadian Pacific's U.S. HQ moves to new digs|website=Star Tribune|date=25 August 2012|access-date=2016-05-09|archive-date=2023-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20230429162710/https://www.startribune.com/canadian-pacific-s-u-s-hq-moves-to-new-digs/167371215/|url-status=dead}}</ref> Na dan 30. marca 2023 je največji delničar kanadsko-pacifiške borze TCI Fund Management Limited, hedge sklad s sedežem v Londonu, ki ima v lasti 6 % družbe.<ref>{{navedi splet |title=Canadian Pacific Kansas City Limited (CP) Stock Major Holders - Yahoo Finance |url=https://finance.yahoo.com/quote/CP/holders/ |access-date=2023-05-30 |website=finance.yahoo.com |language=en-US}}</ref> == Zgodovina == Ustanovitev Kanadske pacifiške železnice je bila nacionalni cilj konservativne vlade Johna A. Macdonalda skupaj z rudarskim magnatom Alexandrom Tillochom Galtom. Kot pogoj za pridružitev Kanadski konfederaciji je Britanska Kolumbija vztrajala pri prometni povezavi z vzhodom, s preostalim delom Konfederacije.<ref>{{navedi knjigo |last=Berton |first=Pierre |url=https://books.google.com/books?id=Lnss_5c9OmoC&q=%22The+government+had+promised+the+railway+to+British+Columbia%22&pg=PT18 |title=''The National Dream: The Great Railway, 1871–1881'' |publisher=Anchor Canada |year=2001 |isbn=978-0-385-67355-6 |author-link= |orig-year=1970}}</ref> Leta 1873 je Macdonald, med drugimi visokimi politiki, podkupljenimi v pacifiškem škandalu, podelil pogodbe družbi Canada Pacific Railway Company, ki ni bila povezana s sedanjo družbo, v nasprotju z družbo Inter-Ocean Railway Company, za katero naj bi bila povezana s Northern Pacific Railway Company v Združenih državah. Leta 1867, v letu Kanadske konfederacije, je ameriški državni sekretar William H. Seward domneval, da bo celotna severnoameriška celina »prej ali slej v čarobnem krogu Ameriške unije«.<ref>{{navedi knjigo |first=Pierre |last=Berton |author-link1= |title=The National Dream: The Great Railway, 1871-1881 |publisher=McClelland and Stewart Limited |location=Toronto |year=1970 |isbn=978-0-7710-1326-3 |url=https://archive.org/details/nationaldreamg00bert |url-access=registration|p=10}}</ref> Po tem škandalu so bili konservativci odstranjeni z oblasti, Alexander Mackenzie, novi liberalni premier, pa je odredil gradnjo železnice pod nadzorom Ministrstva za javna dela. Zakon o gradbeništvu (CPR) iz leta 1874 je omogočil gradnjo odseka železnice CPR od [[Gornje jezero|jezera Superior]] do [[Manitoba|Manitobe]] leta 1875. O slovesnem polaganju tirov v Westfortu 1. junija 1875 je bilo odmevno poročano v izdaji časopisa ''Toronto Globe'' z dne 10. junija. V njem je bilo zapisano, da se je na levem bregu reke Kaministiquia v okrožju Thunder Bay, približno štiri milje gorvodno od Fort Williama, zbrala množica »več kot 500 dam in gospodov«, da bi proslavili dogodek. Macdonald se je kasneje leta 1878 vrnil kot predsednik vlade in sprejel agresivnejšo gradbeno politiko. V Londonu so bile izdane obveznice in objavljeni razpisi za dokončanje odsekov železnice v Britanski Kolumbiji. Izbran je bil ameriški izvajalec Andrew Onderdonk, njegovi možje pa so začeli gradnjo 15. maja 1880.<ref>{{navedi knjigo |last1=Cook |first1=Ramsay |url=https://books.google.com/books?id=cxK0A0FUvZgC&q=Onderdonk+received+contracts+to+build+between+Yale+and+Port+Moody%2C+and+between+Savona%27s+Ferry+and+Eagle+Pass&pg=PA786 |title=Dictionary of Canadian Biography |last2=Hamelin |first2=Jean |date=1966 |publisher=Springer Science & Business Media |isbn=9780802039989 |language=en}}</ref> Oktobra 1880 je nov konzorcij podpisal pogodbo z vlado Macdonalda, v kateri se je strinjal z gradnjo železnice za 25 milijonov dolarjev kredita in 100.000 km² zemlje. Poleg tega je vlada krila stroške geodetskih meritev in železnico za 20 let oprostila davka na nepremičnine.<ref>{{citation|title=Report and Documents in Reference to the Canadian Pacific Railway|first=Sandford|last=Fleming|year=1880 |url=https://archive.org/details/cihm_30185|access-date=25 January 2013|website=Archive.org|oclc=10536319}}</ref> Ko je bila proga leta 1882 dokončana z zadnjim konico pri jezeru Feist blizu zaliva Vermilion v Ontariu, je bila predana novo ustanovljeni zasebni družbi Canadian Pacific Railway. Leta 1883 je bila prva pošiljka pšenice iz Manitobe prepeljana po tej progi do Lakeheada (Fort William in Port Arthur) na jezeru Superior. Za logotip železnice je bil izbran bober v čast Donaldu Smithu, 1. baronu Strathcone in Mount Royala, ki se je v dolgi karieri v trgovini z bobrovim krznom povzpel od faktorja do guvernerja družbe Hudson's Bay Company.<ref name="martin">{{cite journal|last1=Martin|first1=Joseph E.|title=Titans|journal=Canada's History|date=Oct–Nov 2017|volume=97|issue=5|pages=47–53|issn=1920-9894}}</ref> === Gradnja železnice, 1881–1886 === [[File:Canadian Pacific Railway Crew at lower Fraser Valley (1881).jpg|thumb|left|upright|Ekipa CPR polaga tire v spodnji dolini reke [[Fraser]], 1883]] Gradnja železnice je trajala več kot štiri leta. Kanadska pacifiška železnica je začela svojo širitev proti zahodu iz Bonfielda v Ontariu, kjer je bil prvi kolec zabit v potopljen železniški prag. Tu se je končala razširitev Kanadske centralne železnice (CCR).<ref>{{navedi splet|url=http://www.railways.incanada.net/Articles/Article2005_2.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20121021153329/http://www.railways.incanada.net/Articles/Article2005_2.html|url-status=dead|title=Canada Central Railway|archive-date=21 October 2012}}</ref> CCR se je začela v Brockvillu in se raztezala do Pembroka. Nato je sledila zahodni poti vzdolž reke Ottawe in nadaljevala do Mattawe na sotočju rek Mattawa in Ottawa. Nato je nadaljevala do Bonfielda. Predvidevali so, da bo železnica potovala skozi bogat 'rodovitni pas' severne doline reke [[Saskatchewan (reka)|Saskatchewan]] in prečkala [[Skalno gorovje]] prek prelaza Yellowhead. Vendar je bila izbrana bolj južna pot čez sušni Palliserjev trikotnik v okrožju Assiniboia in prek prelaza Kicking Horse ter navzdol po Field Hillu do jarka Rocky Mountain. [[File:William Cornelius Van Horne.jpg|thumb|left|upright|William Cornelius Van Horne]] Leta 1881 je gradnja napredovala prepočasno za železniške uradnike, ki so leta 1882 najeli priznanega železniškega direktorja Williama Corneliusa Van Horneja za nadzor gradnje. Van Horne je izjavil, da bo leta 1882 zgradil 800 km glavne proge. Poplave so odložile začetek gradbene sezone, vendar je bilo tistega leta zgrajenih več kot 672 km glavne proge, pa tudi stranski tiri in stranske proge. Oddelek za železnice in kanale je junija 1882 dokončal odcep Thunder Bay (zahodno od Fort Williama) in ga maja 1883 predal podjetju. Gradnja je do avgusta 1883 dosegla [[Calgary]] v okrožju severozahodnih ozemelj Alberte, redna linija do [[Winnipeg]]a v Manitobi pa je bila vzpostavljena do decembra 1883.<ref>{{navedi splet |year=2006 |title=Railroad Historical Almanac 1880-1899 |url=http://www.nrhs.com/almanac/rr-almanac-1880-1899.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100415012943/http://www.nrhs.com/almanac/rr-almanac-1880-1899.pdf |archive-date=2010-04-15 |access-date=2025-09-01 |website=www.nrhs.com |publisher=National Railway Historical Society, Inc.}}</ref> Do konca leta 1883 je železnica dosegla Skalno gorovje, le 8 km vzhodno od prelaza Kicking Horse. Zahrbtnih 190 km železnice zahodno od Fort Williama je dokončalo podjetje Purcell & Company, ki ga je vodil »najbogatejši in največji kanadski železniški izvajalec«, industrialec Hugh Ryan.<ref>Stagg, Ronald J. (1994). [https://www.biographi.ca/en/bio/ryan_hugh_12E.html "RYAN, HUGH – Volume XII (1891-1900) – Dictionary of Canadian Biography".] ''www.biographi.ca''. The University of Toronto.</ref> [[File:Portrait of Hugh Ryan (1832-1899).png|thumb|upright|Irsko-kanadski industrialec in železniški magnat Hugh Ryan]] Na železnici je delalo na tisoče mornarjev. Mnogi so bili evropski priseljenci. Neznano število Stoneyja Nakode je pomagalo tudi pri polaganju tirov in gradbenih delih v regiji prelaza Kicking Horse. V Britanski Kolumbiji so vladni izvajalci sčasoma najeli 17.000 delavcev iz Kitajske, znanih kot ''kuliji''. Po dveh in pol mesecih trdega dela so lahko zaslužili le 16 dolarjev (485 dolarjev leta 2023, prilagojeno inflaciji). Kitajski delavci v Britanski Kolumbiji so zaslužili le med 75 centi in 1,25 dolarja na dan, plačani v riževih podlogah, brez upoštevanja stroškov, tako da jim je domov ostalo le malo denarja. Opravljali so najnevarnejša gradbena dela, kot je delo z eksplozivom za čiščenje predorov skozi skalo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.collectionscanada.gc.ca/settlement/kids/021013-2031.3-e.html|title=History: Building the Canadian Pacific Railway|website=Collectionscanada.gc.ca|access-date=15 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20151101093616/http://www.collectionscanada.gc.ca/settlement/kids/021013-2031.3-e.html|archive-date=1 November 2015|url-status=dead}}</ref> Natančno število umrlih kitajskih delavcev ni znano, zgodovinarji pa ocenjujejo, da jih je med 600 in 800. Do leta 1883 je gradnja železnic hitro napredovala, vendar je CPR grozilo, da bo zmanjkalo sredstev. Vlada je zato 31. januarja 1884 sprejela zakon o pomoči železnicam, s katerim je CPR zagotovila nadaljnjih 22,5 milijona dolarjev posojil. Zakon je 6. marca 1884 prejel kraljevo soglasje.<ref>{{navedi knjigo |last=Berton |first=Pierre |title=The Last Spike: The Great Railway 1881–1885 |publisher=Random House |edition=14th |date=1983 |page=267}}<!-- ISBN needed --></ref> Marca 1885 je v okrožju Saskatchewan na severozahodu izbruhnil upor. Van Horne, ki je bil takrat v Ottawi, je vladi predlagal, da bi CPR lahko v 10 dneh prepeljal vojake v Qu'Appelle v okrožju Assiniboia. Nekateri odseki proge so bili nedokončani ali pa prej niso bili uporabljeni, vendar je bila pot do Winnipega opravljena v devetih dneh in upor hitro zatrt. Vlada je nato kontroverzno reorganizirala dolg CPR in zagotovila dodatno posojilo v višini 5 milijonov dolarjev. CPR je ta denar obupno potreboval. Kljub Van Hornejevi podpori pri premestitvi vojakov v Qu'Appelle je vlada še vedno odlašala s podporo CPR, ker je Macdonald pritiskal na Georgea Stephena za dodatne ugodnosti.[21] [[File:Telegram to Prime Minister John A. Macdonald announcing the completion of the Canadian Pacific Railway.jpg|thumb|Telegram premierju Johnu A. Macdonaldu, v katerem je napovedal dokončanje CPR, 7. november 1885|left]] 7. novembra 1885 je bil v Craigellachieju v Britanski Kolumbiji zabit zadnji klin. Štiri dni prej je bil zadnji klin odseka jezera Superior zabit zahodno od Jackfisha v Ontariu. Čeprav je bila železnica dokončana štiri leta po prvotnem roku leta 1881, je bila dokončana več kot pet let pred novim datumom 1891, ki ga je Macdonald določil leta 1881.<ref>''Canadian Pacific Facts and Figures'' (1937), p. 15.</ref> V vzhodni Kanadi je CPR do leta 1885 ustvaril mrežo prog, ki sega od mesta Quebec do St. Thomasa v Ontariu – predvsem z nakupom železnice Quebec, Montreal, Ottawa & Occidental od quebeške vlade in z ustanovitvijo nove železniške družbe, Ontario and Quebec Railway (O&Q). Prav tako je lansiral floto ladij za Velika jezera, da bi povezal svoje terminale. Prek O&Q je CPR izvedel nakupe in dolgoročne najeme več železnic ter zgradil progo med Perthom v Ontariu in Torontom (dokončana 5. maja 1884), da bi povezal te pridobitve. CPR je 4. januarja 1884 pridobil 999-letni najem proge O&Q. Leta 1895 je pridobil manjšinski delež v železnici Toronto, Hamilton in Buffalo, s čimer je postal povezava z New Yorkom in severovzhodom Združenih držav.<ref>[http://www.thbrailway.ca Toronto, Hamilton & Buffalo Railway Historical Society, Historical Outline]. Retrieved 27 April 2014.</ref> [[File:LastSpike Craigellachie BC Canada.jpg|thumb|Donald Smith, kasneje znan kot Lord Strathcona, vozi zadnji konik CPR v Craigellachieju, 7. novembra 1885. Dokončanje transkontinentalne železnice je bil pogoj za vstop Britanske Kolumbije v Konfederacijo.]] === 1886–1900 === Zadnji klin v CPR je bil zabit 7. novembra 1885, ko ga je zabil eden od njegovih direktorjev, Donald Smith. Prvi transkontinentalni potniški vlak je odpeljal s postaje Dalhousie v Montrealu, na vogalu ulic Berri in Notre Dame, 28. junija 1886 ob 20. uri in prispel v Port Moody opoldne 4. julija. Ta vlak je bil sestavljen iz dveh prtljažnih vagonov, poštnega vagona, enega vagona drugega razreda, dveh spalnih vagonov za priseljence, dveh vagonov prvega razreda, dveh spalnih vagonov in jedilnega vagona (med potovanjem je bilo uporabljenih več jedilnih vagonov, saj so jih ponoči odstranili z vlaka, naslednje jutro pa so dodali še enega).<ref>[https://cpconnectingcanada.ca/#building-the-railway CPR Connecting Canada, Timeline]. Retrieved 8 July 2022</ref> Vendar se je CPR do takrat odločil, da svoj zahodni terminal iz Port Moodyja preseli v Granville, ki se je pozneje istega leta preimenoval v ''Vancouver''. Prvi uradni vlak, namenjen v Vancouver, je prispel 23. maja 1887, čeprav je bila proga v uporabi že tri mesece. CPR je hitro postal dobičkonosen in vsa posojila zvezne vlade so bila odplačana leta pred rokom. Leta 1888 je bila odprta stranska proga med Sudburyjem in Sault Ste. Marie, kjer se je CPR povezal z ameriškim železniškim sistemom in lastnimi parniki. Istega leta so se začela dela na progi od Londona v Ontariu do kanadsko-ameriške meje v Windsorju v Ontariu. Ta proga je bila odprta 12. junija 1890. Leta 1891 je CPR za 991 let najela tudi železnico New Brunswick Railway, leta 1889 pa zgradila mednarodno železnico Maine, ki je Montreal povezala s Saint Johnom v New Brunswicku. Povezava s Saint Johnom na atlantski obali je CPR naredila za prvo resnično transkontinentalno železniško podjetje v Kanadi in omogočila nadaljevanje transatlantskega tovornega in potniškega prometa skozi vse leto, ko je morski led v zalivu sv. Lovrenca pozimi zaprl pristanišče Montreal. Do leta 1896 je konkurenca z Great Northern Railway za promet v južni Britanski Kolumbiji prisilila CPR, da je zgradila drugo progo čez provinco, južno od prvotne proge. Van Horne, takratni predsednik CPR, je zaprosil za vladno pomoč, vlada pa se je strinjala, da bo zagotovila približno 3,6 milijona dolarjev za izgradnjo železnice od Lethbridgea v Alberti skozi prelaz Crowsnest do južne obale jezera Kootenay, v zameno za to, da se bo CPR strinjal z dolgoročnim znižanjem prevoznin za ključno blago, ki se prevaža v zahodni Kanadi.<ref>{{navedi splet |last=Emerson |first=David |date=2015 |title=Pathways: Connecting Canada's Transportation System to the World |url=https://tc.canada.ca/sites/default/files/migrated/ctar_vol1_en.pdf#page=151 |access-date=5 June 2024 |website=Transport Canada}}</ref> [[File:Canadian Pacific First Train.jpg|thumb|Prvi transkontinentalni vlak je prispel v Port Arthur 30. junija 1886]] Sporni sporazum Crowsnest Pass je dejansko zavaroval vzhodno dajatev za žitne izdelke in zahodno dajatev za nekatere 'predele naseljencev' na ravni iz leta 1897. Čeprav je bil med prvo svetovno vojno začasno ukinjen, je bil 'Crow Pass' šele leta 1983 trajno nadomeščen z Zakonom o zahodnem prevozu žita, ki je omogočil postopno zvišanje cen prevoza žita. Proga Crowsnest Pass se je odprla 18. junija 1898 in je sledila zapleteni poti skozi labirint dolin in prelazov v južni Britanski Kolumbiji, kjer se je po prečkanju [[Kaskadno gorovje|Kaskadnega gorovja]] preko prelaza Coquihalla ponovno pridružila prvotni glavni progi pri Hopeu. [[File:Canadian Trans-Continental Railways.jpg|thumb|left|Sistem leta 1906, kmalu po izgradnji transkontinentalne železnice]] Južna glavna proga, splošno znana kot železnica Kettle Valley v Britanski Kolumbiji, je bila zgrajena kot odgovor na cvetoče rudarsko in talilno gospodarstvo v južni Britanski Kolumbiji ter na težnjo lokalne geografije, da spodbuja in omogoča lažji dostop iz sosednjih ameriških zveznih držav kot iz Vancouvra ali preostale Kanade, kar je veljalo za enako grožnjo nacionalni varnosti kot za nadzor province nad lastnimi viri. Lokalni potniški promet je bil preusmerjen na to novo južno progo, ki je povezovala številna nastajajoča majhna mesta po vsej regiji. Neodvisne železnice in podružnice, ki so se sčasoma združile v CPR v povezavi s to potjo, so bile železnica Shuswap in Okanagan, železnica Kaslo in Slocan, železnica Columbia in Kootenay, železnica Columbia in Western ter različne druge. === 1901–1914 === V prvem desetletju 20. stoletja je CPR nadaljeval z gradnjo novih prog. Leta 1908 je CPR odprl progo, ki je povezovala Toronto s Sudburyjem. Na železnici v zahodni Kanadi je bilo opravljenih tudi več operativnih izboljšav. [[File:Lethbridge High Level.jpg|thumb|upright|Viadukt Lethbridge]] 3. novembra 1909 je bil odprt viadukt Lethbridge čez dolino reke Oldman pri Lethbridgeu v Alberti. Dolg je 1624 metrov in visok 96 metrov, zaradi česar je eden najdaljših železniških mostov v Kanadi. Leta 1916 je CPR zamenjal svojo progo skozi prelaz Rogers, ki je bila nagnjena k plazovom (v najhujšem od teh je leta 1910 umrlo 62 moških), s predorom Connaught, osem kilometrov dolgim ​​predorom pod goro Macdonald, ki je bil ob odprtju najdaljši železniški predor na zahodni polobli.<ref name="Murray2011">{{navedi knjigo|author=Tom Murray|title=Rails Across Canada: The History of Canadian Pacific and Canadian National Railways|url=https://books.google.com/books?id=vf7efnxi1XwC|year=2011|publisher=MBI Publishing Company|isbn=978-1-61060-139-9|page=67}}</ref>. 21. januarja 1910 je na progi CPR pri mostu čez reko Spanish River v Nairnu v Ontariu (blizu Sudburyja) iztiril potniški vlak, pri čemer je umrlo najmanj 43 ljudi. 3. januarja 1912 je CPR prevzel železnico Dominion Atlantic Railway, železnico, ki je potekala v zahodni Novi Škotski. Ta pridobitev je CPR omogočila povezavo s Halifaxom, pomembnim pristaniščem na Atlantskem oceanu. CPR je 14. decembra 1912 prevzel železnico Quebec Central Railway. Konec 19. stoletja je železnica izvedla ambiciozen program gradnje hotelov, zgradila je Glacier House v narodnem parku Glacier, Mount Stephen House v Fieldu v Britanski Kolumbiji, Château Frontenac v mestu Quebec in hotel Banff Springs. Do takrat je imela CPR konkurenco v treh drugih transkontinentalnih progah, ki so bile vse izguba denarja. Leta 1919 so bile te proge združene v vladno podjetje Canadian National Railways.<ref>[http://www.shmp.qc.ca/empress/detail/empressdetailen.html Pointe-au-Père Site historique maritime profike] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130719075005/http://www.shmp.qc.ca/empress/detail/empressdetailen.html |date=19 July 2013 }}. Retrieved 27 April 2014.</ref> === Prva svetovna vojna === Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je CPR dal na razpolago Britanskemu imperiju vse vire »največjega potovalnega sistema na svetu«, ne le vlake in tire, temveč tudi ladje, trgovine, hotele, telegrafe in predvsem ljudi. Pomoč vojnim prizadevanjem je pomenila prevoz in nastanitev vojakov; gradnjo in dobavo orožja in streliva; oboroževanje, posojanje in prodajo ladij. Med prvo svetovno vojno je bilo v uporabi dvainpetdeset ladij CPR, ki so prepeljale več kot milijon vojakov in potnikov ter štiri milijone ton tovora. Sedemindvajset jih je preživelo in se vrnilo v CPR. CPR je vojnim prizadevanjem pomagal tudi z denarjem in delovnimi mesti. CPR je zaveznikom dal posojila in jamstva v višini približno 100 milijonov dolarjev. Kot trajen poklon je CPR naročil tri kipe in 23 spominskih plošč v spomin na prizadevanja tistih, ki so se borili in tistih, ki so umrli v vojni. Po vojni je zvezna vlada iz več bankrotiranih železnic, ki so med vojno in po njej padle v roke vlade, ustanovila Kanadske nacionalne železnice (CNR, kasneje CN). CNR je postal glavni konkurent CPR v Kanadi. Leta 1923 je Henry Worth Thornton zamenjal Davida Blytha Hanno in postal drugi predsednik CNR, njegova konkurenca pa je spodbudila Edwarda Wentwortha Beattyja, prvega v Kanadi rojenega predsednika CPR, k ukrepanju.<ref>[http://railways.library.ualberta.ca/Chapters-7-1 "The Canadian Pacific Railway in Western Canada"], Atlas of Alberta Railways.</ref> V tem času so bile formalizirane dodelitve zemljišč za železnice.<ref>[http://railways.library.ualberta.ca/Maps-2-2-7 "Railway Land Grants in the Prairie Provinces"], Atlas of Alberta Railways.</ref> === Velika depresija in druga svetovna vojna, 1929–1945 === [[Velika gospodarska kriza]], ki je trajala od leta 1929 do 1939, je močno prizadela številna podjetja. Čeprav je bil CPR prizadet, ni bil prizadet v tolikšni meri kot njegov tekmec CNR, ker je bil za razliko od CNR brez dolgov. CPR je po letu 1932 zmanjšal nekatere svoje potniške in tovorne storitve ter prenehal izplačevati dividende svojim delničarjem. Težki časi so privedli do ustanovitve novih političnih strank, kot sta gibanje Social Credit in Cooperative Commonwealth Federation, pa tudi do ljudskih protestov v obliki pohoda On-to-Ottawa.<ref>{{usurped|1=[https://web.archive.org/web/20020810212509/http://www.ontoottawa.ca/trek/trek.html On to Ottawa Trek website]}}. Retrieved 27 April 2014.</ref> Eden od vrhuncev poznih 1930-ih, tako za železnico kot za Kanado, je bil obisk kralja [[Jurij VI. Britanski|Jurija VI.]] in kraljice Elizabete med njuno kraljevo turnejo po Kanadi leta 1939, kar je bil prvi obisk vladajočega monarha v državi. CPR in CNR sta si delila čast vlečenja kraljevega vlaka čez državo, pri čemer je CPR opravil pot proti zahodu iz Quebeca v Vancouver. Kasneje istega leta se je začela [[druga svetovna vojna]]. Tako kot v prvi svetovni vojni je CPR veliko svojih virov namenil vojnim prizadevanjem. Svoje obrate Angus Shops v Montrealu je preoblikoval za proizvodnjo tankov Valentine in drugih oklepnih vozil ter prevažal vojake in vire po vsej državi. Poleg tega je v vojno šlo 22 ladij CPR, od katerih jih je bilo 12 potopljenih.<ref>[http://www.cpr.ca/en/about-cp/our-past-present-and-future/Pages/our-history.aspx Canadian Pacific: Our History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140311163350/http://www.cpr.ca/en/about-cp/our-past-present-and-future/Pages/our-history.aspx |date=11 March 2014 }}, cpr.ca. Retrieved 27 April 2014.</ref> === 1946–1978 === [[File:Canadian Pacific Railway train step stool.jpg|thumb|Stopnica vlaka CPR (postaja Calgary) okoli leta 1950]] Po drugi svetovni vojni se je prometna industrija v Kanadi spremenila. Medtem ko so železnice prej zagotavljale skoraj univerzalne tovorne in potniške storitve, so avtomobili, tovornjaki in letala začeli odvzemati promet železnicam. To je seveda pomagalo letalskemu in tovornemu prometu CPR, tovorni promet železnice pa je še naprej uspeval s prevozom virov in razsutega blaga. Vendar so potniški vlaki hitro postali nedonosni. V 1950-ih je železnica uvedla nove inovacije v potniškem prometu. Leta 1955 je predstavila ''Canadian'', nov luksuzni transkontinentalni vlak. Vendar pa se je podjetje v 1960-ih začelo umikati iz potniškega prometa in ukinilo storitve na številnih svojih stranskih progah. Leta 1966 je ukinila tudi svoj sekundarni transkontinentalni vlak ''Dominion'', leta 1970 pa je neuspešno zaprosila za ukinitev vlaka ''Canadian''. Naslednjih osem let je še naprej prosila za ukinitev storitve, storitev na vlaku ''Canadian'' pa se je znatno zmanjšala. 29. oktobra 1978 je CP Rail prenesel svoje potniške storitve na Via Rail, novo zvezno korporacijo Crown, ki je odgovorna za upravljanje vseh medkrajevnih potniških storitev, ki sta jih prej opravljala CP Rail in CN. Via je sčasoma umaknila skoraj vse svoje potniške vlake, vključno s vlakom ''Canadian'', s prog CP.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cbc.ca/archives/categories/economy-business/transport/transport-general/via-rail-canada-is-born.html |title=1977: VIA Rail Canada is born |access-date=12 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140228211035/http://www.cbc.ca/archives/categories/economy-business/transport/transport-general/via-rail-canada-is-born.html |archive-date=28 February 2014 |url-status=dead }}</ref> Leta 1968 je bila v okviru reorganizacije podjetja vsaka od glavnih dejavnosti, vključno z železniškimi, organizirana kot ločene hčerinske družbe. Ime železnice se je spremenilo v CP Rail, matična družba pa se je leta 1971 preimenovala v Canadian Pacific Limited. Njeni letalski, ekspresni, telekomunikacijski, hotelski in nepremičninski deleži so bili izločeni, lastništvo vseh podjetij pa je bilo preneseno na Canadian Pacific Investments. Slogan je bil: "NA ŠTIRI VOGALE SVETA". Podjetje je opustilo svoj logotip z bobrom in sprejelo novi logotip Multimark (ki v zrcaljenju s sosednjim "večjem logotipom" ustvari videz diamanta na globusu), ki ga je uporabljalo – z drugačnim barvnim ozadjem – za vsako od svojih operacij. 10. novembra 1979 je iztirjenje vlaka z nevarnimi snovmi v Mississaugi v Ontariu povzročilo evakuacijo 200.000 ljudi; smrtnih žrtev ni bilo.<ref>{{navedi splet|title=Mississauga Train Derailment (1979)|url=http://www.mississauga.ca/portal/residents/localhistory?paf_gear_id=9700018&itemId=5500001|access-date=3 May 2006|work=Local history|publisher=City of Mississauga}}</ref><ref>{{navedi splet|title=The Mississauga Evacuation, Final Report, November 1981|url=http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Diciembre2004/pdf/eng/doc4131/doc4131.htm|access-date=21 November 2006|publisher=Ministry of the Solicitor General of Ontario|archive-date=2006-03-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20060324093104/http://cidbimena.desastres.hn/docum/crid/Diciembre2004/pdf/eng/doc4131/doc4131.htm|url-status=dead}}</ref> Županja Mississauge Hazel McCallion je grozila s tožbo proti podjetju Canadian Pacific zaradi iztirjenja. == Tovorni vlaki == [[File:Campbellville ON GE-ES44AC CP-8863 2011-08-23.JPG|thumb|GE ES44AC CP 8863 v Campbellville, Ontario]] Več kot polovica tovornega prometa CP predstavlja žito (24 % prihodkov od prevoza v letu 2016), intermodalni tovor (22 %) in premog (10 %), velika večina dobička pa je ustvarjena v zahodni Kanadi. Velik premik trgovine iz Atlantika na Tihi ocean je povzročil resen upad pošiljk pšenice CPR skozi Thunder Bay. Prevaža tudi kemikalije in plastiko (12 % prihodkov v letu 2016), avtomobilske dele in sestavljene avtomobile (6 %), pepeliko (6 %), žveplo in druga gnojila (5 %), gozdne proizvode (5 %) in različne druge proizvode (11 %). Najbolj prometen del železniškega omrežja je vzdolž glavne proge med Calgaryjem in Vancouvrom. Od leta 1970 je premog postal glavno blago, ki ga prevaža CPR. Premog se prevaža v vlakih iz premogovnikov v gorah, vključno s Sparwoodom v Britanski Kolumbiji, do terminalov v Roberts Banku in North Vancouvru, od koder se nato prepelje na Japonsko.<ref>{{navedi splet |last=Teck Coal Limited |date=April 2020 |title=Initial Project Description: Castle Project |url=https://iaac-aeic.gc.ca/050/documents/p80702/134858E.pdf#page=14 |access-date=5 June 2024}}</ref><ref>{{navedi splet |title=April 30 in railroad history: unit train on the CPR |url=https://groups.io/g/toytrains/topic/april_30_in_railroad_history/98591952 |access-date=2024-06-05 |website=groups.io |language=en-US}}</ref> Žito prevaža CPR s prerij v pristanišča v Thunder Bayu (nekdanji mesti Fort William in Port Arthur), Quebecu in Vancouvru, od koder se nato prepelje v tujino. Tradicionalno zimsko izvozno pristanišče je bilo Saint John v New Brunswicku, ko je led zaprl reko sv. Lovrenca. Žito je bilo vedno pomembno blago, ki ga je prevažal CPR; med letoma 1905 in 1909 je CPR svoj odsek proge med Fort Williamom v Ontariu (del današnjega Thunder Baya) in Winnipegom dvotirno progo, da bi olajšal prevoz žita. Več desetletij je bil to edini dolgi odsek dvotirne glavne proge zunaj urbanih območij na CPR. Čeprav je odsek Thunder Bay–Winnipeg danes enotiren, ima CPR še vedno dve dvotirni progi na dolge razdalje, ki služita podeželskim območjem, vključno s 121-kilometrskim odsekom med Kentom v Britanski Kolumbiji in Vancouvrom, ki sledi reki Fraser v [[Kanadsko obalno gorovje|Obalno gorovje]], ter kanadsko pacifiško podmornico Winchester Sub, 160-kilometrskim odsekom dvotirne glavne proge, ki poteka od Smiths Fallsa v Ontariu skozi središče Montreala in skozi številne podeželske kmetijske skupnosti. Vendar pa je CPR od leta 2020 delno razstavljal odsek dvotirne glavne proge na podmornici Winchester Sub. == Potniški vlaki == Vlak je bil glavno prevozno sredstvo na dolge razdalje v Kanadi do 1960-ih. Med številnimi ljudmi, ki so se vozili z vlaki CPR, so bili novi priseljenci, ki so se odpravljali na prerije, vojaške enote (zlasti med obema svetovnima vojnama) in turisti višjega razreda. V svojih trgovinah CPR Angus Shops so tudi po meri izdelali številne osebne avtomobile, da bi zadostili potrebam višjega razreda. [[File:Angus.JPG|thumb|Stavba trgovine Angus Shops, preurejena v trgovino z alkoholnimi pijačami SAQ]] CPR je imel v svojo transkontinentalno storitev vključeno tudi linijo ladij za Velika jezera. Od leta 1884 do 1912 so te ladje povezovale Owen Sound v zalivu Georgian s Fort Williamom. Po večjem požaru decembra 1911, ki je uničil silos za žito, so bile operacije preseljene v novo, večje pristanišče, ki ga je CPR ustvaril v Port McNicoll, odprtem maja 1912. Pet ladij je omogočalo dnevne storitve, med njimi sta bili ''S.S. Assiniboia'' in ''S.S. Keewatin'', zgrajeni leta 1907, ki sta ostali v uporabi do konca storitve. Potniki so se z vlakom odpravili iz [[Toronto|Toronta]] v pristanišče Georgian Bay, nato pa z ladjo, da bi se pri Lakeheadu povezali z drugim vlakom. Po drugi svetovni vojni so vlaki in ladje prevažali avtomobile in potnike. Ta linija je vključevala tisto, kar je postalo zadnji vlak z ladjo v Severni Ameriki. Parnik je bil hiter, neposreden povezovalni vlak med Torontom in Port McNicollom. Potniški promet je bil ukinjen ob koncu sezone leta 1965, ena ladja, Assiniboia, pa je še dve leti opravljala tovorni promet, preden je bila prodana. »Assiniboia«, ki je bila načrtovana kot plavajoča restavracija, se je med prenovo leta 1969 vžgala in je bila nato razrezana. Medtem sta »Keewatin«, ki je bila leta 1966 umaknjena iz skladišča in predvidena za razrez, leta 1967 kupila RJ in Diane Peterson ter jo odvlekla v svojo marino v Douglasu v Michiganu, da bi služila kot pomorski muzej. Petinštirideset let pozneje je izvršni direktor družbe Skyline International, Gil Blutrich, kupil ladjo »Keewatin« in najel nekdanjega člana posadke Erica Conroya, da jo repatriira v Port McNicoll in jo upravlja kot zgodovinsko znamenitost, kar je tudi storil med letoma 2012 in 2019. »Keewatin« je bil leta 2020 zaradi pandemije COVID-19 zaprt za obiskovalce in se v Port McNicollu ni ponovno odprl. Leta 2023 je Skyline ladjo »Keewatin« podaril Pomorskemu muzeju Velikih jezer v Kingstonu in jo odvlekel v ladjedelnice Hamilton za obnovo, preden se je odpravil v Kingston, kjer jo je leta 2024 ponovno odprl za obiskovalce. Po drugi svetovni vojni se je potniški promet zmanjšal, saj so avtomobili in letala postali pogostejši, vendar je CPR še naprej uvajal inovacije, da bi ohranil število potnikov. Od 9. novembra 1953 je CPR na mnogih svojih progah uvedel dizelske vagone Budd Rail (RDC). Uradno so jih v CPR imenovali ''Daylinerji'', zaposleni pa so jih vedno imenovali ''Budd Cars''. Posledično so se potovalni časi in stroški znatno skrajšali, kar je za več let ohranilo promet na mnogih progah. CPR je nato pridobil drugo največjo floto vlakov RDC, ki je štela skupaj 52 vagonov. Več jih je imela le še železnica Boston in Maine. Ta flota vlakov CPR je vključevala tudi redek model RDC-4 (ki je bil sestavljen iz poštnega dela na enem koncu in prtljažnega dela na drugem koncu, brez formalnega potniškega dela). 24. aprila 1955 je CPR predstavil nov luksuzni transkontinentalni potniški vlak, ''The Canadian''. Vlak je vozil med Vancouvrom in Torontom ali Montrealom (vzhodno od Sudburyja; vlak je bil sestavljen iz dveh delov). Vlak, ki je vozil po hitrem voznem redu, so vlekle dizelske lokomotive in je uporabljal nov, aerodinamičen vozni park iz nerjavečega jekla.<ref>Mitchell, David J., "All aboard! The Canadian Rockies by Train". Douglas & McIntyre, 1995. p. 134.<!-- ISBN needed --></ref> To storitev je podjetje sprva močno promoviralo in številne slike vlaka, zlasti med prečkanjem Kanadskega Skalnega gorovja, je posnel uradni fotograf CPR Nicholas Morant. Več takšnih slik, predstavljenih v številnih oglaševalskih akcijah po vsem svetu, je pridobilo ikonični status. [[File:WCE train no. 901 at Waterfront.jpg|left|thumb|West Coast Express na postaji Waterfront v Vancouvru]] Vendar pa je železnica v 1960-ih začela ukinjati velik del potniškega prometa, zlasti na stranskih progah. Na primer, potniški promet na progi skozi južno Britansko Kolumbijo in prelaz Crowsnest se je končal januarja 1964, na progi Quebec Central pa aprila 1967, transkontinentalni vlak Dominion pa je bil ukinjen januarja 1966. 29. oktobra 1978 je CP Rail svoje potniške storitve prenesel na Via Rail, novo zvezno korporacijo Crown, ki je bila zdaj odgovorna za medkrajevne potniške storitve v Kanadi. Kanadski premier Brian Mulroney je 15. januarja 1990 predsedoval večjim zmanjšanjem prometa Via Rail. S tem se je končalo delovanje vlaka The Canadian po tirih CPR, vlak pa je bil preusmerjen na nekdanjo progo Super Continental prek proge Canadian National brez spremembe imena. Medtem ko sta oba vlaka pred 15. januarjem 1990 vozila vsak dan, je preživeli vlak ''Canadian'' obratoval le trikrat na teden. Oktobra 2012 je bil obseg vožnje ''Canadian'' zmanjšan na dvakrat tedensko za šestmesečno obdobje izven sezone, od leta 2025 pa obratuje trikrat tedensko le šest mesecev na leto. Poleg medkrajevnega potniškega prometa je CPR v Montrealu zagotavljal tudi primestne železniške storitve. CP Rail je tu leta 1970 uvedel prve dvonivojske potniške vagone v Kanadi. 1. oktobra 1982 je Montrealska komisija za mestni skupnostni tranzit (STCUM) prevzela odgovornost za primestne storitve, ki jih je prej zagotavljal CP Rail. Še naprej deluje pod okriljem Metropolitanske prometne agencije (AMT).<ref>{{navedi splet |title=Former Canadian Pacific train station (Dorion station) |url=https://circuitvd.ca/en/circuit/buildings-and-sites/former-canadian-pacific-train-station-dorion-station.html#:~:text=In%201982,%20the%20Canadian%20Pacific,(AMT),%20followed%20by%20the |access-date=2024-06-05 |website=circuitvd.ca |language=en}}</ref> Od leta 2025 Canadian Pacific Railway pogodbeno upravlja dve primestni liniji. GO Transit ima pogodbo s CPR za opravljanje 10 povratnih voženj med Miltonom in osrednjim Torontom v Ontariu. V Montrealu na progah CPR od postaje Lucien-L'Allier do Candiaca, Hudsona in Blainville–Saint-Jérôma vozi 59 dnevnih primestnih vlakov v imenu AMT. CP ne upravlja več vlaka West Coast Express v Vancouvru v imenu TransLinka, regionalnega tranzitnega organa. Bombardier Transportation je prevzel nadzor nad železniškim prometom 5. maja 2014.[86] Čeprav CP Rail ni več lastnik proge niti ne upravlja primestnih vlakov, upravlja odpremo vlakov Metra na progah Milwaukee District/North in Milwaukee District/West v Chicagu, na katerih CP zagotavlja tudi tovorni promet prek pravic do uporabe tirov. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Canadian Pacific Railway}} * [https://www.traingeek.ca/wp/faq/canadian-train-routes/ Canadian Train Routes] * {{cite encyclopedia |first1=Omer |last1=Lavalle |first2=Tabitha |last2=Marshall |date=4 March 2015 |title=Canadian Pacific Railway |encyclopedia=The Canadian Encyclopedia |publisher=Historica Canada |edition=online |url=http://thecanadianencyclopedia.com/articles/canadian-pacific-railway |access-date=12 April 2012 |archive-date=14 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120414175556/http://www.thecanadianencyclopedia.com/articles/canadian-pacific-railway |url-status=dead }} * Winchester, Clarence, ed. (1936), [https://www.railwaywondersoftheworld.com/canadian-pacific-railway.html "The conquest of Canada"] Railway Wonders of the World, pp. 65–74, illustrated account of the construction of the Canadian Pacific Railway * [https://www.youtube.com/watch?v=0_1h4PxfZ6Y Canadian Pacific Railway, Building through the mountains] [[Kategorija:Prometna infrastruktura v Kanadi]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1881]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2023]] 87ilw0k5twacknf3u3c67h1x6yh05hj 0 596919 6752784 6720030 2026-09-19T10:17:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752784 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Jezero Toba | other_name = {{native name|id|Danau Toba}} | image = Lake Toba and the surrounding hills.jpg | image_size = 300 | caption = Pogled na jezero Toba in otok Samosir | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Balige]], [[Severna Sumatra]] | coords = {{Coord|2.68|98.88|region:ID_type:waterbody_scale:500000|display=inline,title}} | pushpin_map = Indonesia#Indonesia Sumatra | type = Vulkan/tektonika | inflow = | outflow = reka Asahan | catchment = | part_of = porečje Asahan Toba | basin_countries = {{flag|Indonezija}} | length = 100 km | width = 30 km | area = 1130 km² | depth = 216 m | max-depth = 505 m | volume = 244 km³ | residence_time = | shore = | elevation = 905 m | islands = Samosir (glavni)<br />Hole, Sibandang, Tulas | cities = Ambarita, Pangururan | reference = }} '''Jezero Toba''' ({{langx|id|Danau Toba}}, Toba Batak: ᯖᯀᯬ ᯖᯬᯅ; romanizirano: ''Tao Toba'') je veliko naravno [[jezero]] v Severni [[Sumatra|Sumatri]] v [[Indonezija|Indoneziji]], ki zaseda [[kaldera|kaldero]] supervulkana Toba. Jezero je na sredini severnega dela otoka Sumatra, z nadmorsko višino približno 900 metrov, razteza pa se od {{Coord|2.88|N|98.52|E}} do {{Coord|2.35|N|99.1|E}}. Jezero je dolgo približno 100 kilometrov, široko 30 kilometrov in globoko do 505 metrov. Je največje jezero v Indoneziji in največje vulkansko jezero na svetu.<ref name="WorldLakes">{{navedi splet|url=http://www.worldlakes.org/lakedetails.asp?lakeid=8367|archive-url=https://web.archive.org/web/20030926042837/http://www.worldlakes.org/lakedetails.asp?lakeid=8367|url-status=usurped|archive-date=26 September 2003|title=LakeNet – Lakes}}</ref> Kaldera Toba je eden od dvajsetih [[geopark]]ov v Indoneziji,<ref>{{navedi novice|url=https://en.tempo.co/read/1192974/govt-expects-unesco-to-recognize-kaldera-toba-geopark-this-year|title=Gov't Expects UNESCO to Recognize Kaldera Toba Geopark This Year|newspaper=Tempo|access-date=16 July 2018}}</ref> julija 2020 pa je bila priznana kot eden od [[Unescovi globalni geoparki|UNESCO-vih globalnih geoparkov]].<ref>{{navedi splet|last=Gunawan|first=Apriadi|title=Toba caldera finally recognized as UNESCO Global Geopark |url=https://www.thejakartapost.com/travel/2020/07/08/toba-caldera-finally-recognized-as-unesco-global-geopark.html|date=8 July 2020|access-date=9 July 2020|website=The Jakarta Post|language=en}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.thejakartapost.com/news/2015/07/09/lake-toba-proposed-world-geopark-heritage-site.html|title=Lake Toba proposed as world geopark heritage site|newspaper=The Jakarta Post|access-date=16 July 2018}}</ref><ref>{{navedi novice|url= https://travel.kompas.com/read/2019/03/16/132851327/perjalanan-geopark-kaldera-danau-toba-masuk-daftar-ugg|title=Perjalanan Geopark Kaldera Danau Toba Masuk Daftar UGG|newspaper=Kompas|access-date=16 July 2018}}</ref> Jezero Toba je kraj supervulkanskega izbruha, ocenjenega na VEI 8, ki se je zgodil pred 69.000 do 77.000 leti,<ref>{{cite gvp|name=Toba: General Information|vn=261090|access-date=24 June 2021}}</ref><ref>{{cite journal|last=Ninkovich|first=D. |author2=N.J. Shackleton |author3=A.A. Abdel-Monem |author4=J.D. Obradovich |author5=G. Izett|date=7 December 1978|title=K−Ar age of the late Pleistocene eruption of Toba, north Sumatra|url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1978-12-07_276_5688/page/574|journal=Nature|issue=5688|pages=574–577 |doi=10.1038/276574a0|volume=276|bibcode=1978Natur.276..574N|s2cid=4364788 }}<!--|access-date=5 March 2010--></ref> kar predstavlja dogodek, ki je spremenil podnebje. Nedavni napredek v metodah datiranja kaže na natančnejši datum izbruha pred 74.000 leti.<ref>Vogel, Gretchen, [https://www.science.org/content/article/how-ancient-humans-survived-global-volcanic-winter-massive-eruption?et_rid=382659176&et_cid=1903121 How ancient humans survived global 'volcanic winter' from massive eruption], Science, 12 March 2018</ref> Gre za največji znani eksplozivni izbruh na Zemlji v zadnjih 25 milijonih let. Po teoriji katastrofe Toba je imel izbruh globalne posledice za človeško populacijo, saj je ubil večino ljudi, ki so takrat živeli, in naj bi ustvaril ozko grlo prebivalstva v osrednji vzhodni Afriki in Indiji, kar vpliva na genetsko sestavo svetovne človeške populacije do danes.<ref>{{navedi novice|url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/2975862.stm|title=When humans faced extinction|publisher=BBC|date=9 June 2003|access-date=5 January 2007}}</ref> Nedavna študija je podvomila v to teorijo in ni našla dokazov o bistvenih spremembah svetovnega prebivalstva.<ref>{{cite journal |last1=Yost |first1=Chad L. |last2=Jackson |first2=Lily J. |last3=Stone |first3=Jeffery R. |last4=Cohen |first4=Andrew S. |title=Subdecadal phytolith and charcoal records from Lake Malawi, East Africa imply minimal effects on human evolution from the ~74 ka Toba supereruption |journal=Journal of Human Evolution |date=March 2018 |volume=116 |pages=75–94 |doi=10.1016/j.jhevol.2017.11.005 |pmid=29477183 |doi-access=free |bibcode=2018JHumE.116...75Y }}</ref> Prav tako je bilo predlagano, da je izbruh kaldere Toba povzročil vulkansko zimo s svetovnim znižanjem temperature med 3 in 5 °C in do 15 °C na višjih zemljepisnih širinah. Dodatne študije v [[Malavijsko jezero|Malavijskem jezeru]] v vzhodni Afriki kažejo, da so se zaradi izbruhov kaldere Toba odložile znatne količine pepela, tudi na tako veliki razdalji, vendar malo znakov pomembnega podnebnega vpliva v vzhodni Afriki.<ref>{{cite journal |last1=Lane |first1=Christine S. |author-link1=|last2=Chorn |first2=Ben T. |last3=Johnson |first3=Thomas C. |date=29 April 2013 |title=Ash from the Toba supereruption in Lake Malawi shows no volcanic winter in East Africa at 75 ka |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2013-05-14_110_20/page/8025 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=110 |issue=20 |pages=8025–8029 |bibcode=2013PNAS..110.8025L |doi=10.1073/pnas.1301474110 |pmc=3657767 |pmid=23630269 |doi-access=free}}</ref> == Geologija == [[File:Lake Toba, North Sumatra (71).JPG|thumb|Batu Gantung (Viseči kamen) v jezeru Toba]] [[File:Map of Lake Toba.jpg|thumb|Zemljevid jezera]] Kaldera Toba v Severni Sumatri obsega štiri prekrivajoče se vulkanske kraterje, ki mejijo na sumatransko 'vulkansko fronto'. S 100 x 30 kilometri je največja kvartarna kaldera na svetu ter četrta in najmlajša kaldera. Seka tri starejše kaldere. Med enim največjih eksplozivnih vulkanskih izbruhov v novejši geološki zgodovini se je sprostilo približno 2800 km³ piroklastičnega materiala, enakovrednega gosti kamnini, znanega kot najmlajši [[tuf]] Toba.<ref>{{Cite journal|last1=Budd|first1=David A.|last2=Troll|first2=Valentin R.|last3=Deegan|first3=Frances M.|last4=Jolis|first4=Ester M.|last5=Smith|first5=Victoria C.|last6=Whitehouse|first6=Martin J.|last7=Harris|first7=Chris|last8=Freda|first8=Carmela|last9=Hilton|first9=David R.|last10=Halldórsson|first10=Sæmundur A.|last11=Bindeman|first11=Ilya N.|date=25 January 2017|title=Magma reservoir dynamics at Toba caldera, Indonesia, recorded by oxygen isotope zoning in quartz|journal=Scientific Reports|language=en|volume=7|issue=1|article-number=40624|doi=10.1038/srep40624|pmid=28120860|pmc=5264179|bibcode=2017NatSR...740624B|issn=2045-2322}}</ref> Po tem izbruhu se je znotraj nove kaldere oblikovala ponovno vzdignjena kupola, ki je združila dve polkupoli, ločeni z vzdolžnim grabnom. V jezeru so vidni vsaj štirje stožci, štirje [[stratovulkan]]i in trije [[krater]]ji. Stožec Tandukbenua na severozahodnem robu kaldere ima le redko vegetacijo, kar kaže na mladost, nekaj sto let. Tudi vulkan Pusubukit (Hill Center) (1971 m nadmorske višine) na južnem robu kaldere je solfatarno aktiven.<ref>{{cite gvp|name=Toba: Synonyms & Subfeatures|vtab=Subfeatures|vn=261090|access-date=24 June 2021}}</ref> Zdi se, da je magmatski rezervoar supervulkana Toba sestavljen iz plasti zloženih magmatskih pragov, ki se raztezajo vsaj 7–30 kilometrov pod otokom Samosir, v središču jezera, in merijo 10–20 kilometrov v premeru, s plitvo magmatsko komoro, ki je na vrhu magmatskih pragov. Ta struktura je bila opisana kot 'magmatske palačinke' in podobne strukture naj bi potencialno obstajale tudi v [[Taupō (vulkan)|supervulkanu Taupō]] in kalderi Long Valley. 'Magmatske palačinke' so odkrili s študijo, ki je vključevala seizmični hrup v okolju, in domneva se, da so gonilna sila preteklih superizbruhov supervulkana Toba.<ref name="magma pancakes">{{navedi splet|url=https://www.livescience.com/48545-toba-supervolcano-layered-sills-reservoir.html|title=Magma 'Pancakes' May Have Fueled Toba Supervolcano|author=Becky Oskin|work=Live Science|date=30 October 2014|access-date=23 December 2025}}</ref> == Velik izbruh == [[File:Lake Toba location.png|thumb|left|Lokacija jezera Toba je na zemljevidu prikazana z rdečo barvo]] Izbruh Tobe (dogodek Toba) se je zgodil na območju, ki je danes jezero Toba, pred približno 73.700 ± 300 leti.<ref>{{Cite journal|last1=Mark|first1=Darren F.|last2=Renne|first2=Paul R.|last3=Dymock|first3=Ross C.|last4=Smith|first4=Victoria C.|last5=Simon|first5=Justin I.|last6=Morgan|first6=Leah E.|last7=Staff|first7=Richard A.|last8=Ellis|first8=Ben S.|last9=Pearce|first9=Nicholas J. G.|date=1 April 2017|title=High-precision 40Ar/39Ar dating of pleistocene tuffs and temporal anchoring of the Matuyama-Brunhes boundary|journal=Quaternary Geochronology|language=en|volume=39|pages=1–23|doi=10.1016/j.quageo.2017.01.002|issn=1871-1014|doi-access=free|hdl=10023/10236|hdl-access=free}}</ref> Bil je zadnji v seriji vsaj štirih izbruhov, ki so na tej lokaciji oblikovali kaldero, prej znana kaldera pa se je oblikovala pred približno 1,2 milijona let. Ta zadnji izbruh je imel ocenjeni VEI 8, zaradi česar je bil največji znani eksplozivni vulkanski izbruh v [[kvartar]]ju. Bill Rose in Craig Chesner z Michiganske tehnološke univerze sta ocenila, da je bila skupna količina materiala, sproščenega med izbruhom, vsaj 2800 km³<ref name=USGS>{{navedi splet |url=https://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2005/05_04_28.html |title=Supersized eruptions are all the rage! |date=28 April 2005 |publisher=United States Geological Survey |accessdate=2026-01-12 |archive-date=2012-02-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120208162019/http://hvo.wr.usgs.gov/volcanowatch/2005/05_04_28.html |url-status=dead }}</ref> – približno 2000 km³ [[ignimbrit]]a, ki je tekel po tleh, in približno 800 km³, ki je padel kot pepel večinoma proti zahodu. Vendar pa je Toba, ko je na voljo več izdankov, verjetno izbruhnila 3200 km³ ignimbrita in ko-ignimbrita. [[Piroklastični tok]]ovi izbruha so uničili območje najmanj 20.000 km², z nanosi pepela debelimi do 600 m ob glavnem izbruhu. Izbruh je bil dovolj velik, da je po vsej Južni Aziji odložil plast pepela, debelo približno 15 cm; na enem mestu v osrednji Indiji je plast pepela Tobe danes debela do 6 m, deli Malezije pa so bili prekriti z 9 m pepela.<ref>{{navedi knjigo |author=Scrivenor, John Brooke |year=1931 |title=The Geology of Malaya |location=London |publisher=MacMillan |oclc=3575130 }}, noted by Weber.</ref> Posledični udor je oblikoval kaldero, ki se je napolnila z vodo in ustvarila jezero Toba. Otok v središču jezera tvori ponovno nastajajoča kupola. [[File:Toba overview.jpg|thumbnail|right|Landsat-ova fotografija Sumatre ob jezeru Toba]] Natančno leto izbruha ni znano, vendar vzorec odlaganja pepela kaže, da se je zgodil med severnim poletjem, saj je le poletni monsun lahko odložil pepel Tobe v [[Južnokitajsko morje|Južnokitajskem morju]].<ref>{{cite journal | doi = 10.1130/0091-7613(2000)028<0275:TALITS>2.3.CO;2 | last1 = Bühring | first1 = C. | last2 = Sarnthein | first2 = M. | last3 = Leg 184 Shipboard Scientific Party | year = 2000 | title = Toba ash layers in the South China Sea: evidence of contrasting wind directions during eruption ca. 74 ka. | url = https://archive.org/details/sim_geology_2000-03_28_3/page/274 | journal = Geology | volume = 28 | issue = 3| pages = 275–278 }}</ref> Izbruh je trajal morda dva tedna, vulkanska zima, ki je sledila, pa je povzročila znižanje povprečnih svetovnih temperatur za 3,0 do 3,5 °C za več let. Ledena jedra iz [[Grenlandija|Grenlandije]] beležijo impulz močno zmanjšanih ravni vezave organskega [[ogljik]]a. Zelo malo rastlin ali živali v jugovzhodni Aziji bi preživelo in možno je, da je izbruh povzročil izumrtje celotnega planeta. Vendar sta o globalnem ohlajanju razpravljala Rampino in Self. Njun sklep je, da se je ohlajanje začelo že pred izbruhom Tobe. Ta sklep sta podprla Lane in Zielinski, ki sta preučevala jezersko jedro iz Afrike in GISP2. Sklenila sta, da po izbruhu Tobe ni bilo vulkanske zime in da visoke količine H₂SO₄ ne povzročajo dolgoročnih učinkov.<ref>{{Cite journal |last=Lane |first=Christine S |author-link= |date=2013 |title=Ash from the Toba supereruption in Lake Malawi shows no volcanic winter in East Africa at 75 ka |url=https://archive.org/details/sim_proceedings-of-the-national-academy-of-sciences-usa_2013-05-14_110_20/page/8025 |journal=Proceedings of the National Academy of Sciences |volume=110 |issue=20 |pages=8025–8029 |bibcode=2013PNAS..110.8025L |doi=10.1073/pnas.1301474110 |pmc=3657767 |pmid=23630269 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite journal|url = https://digitalcommons.library.umaine.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1192&context=ers_facpub|title = Potential atmospheric impact of the Toba Mega-Eruption ~71,000 years ago|last = Zielinski|first = GA|date = 1996|journal = Geophysical Research Letters|doi = 10.1029/96GL00706|bibcode=1996GeoRL..23..837Z|volume=23|issue = 8|pages=837–840|url-access = subscription}}</ref> Poleg tega so zaradi nizke topnosti [[žveplo|žvepla]] v magmi emisije hlapnih snovi in ​​podnebni vplivi verjetno omejeni.<ref>{{Cite journal|last1=Chesner|first1=Craig A.|last2=Luhr|first2=James F.|date=30 November 2010|title=A melt inclusion study of the Toba Tuffs, Sumatra, Indonesia|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0377027310001824|journal=Journal of Volcanology and Geothermal Research|series=Continental Margin Volcanism – A volume in memory of James F. Luhr|language=en|volume=197|issue=1|pages=259–278|doi=10.1016/j.jvolgeores.2010.06.001|bibcode=2010JVGR..197..259C|issn=0377-0273|url-access=subscription}}</ref> Dokazi iz študij mitohondrijske DNK kažejo, da so ljudje v tem času morda prestali genetsko ozko grlo, ki je zmanjšalo genetsko raznolikost pod pričakovano raven glede na starost vrste. Glede na teorijo katastrofe Toba, ki jo je leta 1998 predlagal Stanley H. Ambrose z Univerze v Illinoisu v Urbana-Champaignu, so učinki izbruha Tobe morda zmanjšali velikost človeških populacij na le nekaj deset tisoč posameznikov.<ref>{{cite journal |url=http://www.semp.us/publications/biot_reader.php?BiotID=164 |date=11 January 2005 |publisher=Suburban Emergency Management Project |title=Yellowstone Is a Supervolcano? |access-date=21 February 2008 |journal=Biot Reports |issue=164 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080113051422/http://www.semp.us/publications/biot_reader.php?BiotID=164 |archive-date=13 January 2008 }}</ref> Vendar ta hipoteza ni splošno sprejeta, ker podobnih učinkov na druge živalske vrste niso opazili, paleoantropologija pa kaže, da ni bilo ozkega grla populacije. Genetsko ozko grlo je zdaj prepoznano kot učinek ustanovitelja zunaj Afrike in ne kot dejansko zmanjšanje populacije. === Novejša aktivnost === Od velikega izbruha pred približno 70.000 leti so se v Tobi zgodili tudi izbruhi manjšega obsega. Majhen stožec Pusukbukita se je oblikoval na jugozahodnem robu kaldere in lavnih kupol. Najnovejši izbruh se je morda zgodil v Tandukbenui na severozahodnem robu kaldere, kar nakazuje pomanjkanje vegetacije, ki bi lahko bila posledica izbruha v zadnjih nekaj sto letih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.volcanodiscovery.com/volcano-tours/volcanoes/indonesia/sumatra/toba/|title=Toba volcano (Indonesia, Sumatra)|publisher=VolcanoDiscovery.com|access-date=2026-01-12|archive-date=2013-05-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20130518141247/http://www.volcanodiscovery.com/volcano-tours/volcanoes/indonesia/sumatra/toba/|url-status=dead}}<!-- Bot generated title --></ref> Nekateri deli kaldere so pokazali dvig zaradi delnega polnjenja magmatske komore, na primer, kar je otok Samosir in polotok Uluan dvignilo nad površino jezera. Jezerski sedimenti na otoku Samosir kažejo, da se je od katastrofalnega izbruha dvignil za vsaj 450 m. Takšni dvigi so pogosti v zelo velikih kalderah, očitno zaradi pritiska magme pod zemljo. Toba je verjetno največja ponovno vzhajajoča kaldera na Zemlji. V bližini vulkana so se nedavno zgodili veliki [[potres]]i, zlasti leta 1987 ob južni obali jezera na globini 11 km. Takšni potresi so bili zabeleženi tudi v letih 1892, 1916 in 1920–1922. Leta 2016 je študija pokazala, da ima supervulkan Toba magmatsko komoro, ki vsebuje 50.000 kubičnih kilometrov eruptivne magme, približno 30–50 kilometrov pod zemljo.<ref name="Koulakov_etal_2016">{{cite journal | title=The feeder system of the Toba supervolcano from the slab to the shallow reservoir | first1=I. | last1=Koulakov | first2=E. | last2=Kasatkina | first3=N.M. | last3=Shapiro | first4=C. | last4=Jaupart | first5=A. |last5=Vasilevsky | first6=S. | last6=El Khrepy | first7=N. | last7=Al-Arifi | first8=S. | last8=Smirnov | journal=Nature Communications | year=2016 | volume=7| article-number=12228 | doi=10.1038/ncomms12228 | pmid=27433784 | pmc=4960321 | bibcode=2016NatCo...712228K }}</ref> Zaradi tega je magmatska komora supervulkana več kot štirikrat večja od prostornine [[Gornje jezero|jezera Superior]] v Severni Ameriki in tudi večja od magmatske komore pod [[Yellowston]]om. Jezero Toba leži v bližini Velikega sumatranskega preloma, ki poteka vzdolž središča Sumatre v območju prelomne cone. Vulkana na Sumatri in Javi sta del Sundskega loka, ki je posledica severovzhodnega premikanja Indo-avstralske plošče, ki se premika pod vzhodno premikajočo se Evrazijsko ploščo. Subdukcijsko območje na tem območju je zelo aktivno: morsko dno blizu zahodne obale Sumatre je od leta 1995 prizadelo več večjih potresov, vključno s [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potresom v Indijskem oceanu z magnitudo 9,1 leta 2004]] in potresom Nias-Simeulue z magnitudo 8,7 leta 2005, katerih epicentra sta bila približno 300 km od Tobe. == Ljudje == [[File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Batak prauwen bij Haranggaol aan het Tobameer TMnr 60043981.jpg|thumb|Kanuji Bataki v bližini Haranggaola na jezeru Toba (okoli leta 1920)]] Večina ljudi, ki živijo okoli jezera Toba, so etnično Bataki. Tradicionalne bataške hiše so znane po svojih značilnih strehah (ki se na obeh koncih ukrivijo navzgor, kot trup čolna) in barvitem dekorju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.indonesianmusic.com/batak.htm|title=Batak People|publisher=IndonesianMusic.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20080813012857/http://www.indonesianmusic.com/batak.htm|archive-date=13 August 2008}}</ref> == Promet == [[File:Ship in Lake Toba.jpg|thumb|Trajekti na jezeru Toba]] Parapat je na robu jezera, ki je tranzitna točka za potovanje med jezerom in otokom Samosir. Medan je od mesta oddaljen približno 173 km po cesti in je s Pematang Siantarjem povezan s 48 km dolgo cesto preko Transsumatranske ceste. Mednarodno letališče Sisingamangaraja XII je od Parapata oddaljeno približno 76 km. == Rastlinstvo in živalstvo == Rastlinstvo jezera vključuje različne vrste fitoplanktona, nadzemne makrofite, plavajoče makrofite in potopljene makrofite, okoliško podeželje pa je deževni gozd, vključno z območji sumatranskih tropskih borovih gozdov na višjih pobočjih gora.<ref name=ILEC>{{navedi splet|url=http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-10.html|title=Danau Toba (Lake Toba)|publisher=International Lake Environment Committee|archive-url=https://web.archive.org/web/20090303224151/http://www.ilec.or.jp/database/asi/asi-10.html|archive-date=3 March 2009}}</ref> Živalstvo vključuje več vrst zooplanktona in bentoških živali. Ker je [[Trofično stanje|jezero oligotrofno]] (revno s hranili), je avtohtona ribja favna relativno redka, edina endemita pa sta ''Rasbora tobana'' (strogo gledano skoraj endemična, saj jo najdemo tudi v nekaterih pritokih, ki se izlivajo v jezero)<ref>{{cite journal |doi=10.1643/CI-09-155 |title=Four New Species of the Rasbora trifasciata-Group (Teleostei: Cyprinidae) from Northwestern Sumatra, Indonesia |url=https://archive.org/details/sim_copeia_2010-12-17_4/page/644 |journal=Copeia |volume=2010 |issue=4 |pages=644–70 |year=2010 |last1=Lumbantobing |first1=Daniel N |s2cid=86114358 }}</ref> in ''Neolissochilus thienemanni'', lokalno znana kot riba Batak. Slednjo vrsto ogrožajo [[krčenje gozdov]] (ki povzroča zamuljevanje), onesnaževanje, spremembe gladine vode in številne vrste rib, ki so bile vnesene v jezero. Druge domorodne ribe so vrste, kot so ''Aplocheilus panchax'', ''Nemacheilus pfeifferae'', ''Homaloptera gymnogaster'', ''Channa gachua'', ''Channa striata'', ''Clarias batrachus'', ''Barbonymus gonionotus'', ''Barbonymus schwanenfeldii'', ''Danio albolineatus'', ''Osteochilus vittatus'', ''Puntius binotatus'', ''Rasbora jacobsoni'', ''Tor tambra'', ''Betta imbellis'', ''Betta taeniata'' in ''Monopterus albus''.<ref name=fishbase>FishBase (2012). ''[http://fishbase.org/trophiceco/FishEcoList.php?ve_code=547 Species in Toba.]'' Accessed 25 January 2012</ref> Med številnimi vnesenimi vrstami so ''Anabas testudineus'', ''Oreochromis mossambicus'', ''Oreochromis niloticus'', ''Ctenopharyngodon idella'', ''Cyprinus carpio'', ''Osphronemus goramy'', ''Trichogaster pectoralis'', ''Trichopodus trichopterus'', ''Poecilia reticulata'' in ''Xiphophorus hellerii''. {{wide image|Lake Toba banner.jpg|1000px|Panoramski pogled na jezero Toba|left}} == Potop ladje MV ''Sinar Bangun'' == 18. junija 2018 je bilo jezero Toba prizorišče nesreče trajekta, v kateri se je utopilo več kot 160 ljudi.<ref>{{navedi novice|title=Indonesia ferry disaster: Lake Toba captain detained|url=https://www.bbc.com/news/world-asia-44560262 |publisher=BBC|date=21 June 2018|access-date=25 June 2018}}</ref> MV ''Sinar Bangun'' je bilo nepravilno delujoče plovilo na jezeru, ki se je prevrnilo s številnimi potniki na krovu. V incidentu je umrlo 167 ljudi, številni drugi pa so bili poškodovani. Predhodna poročila so pokazala, da je plovilo delovalo nepravilno. Ugotovljeno je bilo, da sta glavna razloga za nesrečo neupoštevanje preobremenitve plovila in delovanje v težkih vremenskih razmerah. == V popularni kulturi == Izvor jezera Toba je ljudska zgodba o jezeru, v katerem je nekoč živel ribič, ki je ujel zlato ribico. Otok Samosir naj bi bil sin zlate ribice.<ref>{{Cite journal|last1=Kaltsum|first1=Honest Ummi|last2=Utami|first2=Ratnasari Diah|date=7 November 2015|title=Folklores as English Teaching Media for The Young Learners|url=http://publikasiilmiah.ums.ac.id/handle/11617/6337|language=en-US|issn=2477-3328}}</ref> == Galerija == <gallery> File:Lake Toba Aerial View.JPG|Pogled iz zraka na jezero Toba File:LakeTobaSEShore.jpg|Pogled iz zraka na južno obalo z otokom Sibandang v ozadju File:AmbaritaView.jpg|Pogled na jezero s primerom bataške arhitekture v ospredju File:Tradbatakhouse.jpg|Tradicionalna bataška hiša v Ambariti, jezero Toba File:Air terjun sipiso-piso.jpg|Slap Sipiso-Piso File:DanauToba20110608-1.jpg|Jezero Toba iz vasi Tonging, blizu slapa Sipiso-Piso File:Indonesia 1992 1000r o.jpg|Jezero Toba na bankovcu za 1000 rupij File:COLLECTIE TROPENMUSEUM Houtsnijwerk op de voorsteven van een Toba Batak prauw Tobameer TMnr 10017614.jpg|Podrobnosti rezbarij na premcu kanuja Toba Batak File:Toba zoom.jpg|Kaldera jezera Toba z vzhajajočo kupolo, ki tvori otok Samosir File:A partial view of Toba Lake.jpg|Panoramski delni pogled na jezero Toba, kot ga vidimo z zahodne strani proti jugovzhodu </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} {{Wikivoyage}} * [http://volcano.oregonstate.edu/toba Toba, Sumatra, Indonesia – Volcano.oregonstate.edu] Accessed 11 December 2005 * [http://www.bradshawfoundation.com/evolution/ Stanley H. Ambrose, ''Volcanic Winter, and Differentiation of Modern Humans''] Accessed 11 December 2005 * [https://web.archive.org/web/20061104193725/http://magma.nationalgeographic.com/ngm/0503/resources_who.html Joel Achenbach, ''Who Knew'', National Geographic] Accessed 11 December 2005 * [https://web.archive.org/web/20151116125129/http://laketoba.org/ (Lake Toba Ecosystem Management Plan) From laketoba.org ] * [http://www.livescience.com/48545-toba-supervolcano-layered-sills-reservoir.html Magma 'Pancakes' May Have Fueled Toba Supervolcano] [[Kategorija:Jezera v Indoneziji]] [[Kategorija:Vulkanski kraterji]] [[Kategorija:Sumatra]] [[Kategorija:Geoparki Indonezije]] [[Kategorija:Ognjeniki v Indoneziji]] dbkfh9y2c4oas9ecdiolpdvy54pelr2 0 598730 6752691 6727455 2026-09-19T02:22:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752691 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Spomenik Bajra Sandi | native_name = Monumen Bajra Sandhi <br> ᬫᭀᬦᬸᬫᬾᬦ᭄ᬩᬚ᭄ᬭᬲᬦ᭄ᬟᬶ | nickname = | image = Aerial view of Bajra Sandhi Monument Denpasar Bali Indonesia.jpg | caption = Območje spomenika Bajra Sandhi | building_type = spomenik, muzej | location = [[Denpasar]], [[Bali]] | coordinates = {{coord|8|40|18|S|115|14|2|E|type:landmark_scale:3000_region:ID|display=inline,title}} | mapframe-zoom = 12 | mapframe-marker = monument | start_date = 1987 | completion_date = 2001 | opened = 2003 | renovated = | expanded = | closed = | demolished = | owner = provinčna vlada Balija | operator = [[Balijski muzej]] | cost = | architecture_firm = | structural_engineer = Ir. Ida Bagus Yadnya<ref>{{citation |url=https://travel.kompas.com/read/2015/08/23/103300427/Belajar.Sejarah.Bali.di.Monumen.Bajra.Sandhi|title=Belajar Sejarah Bali di Monument Bajra Sandhi |author=Ira Rachmawati |date=23 August 2015|access-date=20 March 2019|language=id}}</ref> | services_engineer = | general_contractor = | project_manager = | main_contractors = | native_name_lang = | facilities = }} '''Spomenik Bajra Sandhi''' ({{langx|id|Monumen Bajra Sandhi}}, {{langx|ban|ᬫᭀᬦᬸᬫᬾᬦ᭄ᬩᬚ᭄ᬭᬲᬦ᭄ᬟᬶ}}) je spomenik, posvečen bojem balijskega ljudstva skozi zgodovino.<ref name="autogenerated1">{{navedi splet |title=Objek Wisata Monumen Bajra Sandhi di Denpasar Bali |url=https://disparda.baliprov.go.id/monumen-perjuangan-rakyat-bali/2020/06/ |access-date=2023-05-11 |website=www.balitoursclub.com |archive-date=2024-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240719112102/https://disparda.baliprov.go.id/monumen-perjuangan-rakyat-bali/2020/06/ |url-status=dead }}</ref> Spomenik stoji pred guvernerjevo pisarno Balija v [[Denpasar]]ju v [[Indonezija|Indoneziji]] na otoku [[Bali]]. Spomenik je bil zgrajen leta 1987, 14. junija 2003 pa ga je odprla predsednica Megawati Sukarnoputri. [[File:Monumen_Bajra_Sandhi_-_panoramio.jpg|thumb|317x317px|Vstopna točka]] == Zgodovina == Spomenik Bajra Sandhi je bil zgrajen na 13,8 ha zemljišča z gradbeno površino 4900 m². Spomenikje leta 1981 zasnoval Ida Gede. Pobudnik ideje za izgradnjo tega spomenika je bil leta 1980 prof. Ida Bagus Matra, ki je bil takrat guverner Balija. Arhitekt tega spomenika je ir. Ida Bagus Gede Yadnya, zmagovalec arhitekturnega natečaja leta 1981. Arhitekturna zasnova ima pomen dneva neodvisnosti Republike Indonezije 17. avgusta 1945, z zasnovo 17 vhodnih vrat, 8 glavnih stebrov in višino spomenika 45 metrov. Gradnja spomenika Bajra Sandhi Renon se je začela leta 1981, nato pa se je ustavila in nadaljevala leta 1987. Otvoritev spomenika Bajra Sandhi je 14. junija 2003 izvedla takratna predsednica Megawati Soekarno Putri. Vsako leto pred spomenikom Bajra Sandhi poteka balijska umetniška parada, ki jo običajno odpre predsednik Indonezije.<ref>{{navedi splet|title=History and Uniqueness of the Bajra Sandhi Monument|url=https://www.denpasarkota.go.id/wisata/sejarah-dan-keunikan-tentang-monumen-bajra-sandhi|website=PEMERINTAH KOTA DENPASAR|language=id|access-date=2024-12-05}}</ref> Med pomembne balijske osebnosti, ki so bile spoštovane pri gradnji tega spomenika, spadajo: *I Gusti Ngurah Rai *I Gusti Ketut Jelantik *I Gusti Ketut Pudja To so balijski junaki,<ref>{{navedi splet|title=Bali Heroes|url=https://www.djkn.kemenkeu.go.id/kpknl-denpasar/baca-artikel/13015/Mengenang-Perjuangan-Masyarakat-Bali-di-Monumen-Bajra-Sandhi.html|website=kemenkeu.go.id|access-date=2024-09-28}}</ref> ki so leta 1848 branili svoje pravice pred nizozemskim kolonializmom. Spomenik Bajra Sandhi je bil zato zgrajen v spomin na balijske junake. == Filozofija == Ta spomenik je znan kot ''Bajra Sandhi'', ker njegova oblika spominja na ''bajro'' ali zvon, ki ga balijski hindujski visoki duhovnik uporablja pri recitiranju Ved (manter) med verskimi obredi. Hindujski ''pedandi'' pogosto uporabljajo zvončke pri recitiranju manter v verskih obredih. Hindujski elementi v spomeniku Bajra Sandhi so naslednji. *Vrč Amerthe, ki ga simbolizira kumbha (neke vrste lonec) na vrhu spomenika *Zmajev rep Basuki, blizu Svambe in njegova glava na Kori Agungu* *Telo Bedavang Akupe, na vznožju spomenika, njegova glava na Kori Agungu *Gora Mendara Giri, visok spomenik *Bazen, ki obdaja spomenik, primerljiv s Ksirarnawa (morje mleka)<ref>{{navedi splet|last=detikBali|first=tim|title=History of the Bajra Sandhi Monument, Symbol of the Struggle of the Balinese People|url=https://www.detik.com/bali/budaya/d-6351499/sejarah-monumen-bajra-sandhi-simbol-perjuangan-rakyat-bali|website=detikbali|language=id-ID|access-date=2024-12-05}}</ref> == Notranjost == Spomenik ima tri glavna nadstropja in vsako od njih ima svoje vzdušje. V notranjosti je 33 slik in dioram, ki prikazujejo zgodovino Balija od prazgodovine, preko nizozemske kolonizacije, vse do neodvisnosti, pa tudi zgodovino plemena Bali Aga. Vse diorame so shranjene v 2. nadstropju tega muzeja. Te diorame prikazujejo pomembne dogodke v zgodovini balijskega ljudstva od prazgodovine do obdobja indonezijske neodvisnosti. Vse diorame so razporejene zaporedno, v smeri urinega kazalca, glede na vrstni red dogodkov.<ref>{{navedi splet|title=Bajra Sandhi, Monument to the Symbol of Balinese People's Struggle|url=https://indonesiakaya.com/pustaka-indonesia/monumen-bajra-sandhi-lonceng-raksasa-simbol-pejuangan-rakyat-bali/|website=Indonesia Kaya|access-date=2024-12-05}}</ref> Nekatere pomembne diorame tukaj prikazujejo junaške dogodke bitke pri Puputan Klungkungu, dogodke pri Puputan Badungu, trganje nizozemskega pisma s strani Patiha I Gustija Ketuta Jelantika in razširjanje razglasitve neodvisnosti leta 1945. Iz razglednega stolpa (''Utamaning Utama Mandala'') na vrhu se odpira panoramski pogled na Denpasar. == V popularni kulturi == Spomenik je bil deseti postanek v boksih dirke ''The Amazing Race 28'' in ciljna črta dirke ''The Amazing Race Asia 5''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://balistarisland.com/bajra-sandhi-monument/ Bajra Sandhi Monument Denpasar] [[Kategorija:Bali]] [[Kategorija:Spomeniki v Indoneziji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2004]] 1gnp80ddp3wg7ukn25fnhrxjqqlpsqq 2 603517 6752540 6751511 2026-09-18T15:10:54Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Ustvarjeni članki */ +1 6752540 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ustvarjeni članki == {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Main Page|Scott Joplin]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Main Page|2026 Men's European Volleyball Championship]] |} == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] 8azokm683oefo7qilxp0i9d6vrp7jbt 6752541 6752540 2026-09-18T15:11:47Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 ups 6752541 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ustvarjeni članki == {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |} == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] d0r7uq3li4mnumhwvn7q63a40zekpqw 6752542 6752541 2026-09-18T15:12:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6752542 wikitext text/x-wiki <div style="float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;"> <div style="background-color: #ADD8E6; float: right; clear: right; margin: 0 0 1em 1em; width: 242px;">{{Center|<big><big>'''Zaboji '''</big></big>}}</div> {{Uporabniško polje |id={{NUMBEROFARTICLES}} |info= Do 200.000 člankov nam jih manjka samo še [[Posebno:Statistika|{{#expr: 200000 - {{NUMBEROFARTICLES:R}}}}]]! | id-c = #FFD700 | info-c = #FFD700 | id-s = 11 | border-c = #AA7C11 | border-s = 2 }} {{Center|'''Jeziki'''}} {{Uporabnik sl}} {{Uporabnik en-3}} {{Uporabnik fr-1}} {{Center|'''Zemljepis'''}} {{uporabnik Slovenija}} {{uporabnik Evropska unija}} {{Uporabnik Ljubljana}} {{Center|'''Prepričanja itd.'''}} {{Uporabniško polje|white|#ffff99;|[[slika:World_citizen_badge.png|59px|45px]]|Uporabnik je '''[[državljan sveta]]'''<br /> ([[Zemlja|Terra]], [[astronomija|⊕]]).}} {{Uporabnik rimokatoličan}} {{Uporabnik Zemljan}} {{Uporabnik knjigoljub}} {{Center| ''' Wiki'''}} {{Uporabnik wi-3}} {{Uporabnik DYK|2}}<br clear="all"> {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Wikipedia POV neutrality icon.svg|45px]] | info = Ta uporabnik se Wikipedijo trudi ohranjati nevtralno. }} {{Center| ''' Pripsevam z'''}} {{Uporabnik prenosni računalnik}} {{Uporabnik Windows}} {{Uporabnik Google Chrome}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Modern AutoHotkey Logo (no text).svg|45 px]] | info = Uporabnik uporablja [[:en:AutoHotkey|AutoHotkey]]. | info-c = #FFFFFF | border-c = #000000 | border-s = 1 }} {{Center| '''Izven Wikipedije '''}} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Orgle Vrhpolje.jpg|45px]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #FFD700 | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi videti vse '''[[Orgle|orgle v Sloveniji]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Slovenia-Flagmap.svg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #0000FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik želi obiskati vse '''kraje v Sloveniji'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Coat of arms of Šmarješke Toplice.svg|35px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Občina Šmarješke Toplice | občino Šmarješke Toplice]]'''. }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Drežnica - Cerkev Srca Jezusovega - 2.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Župnija Drežnica | župnijo Drežnica.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika: Umag-P9170095.jpg|45px|center]] | id-c = #FFFFFF | info-c = #FFFFFF | border-c = #1E90FF | border-s = 2 | info = Ta uporabnik dobro pozna '''[[Umag | bližnjo okolico Umaga.]]''' }} {{Uporabniško polje | id = [[Slika:Grič pri Klevevžu - cerkev.jpg|45px|center]] | id-bg = #99FF99 | info-c = #FFFFFF | border-c = #2D6A4F | border-s = 2 | info = Ta uporabnik je mnenja, da je '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|Cerkev Karmelske Matere Božje na Griču pri Klevevžu]]''' ena najlepših cerkva v [[Slovenija|Sloveniji]]. | info-c = #99FF99 }} </div> <div style="background-color: #e8f5e9; border: 2px solid #2e7d32; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <small>Peskovniki:[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 1|1]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP|2]] [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik 3|3]]</small><br> [[c:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikimedia Commons</small>]]<br> [[d:User:Jonatan_Melik_Kurinčič|<small>Wikidata</small>]] </div><br><div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> <br>[[Slika: Lukovnik.jpg|500 px]]<br>Potok Lukovnik ob vasici [[Dol pri Šmarjeti]].</div><br> <div style="background-color: #ADD8E6; border: 2px solid #000080; padding: 3px 10px 3px 10px; border-radius: 4px; clear: left; margin-right: 250px;"> '''ŠTEVEC''' {| class="wikitable" |+ !Datum !Trenutni čas !Trenutno število člankov !Trenutno število urejanj !Trenutno število vseh strani !Trenutno število naloženih datotek !Trenutno število uporabnikov !Trenutno število aktivnih uporabnikov |- | {{LOCALDAY}}. {{LOCALMONTHNAME}} {{LOCALYEAR}} | {{LOCALTIME}} | {{NUMBEROFARTICLES}} | {{NUMBEROFEDITS}} | {{NUMBEROFPAGES}} | {{NUMBEROFFILES}} | {{NUMBEROFUSERS}} | {{NUMBEROFACTIVEUSERS}} |} </div> == O meni == Sem uporabnik iz [[Ljubljana|Ljubljane]], po rodu pa sem tudi iz [[Dolenjska|Dolenjske]], [[Štajerska|Štajerske]] in [[Primorska|Primorske]]. Pridružil sem se z namenom pisanja člankov o temah, ki bi morale biti dodane, in pa predvsem z namenom širjenja slovenske Wikipedije. Posvečam se vsem temam, saj me zanima praktično vse, najbolj pa so to [[zgodovina]], [[geografija]], [[glasba]], [[demografija]], [[slavistika]]… Na kratko, sem bolj družboslovni tip. Tudi velik ljubitelj knjig in poezije. Predvsem na Wikipediji urejam članke o temah, ki jih bolje poznam in imam z njimi osebne izkušnje. Če imate kakšno vprašanje, opozorilo, podatek, grajo, predlog ali karkoli drugega zame, me prosim kontaktirajte v pogovoru. Z veseljem vam bom odgovoril. <br> == Cilji in nujni članki == # Vse aktivne cerkve v [[Slovenija|Sloveniji]] morajo imeti v Slovenski wikipediji vsaj škrbino! <small>-</small> <small>Tukaj prosim kakšnega uporabnika/-co, da napiše recimo članek o cerkvi v svojem kraju, če o njej še ni članka - tako lahko doda tudi svoje fotografije itd. Mu/ji bom izredno hvaležen.</small> # [[Orgle]] v Sloveniji v samostojne članke (vse, ki se jih uporablja pri bogoslužju, v koncertnih dvoranah ali karsibodi) - zelo potrebno zaradi pomembnosti nekaterih slovenskih orgel; orglarstva; razširitev glavnega članka. # Članki o vseh osebnostih, naštetih v [[Enciklopedija Slovenije|Enciklopediji Slovenije]]. # Pustni običaji v Sloveniji morajo biti nujno razdeljeni na samostojne članke! - [[Pust v Cerknici]], [[Drežniški in Ravenski pust]]; nujna razširitev glavnega članka. === Ostale strani, ki jih je treba dodati <small>(tukaj podpiram uporabnike, da kakšnega izmed naslednjih člankov napišejo)</small>: === ====== Ljudje (razno) ====== * [[Jožef Kalin]] * [[Anton Rutar]] * [[Erling Haaland]], [[Jude Bellingham]], [[Mikel Oyarzabal]]... ([[Svetovno prvenstvo v nogometu 2026#Statistika|glej]]) * [[Yannik Sinner]] * [[Anton Škrabl]] (v samostojni članek) * [[Francesca Albanese]] * [[Franc Jenko]] * [[Anton Jenko]] * [[Hans Pascher]] * [[Urban Textor]] * [[Pozitiv]] == Ustvarjeni članki == {| class="wikitable sortable" ! # !! Članek !! Datum ustvaritve !! Opombe |- | 1 || [[Peter Kartin]] || 30. 5. 2026 || |- | 2 || [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica]] || 13. 6. 2026 || |- | 3 || [[Cerkev sv. Matije, Drežniške Ravne]] || 14. 6. 2026 || |- | 4 || [[Cerkev sv. Justa, Koseč]] || 14. 6. 2026 || |- | 5 || [[Cerkev sv. Ane, Magozd]] || 15. 6. 2026 || |- | 6 || [[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu]] || 15. 6. 2026 || |- | 7 || [[Klevevž]] || 26. 6. 2026 || |- | 8 || [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]] || 25. 7. 2026 || |- | 9 || [[Špina]] || 26. 7. 2026 || |- | 10 || [[Zlatorog (naselje)]] || 27. 7. 2026 || |- | 11 || [[Janez Faller]] || 7. 8. 2026 || |- | 12 || [[Andrej Sebastjan Wallenstein]] || 8. 8. 2026 || |- | 13 || [[Jurij Ulrik Pauhauss]] || 8. 8. 2026 || |- | 14 || [[Janez Mihael Steinhofer]] || 8. 8. 2026 || |- | 15 || [[Marko Göbl]] || 8. 8. 2026 || |- | 16 || [[Slovensko orgelsko društvo]] || 8. 8. 2026 || |- | 17 || [[Janez Jurij Eisl]] || 9. 8. 2026 || |- | 18 || [[Jožef Kučera]] || 9. 8. 2026 || |- | 19 || [[Janez Frančišek Janeček]] || 10. 8. 2026 || |- | 20 || [[Anton Scholtz]] || 11. 8. 2026 || |- | 21 || [[Venčeslav Martl]] || 12. 8. 2026 || |- | 22 || [[Simon Otonič]] || 13. 8. 2026 || |- | 23 || [[Jožef Otonič]] || 14. 8. 2026 || |- | 24 || [[Scott Joplin]] || 13. 9. 2026 || prevod iz [[:en:Scott Joplin|en]] |- | 25 || [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2026]] || 18. 9. 2026 || prevod iz [[:en:2026 Men's European Volleyball Championship|en]] |} == Ste vedeli, da...? == Moja prispevka na glavni strani v [[Wikipedija:Ste vedeli|Ste vedeli, da...?]] {| class="wikitable" |+ |[[Predloga:Ste vedeli/33. teden 2026|33. teden 2026]] | * ... se je kranjski orglar '''[[Jurij Ulrik Pauhauss]]''' poročil z vdovo '''[[Andrej Sebastjan Wallenstein|Andreja Sebastjana Wallensteina]]''' in s tem prevzel tudi njegovo [[Orglar|orglarsko]] delavnico? |- |[[Predloga:Ste vedeli/26. teden 2026|26. teden 2026]] | * ... naj bi bile [[orgle]] v '''[[Cerkev Karmelske Matere Božje, Grič pri Klevevžu|cerkvi Karmelske Matere Božje]]''' v [[Grič pri Klevevžu|Griču pri Klevevžu]] izdelane v 18. stoletju? |} == Države, ki sem jih obiskal: == {| class="wikitable sortable" style="background-color: LightBlue;" ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Št. ! scope="col" style="background-color: LightBlue;" | Država ! style="background-color: LightBlue;" | Podrobneje |- | 1. || {{zastava|Avstrija}} |[[Dunaj]], [[Gradec]], [[Globasnica]]... |- | 2. || {{zastava|Belgija}} |[[Bruselj]] |- | 3. || {{zastava|Bolgarija}} |[[Sofija]] |- | 4. || {{zastava|Bosna in Hercegovina}} |[[Sarajevo]] |- | 5. || {{zastava|Češka}} |[[Praga]] |- | 6. || {{zastava|Francija}} |[[Strasbourg]] |- | 7. || {{zastava|Grčija}} |[[Xanthi]], [[Kavala]], [[Solun]] |- | 8. || {{zastava|Hrvaška}} |[[Umag]], [[Zagreb]], [[Pulj]], [[Reka, Hrvaška|Reka]],... |- | 9. || {{zastava|Italija}} |[[Rim]], [[Neapelj]], [[Bergamo]], [[Trst]],... |- | 10. || {{zastava|Luksemburg}} |[[Luxembourg]] |- | 11. || {{zastava|Madžarska}} |[[Monošter]], [[Budimpešta]] |- | 12. || {{zastava|Nemčija}} |[[München]], [[Aachen]] |- | 13. || {{zastava|Nizozemska}} |[[Amsterdam]] |- | 14. || {{zastava|Severna Makedonija}} |[[Skopje]] |- | 15. || {{zastava|Slovaška}} |[[Bratislava]] |- | 16. || {{zastava|Srbija}} |[[Beograd]], [[Niš]] |- | 17. || {{zastava|Španija}} |[[Valencia]] |- | 18. || {{zastava|Turčija}} |[[Carigrad]] |- | 19. || {{zastava|Vatikan}} |[[Vatikan]] |- | 20. || {{zastava|Združeno kraljestvo}} |[[London]] |- | colspan="2" | |... |} == Po čem se ravnam == Slovenc, tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupčija tebe rede. Za uk si prebrisane glave pa čedne in trdne postave. Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš, ak nisi zaspan. Lej, stvarnica vse ti ponudi, le jemat od nje ne zamudi! Lenega čaka strgan rokav, palca beraška, prazen bokal. [[Dramilo]], [[Valentin Vodnik]] ''Resistance is built in soul. Stay strong.'' ''Odpor se gradi v duši. Ostani močan.'' ''- [[Francesca Albanese]]'' == Priznanja == {| | [[Slika:Morpho_menelaus.png|60px]] || Za prispevke na visokem nivoju praktično od začetka ti podeljujem [[Wikipedija:Wiki_priznanja#Priznanje za izjemnega novinca|priznanje za izjemnega novinca]]. Kar tako naprej. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:24, 16. avgust 2026 (CEST) |} [[en:User:Jonatan Melik Kurinčič]] [[hr:Suradnik:Jonatan Melik Kurinčič]] 5k4vw9bt0947jwss1c2eoek9mevcw68 0 604122 6752466 6707901 2026-09-18T12:53:22Z Mlakopet 198850 reforma 6752466 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Borut Rončević|order2=[[Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in mladino Republike Slovenije]]|termstart2=4. junij 2026|predecessor2=[[Vinko Logaj]]<br>[[Igor Papič]]|premier2=[[Janez Janša]]|birth_date=<!--wikidata-->|image=<!--wikidata-->|birth_place=<!--wikidata-->}} '''Borut Rončević''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[profesor]] in [[politik]], * [[25. avgust]] [[1975]], [[Novo mesto]]. Borut Rončević je redni profesor sociologije na [[Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu|Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu]] in znanstveni svetnik na [[Inštitut Rudolfovo|Inštitutu Rudolfovo]].<ref>{{Navedi splet|title=Prof. dr. Borut Rončevič|url=https://www.rudolfovo.eu/sodelavci/prof.-dr.-borut-ron%C4%8Devi%C4%8D-uni.dipl.soc.|website=Rudolfovo.eu|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Od leta 2026 je minister za izobraževanje, znanost in mladino. == Akademska pot == Svojo akademsko pot je začel kot mladi raziskovalec na Univerzi v Ljubljani. Leta 2002 je kot doktorski študent opravljal raziskovalno delo kot štipendist [[Marie Skłodowska-Curie|Marie Curie]] na [[Univerza v Aalborgu|Univerzi v Aalborgu]] na Danskem. V svoji karieri je gostoval na številnih univerzah in raziskovalnih ustanovah v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, na Danskem, Irskem, v Nemčiji, Rusiji, Libanonu in na Hrvaškem. V letih 2023 in 2024 je bil [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] na Univerzi Troy v ZDA.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino/o-ministrstvu/dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Njegovo raziskovalno delo se osredotoča na presečišče ustvarjanja in prenosa znanja, raziskovalne politike, inovativnosti in regionalnega razvoja.<ref>{{Navedi splet|title=prof. dr. Borut Rončević|url=https://www.fuds.si/sodelavci/prof-dr-borut-roncevic/|website=FUDŠ|accessdate=2026-06-13|language=sl-SI}}</ref> Sodeloval je pri številnih mednarodnih konzorcijskih projektih v okviru programov Horizon Europe, Interreg in [[Erasmus Student Network|Erasmus+]].<ref name=":0" /> Je avtor ali soavtor enajstih znanstvenih monografij in več kot štiridesetih znanstvenih člankov ter urednik sedmih zbornikov. Za svoje delo na področju evropskih študij je dvakrat prejel naziv Jean Monnet Chair, trikrat pa je vodil center odličnosti [[Jean Monnet]]. Od leta 2022 je član izvršnega odbora Mednarodnega sociološkega združenja (ISA)<ref>{{Navedi splet|title=Executive Committee 2023-2027|url=https://www.isa-sociology.org//en/about-isa/executive-committee/executive-committee-2023-2027|website=www.isa-sociology.org|accessdate=2026-07-07|language=en}}</ref>, s čimer je postal prvi slovenski predstavnik v tem organu. Opravljal je tudi funkcijo predsednika upravnega odbora Fakultete za informacijske študije v Novem mestu ter predsednika nadzornega sveta [[Radiotelevizija Slovenija|Radiotelevizije Slovenija]].<ref name=":0" /> Devet let je bil dekan [[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakultete za uporabne družbene študije]].<ref>{{Navedi splet|title=Pregled novih učnih načrtov za ideološko nevtralnost|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/sola-izobrazevanje-solstvo-znanje-borut-roncevic-minister|website=www.delo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Leta 2011 je v Londonu ustanovil podjetje Vega Press, ki ga je kasneje prodal FUDŠ. <ref>https://www.mladina.si/170639/akademski-absurdi/</ref> <ref>https://www.fuds.si/en/publishing-house/</ref> == Politika == Med letoma 2012 in 2013 je bil generalni direktor Direktorata za visoko šolstvo in znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije<ref>{{Navedi splet|title=FUDŠ-ju na razpisu tretjina vsega denarja. Rončevič: Izločen sem iz postopkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fuds-ju-na-razpisu-tretjina-vsega-denarja-roncevic-izlocen-sem-iz-postopkov/284763|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-07|language=sl|first=Aleksander Kolednik, A.|last=S}}</ref>. 4. junija 2026 je postal minister za izobraževanje, znanost in mladino v 16. vladi Republike Slovenije, ki je takrat združil položaja ministra za vzgojo in izobraževanje ter ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije.<ref>{{Navedi splet|title=Vodenje Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino prevzel dr. Borut Rončević {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-05-vodenje-ministrstva-za-izobrazevanje-znanost-in-mladino-prevzel-dr-borut-roncevic/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-05|accessdate=2026-06-13|language=sl}}</ref> Ob nastopu mandata je napovedal, da se bo zavzemal za ideološko nevtralno šolstvo brez politične indoktrinacije.<ref>{{Navedi splet|title=Rončević: Šola nikakor ne sme biti prostor politične ali ideološke indoktrinacije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-sola-nikakor-ne-sme-biti-prostor-politicne-ali-ideoloske-indoktrinacije/783933|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-13|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> V začetku septembra 2026 je ob predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave o bralni pismenosti napovedal obsežno reformo sistema osnovne šole, ki bi med drugim ukinil devetletko in prešel na osemletno šolanje, pri čemer bi 1. razred postal vrtec z obvezno vključitvijo. Med 10 točkami reforme je tudi razbremenitev kurikulumov nakopičenih vsebin, prav tako bi dvignili standarde znanja.<ref>{{Navedi splet |last=K |first=G. |title=Rončević: Odpravili bomo devetletko, v prenovljeno osemletko prvič v šolskem letu 2028/29 |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/roncevic-odpravili-bomo-devetletko-v-prenovljeno-osemletko-prvic-v-solskem-letu-2028-29/793136 |access-date=2026-09-18 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |date=2026-09-08 |title=Minister Rončević: Odpravili bomo devetletko in prešli na "sodobno osemletko" |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-roncevic-odpravili-bomo-devetletko-in-presli-na-sodobno-osemletko/ |access-date=2026-09-18 |website=N1 |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rončević, Borut}} [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] 154vj1dtvxxwrd88zzeq928rngrvxo6 0 605773 6752791 6728040 2026-09-19T10:57:14Z Yerpo 8417 pp 6752791 wikitext text/x-wiki {{Speciesbox | image = Erasmoneura vulnerata P1440269a.jpg | genus = Erasmoneura | species = vulnerata | authority = ([[Asa Fitch|Fitch]], 1851) | synonyms = * ''Erythroneura vulnerata'' {{small|Fitch, 1851}} * ''Erythroneura gradata'' {{small|Robinson, 1924}} * ''Typhlocyba vulneata'' {{small|(Fitch, 1851)}} }} '''''Erasmoneura vulnerata''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[mali škržatki|malih škržatkov]], izvorno razširjena v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]],<ref name=":0">{{Cite journal |last1=Zimmerman |first1=Rick |last2=Kondratieff |first2=Boris |last3=Nelson |first3=Eugene |last4=Sclar |first4=Casey |date=1996 |title=The Life History of Two Species of Grape Leafhoppers on Wine Grapes in Western Colorado |journal=Journal of the Kansas Entomological Society |volume=69 |issue=4 |pages=337–345 |jstor=25085693 }}</ref> od koder so jo v začetku 21. stoletja zanesli v [[Evropa|Evropo]], kjer povzroča znatno gospodarsko škodo v [[vinogradništvo|vinogradništvu]].<ref name=":1">{{Cite journal |last1=Duso |first1=C. |last2=Bressan |first2=A. |last3=Mazzon |first3=L. |last4=Girolami |first4=V. |date=2005 |title=First record of the grape leafhopper Erythroneura vulnerata Fitch (Hom., Cicadellidae) in Europe |journal=Journal of Applied Entomology |volume=129 |issue=3 |pages=170–172 |doi=10.1111/j.1439-0418.2005.00944.x |doi-access=free }}</ref> Prehranjuje se z divjimi in gojenimi [[vinikovke|vinikovkami]] na obeh celinah.<ref name=":2">{{Cite journal |last1=Duso |first1=Carlo |last2=Zanettin |first2=Giulia |last3=Gherardo |first3=Pamela |last4=Pasqualotto |first4=Giulia |last5=Raniero |first5=Damiano |last6=Rossetto |first6=Filippo |last7=Tirello |first7=Paola |last8=Pozzebon |first8=Alberto |date=2020 |title=Colonization Patterns, Phenology and Seasonal Abundance of the Nearctic Leafhopper Erasmoneura vulnerata (Fitch), a New Pest in European Vineyards |journal=Insects |language=en |volume=11 |issue=11 |page=731 |doi=10.3390/insects11110731 |pmid=33114643 |pmc=7692148 |issn=2075-4450|doi-access=free }}</ref> == Telesne značilnosti == Odrasli merijo v dolžino 2,7–3,2 mm in imajo vzdolž telesa rumeno progo.<ref name=":6">{{cite journal |last1=Rizzoli |first1=Attilio |last2=Battelli |first2=Riccardo |last3=Conedera |first3=Marco |last4=Jermini |first4=Mauro |title=First record of Erasmoneura vulnerata Fitch, 1851 (Hemiptera, Cicadellidae, Typhlocybinae) in Switzerland |journal=Alpine Entomology |date=14 July 2020 |volume=4 |pages=151–156 |doi=10.3897/alpento.4.53967 |doi-access=free }}</ref> Odrasli iz poletne generacije imajo rdečkasto prečno žilo blizu konice sprednjega para [[žuželčje krilo|kril]]<ref name=":7">{{Cite journal |last=Seljak |first=Gabrijel |date=June 2011 |title=First record of the nearctic leafhopper Erasmoneura vulnerata (Fitch, 1851) [Hemiptera, Cicadomorpha: Cicadellidae] in Slovenia |journal=Acta Entomologica Slovenica |url=https://www.pms-lj.si/app/uploads/2022/12/AES_19-1_4_SELJAK.pdf |volume=19 |issue=1 |pages=37–42}}</ref> in modrikaste lise na krilih. Proti koncu sezone te lise postanejo bolj zelenkasto-rjave, prečna žila pa pogosto bela.<ref name=":7" /> [[Nimfa (biologija)|Nimfe]] imajo rdečkasto-rjavo osnovno obarvanost z rumenim marmoriranim vzorcem in svetlozelenimi nogami.<ref name=":6" /> [[Oprsje]] in glava sta sploščena.<ref name=":7" /> == Življenjski krog == Razmnoževati se začnejo spomladi. Samice po parjenju odložijo [[jajce|jajčeca]] v glavne listne [[Rastlinska žila|žile]] ali na zgornjo površino [[rastlinski list|listov]].<ref name=":0" /> Prve nimfe se v izvornem območju razširjenosti pojavijo v drugi polovici maja, medtem ko je drugi vrh pojavljanja nimf junija.<ref name=":2" /> To pomeni, da se razvijeta dva rodova ''E. vulnerata'' letno.<ref name=":0" /> Pri tem v Evropi poročajo o treh vrhovih gostote nimf, kar pomeni, da se lahko tam razvijejo trije rodovi letno.<ref name=":2" /> Kot ostali mali škržatki imajo [[nepopolna preobrazba|nepopolno preobrazbo]]. Preden odrastejo se petkrat [[levitev|levijo]] in preidejo čez pet stadijev nimf.<ref name=":10">{{Cite journal |last1=Duso |first1=Carlo |last2=Moret |first2=Renzo |last3=Manera |first3=Alessandro |last4=Berto |first4=Dario |last5=Fornasiero |first5=Diego |last6=Marchegiani |first6=Gaia |last7=Pozzebon |first7=Alberto |date=2019 |title=Investigations on the Grape Leafhopper Erasmoneura vulnerata in North-Eastern Italy |journal=Insects |language=en |volume=10 |issue=2 |page=44 |doi=10.3390/insects10020044 |pmid=30717293 |pmc=6410144 |issn=2075-4450|doi-access=free }}</ref> [[Jajce|Jajčeca]] se razvijajo 16–20 dni, celoten razvoj pa traja 35–38 dni.<ref name=":2" /> V izvornem območju razširjenosti prezimujejo odrasli v mejicah okrog vinogradov, kjer se zavlečejo v špranje v rastlinah ali odmrlem organskem materialu.<ref name=":0" /> Tudi v Italiji poročajo, da so žive meje in zgradbe v bližini vinogradov pomembne kot prezimovališča.<ref name=":10"/> S prezimovališč se na gostiteljske rastline vrnejo v fazi nastanka brstov.<ref name=":10" /> == Ekologija in razširjenost == Zadržujejo se na zgornjih listnih ploskvah.<ref name=":1" /> Tako nimfe kot odrasli se prehranjujejo z izsesavanjem posameznih [[parenhim]]skih celic listov, zaradi česar nastanejo drobne razbarvane pike na listih. Če je škržatkov veliko, se te pikice združujejo v večje razbarvane lise, kar lahko povzroči zgodnje odpadanje listov.<ref name=":0" /> V Evropi se vrsta pojavlja na vinski trti, pri čemer nima preferenc po določenih kultivarjih.<ref name=":2" /> Primerna gostitelja sta tudi [[lisičja vinska trta]] in [[navadni jadikovec]].<ref name=":7" /> V Romuniji je bila vrsta opažena tudi na [[navadna vinika|navadni viniki]].<ref name=":9" /> Poleg tega so jo priložnostno našli na drugih rastlinah, kot so [[divji kostanj]], [[robida]]h in [[vrba]]h, toda mnogo manj številčno kot na vinikovkah.<ref name=":15">{{navedi splet |title=3I Interactive Keys and Taxonomic Databases |url=http://dmitriev.speciesfile.org/ |access-date=2022-12-01 |website=dmitriev.speciesfile.org}}</ref> ''Erasmoneura vulnerata'' je izvorno razširjena v Severni Ameriki,<ref name=":0" /><ref name=":4">{{Cite journal |last1=Dietrich |first1=Christopher H. |last2=Dmitriev |first2=Dmitry A. |date=2006 |title=Review of the New World genera of the Leafhopper Tribe Erythroneurini (Hemiptera: Cicadellidae: Typhlocycbinae) |journal=Illinois Natural History Survey Bulletin |volume=37 |issue=5 |pages=118–190 |doi=10.21900/j.inhs.v37.121 |hdl=2142/26512 |hdl-access=free }}</ref> kjer se pojavlja po večjih delih [[Kanada|Kanade]] in [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]],<ref name=":5">{{Cite journal |last=Beamer |first=R. H. |date=1946 |title=The Erythroneura of the Vulnerata Group (Homoptera-Cicadellidae) |journal=Journal of the Kansas Entomological Society |volume=19 |issue=1 |pages=15–22 |jstor=25081790 }}</ref> pa tudi v [[Mehika|Mehiki]].<ref name=":8">{{Cite journal |title=Erythroneura vulnerata |journal=CABI Compendium |year=2022 |doi=10.1079/cabicompendium.119953 |doi-access=free }}</ref> V Evropi so jo prvič opazili leta 2004 na vinski trti v [[Benečija|Benečiji]] na severu [[Italija|Italije]], že naslednje leto pa tudi v sosednjih regijah.<ref name=":1" /> Do leta 2010 se je razširila do [[Slovenija|Slovenije]], kjer so jo odkrili v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]] ob meji z Italijo.<ref name=":7" /> Leta 2018 je bilo potrjeno pojavljanje v [[Romunija|Romuniji]]<ref name=":9">{{Cite journal |last1=Chireceanu |first1=C |last2=Bosoi |first2=M |last3=Podrumar |first3=T |last4=Ghica |first4=M |last5=Teodoru |first5=A |last6=Chiriloaie-Palade |first6=A |last7=Zaharia |first7=R |date=2020 |title=Invasive insect species detected on grapevines in Romania during 2016-2019 and the first record of Erasmoneura vulnerata (Fitch, 1851) (Hemiptera: Cicadellidae). |journal=Acta Zoologica Bulgarica |volume=72 |issue=4 |pages=649–659}}</ref> in leto kasneje v [[Švica|Švici]],<ref name=":6" /> nedavno pa tudi v [[Srbija|Srbiji]].<ref name=":8" /> === Pomen za človeka === V izvornem območju razširjenosti pomen vrste kot [[škodljivec|škodljivca]] ni bistven, čeprav je bila v zgodnji entomološki literaturi označena za škodljivca vinske trte.<ref name=":5" /> Ponekod velja za sekundarnega škodljivca ob bolj številčni sorodni vrsti ''Erasmoneura ziczac''.<ref name=":0" /> V Evropi velja za [[invazivna vrsta|invazivno vrsto]]. Sprva se je v Italiji pojavljala v manjših številčnostih v komercialnih vinogradih, ki so bili tretirani proti bolj nevarnemu [[ameriški škržatek|ameriškemu škržatku]],<ref name=":1" /> kasneje pa se je začela hitro širiti po celini in povzročati občutnejšo škodo v vinogradih.<ref name=":2" /> Ob večjih gostotah lahko povzroča znatno škodo zaradi odpadanja listov vinske trte, predvsem v vinogradih z organsko pridelavo zaradi manjše učinkovitosti dovoljenih škropiv.<ref name="j902">{{navedi splet |title=EPPO Global Database |website=EPPO Global Database |date=2018-12-11 |url=https://gd.eppo.int/reporting/article-7113 |access-date=2026-07-18}}</ref> Zdaj velja za pomembnega škodljivca v Italiji.<ref name=":2" /> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Erasmoneura vulnerata}} {{taxonbar|from=Q10486849}} [[Kategorija:Mali škržatki]] [[Kategorija:Invazivne vrste]] [[Kategorija:Škodljivci vinske trte]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1851]] [[Kategorija:Žuželke Evrope]] [[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]] [[Kategorija:Žuželke Slovenije]] jp1c207cw3e21lohp2u896ybvib3xvh 0 607862 6752813 6747715 2026-09-19T11:57:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752813 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Trujillo | native_name = | other_name = | translit_lang1_type = špansko | translit_lang1_info = Trujillo | type = mesto in občina | image = (Trujillo) IMG 20191227 135035 (49504553798) (cropped).jpg | caption = | image_shield = Coat of Arms of Trujillo (Cáceres).svg || pushpin_map = Španija | pushpin_relief = 1 | pushpin_label_position = | pushpin_caption = | coordinates = {{coord|39|27|55|N|5|52|44|W|type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Estremadura]] | subdivision_type2 = [[Španske province|Provinca]] | subdivision_name2 = Cáceres | leader_party = | leader_title = Župan | leader_name = María Inés Rubio Diaz | area_footnotes = <ref>{{cite web |url=https://www.trujillo.es/geografia |title=Geografía |publisher=Ayuntamiento de Trujillo |language=es |access-date=20 August 2026}}</ref> | area_total_km2 = 649,53 | elevation_footnotes = &nbsp;(AMSL) | elevation_m = 564 | population_as_of = | population_footnotes = 1. januar 2025 | population_total = 8611 | population_rank = | population_density_km2 = auto | population_demonym = | time_zone1 = [[Central European Time|CET]] | utc_offset1 = +1 | time_zone1_DST = CEST (GMT +2) | utc_offset1_DST = +2 | postal_code_type = Poštna štev. | postal_code = 10200 | area_code = +34 + 927 (Cáceres) | website = [http://www.trujillo.es/ www.trujillo.es] | footnotes = }} '''Trujillo''' ({{IPA|es|tɾuˈxiʎo|lang|Pronunciation of Trujillo in Spanish.ogg}}) je mesto in občina v provinci Cáceres v [[Španska avtonomna skupnost|avtonomni skupnosti]] [[Estremadura]]. Leta 2013 je imela občina 9086 prebivalcev (popis INE, 2013). Trujillo, prvotno naseljen na [[granit]]nem griču, ki je bil zlahka utrjen, se zdaj razteza proti jugovzhodu od svojega prvotnega mesta. Prav tako leži ob cesti A-5, ki povezuje osrednjo Španijo s portugalsko mejo. V starem mestnem jedru je veliko srednjeveških in renesančnih stavb. V začetku maja gosti nacionalni festival sira. == Zgodovina == === Antika === Trujillo se enači z rimskim ''Turgaliumom'', ki je postal prefektura [[Emerita Augusta]].<ref>{{Cite journal|title=Augusta Emerita y el territorio de la Praefectura regionis Turgaliensis en época augustea|first=Julio|last=Gómez Santa Cruz|page=501|journal=Gerión|year=2017|doi=10.5209/GERI.56159|publisher=Complutense University of Madrid|Ediciones Complutense| url=https://revistas.ucm.es/index.php/GERI/article/view/56159/50822|location=Madrid|hdl=10662/8395|hdl-access=free}}</ref> Ne glede na to, ali je bilo prej avtohtono naselje ali ne, so Rimljani razvili ''Turgalium'', da bi spremenili obstoječe gospodarske in trgovske mreže ter združili avtohtono prebivalstvo iz okolice.<ref>{{Cite journal|title=Las vías romanas de Lusitania. El trazado en el Conventus Emeritense y su proyección hacia la fachada atlántica|first=Francisco Germán|last=Rodríguez Martín|journal=Anas|issn=1130-1929|issue=21–22|year=2008–2009|url=https://www.cultura.gob.es/mnromano/gl/dam/jcr:a1ab3e5c-85e6-44c8-9dee-76c05b4f255a/14--f--german-rodriguez-martin-las-v-as-romanas-de-lusitania-el-trazado-en-el-conventus-emeritense-y-su-proyecci-n-hacia-la-fachada-atl-ntica.pdf|page=441}}</ref> === Srednji vek === Po islamski osvojitvi po letu 711 je Trujillo postal eno glavnih mest v regiji (v arabščini znano kot {{langx|ar|ترغالة| Targhālah}}). Ta [[taifa]] je bila podrejena [[Kordovski emirat|Kordovskemu emiratu]], kasnejši kalifat pa je vladal do sredine 11. stoletja. V tem času so etnične napetosti med [[Berberi]] in [[Arabci]] vojaško oslabile kalifat. Potem ko so [[Almoravidi]] od [[Alfonz VI. Kastiljski|Alfonza VI]]. zavzeli velik del ozemlja nekdanje taife Toledo, je Trujillo postal kraj, od koder so Almoravidi v začetku 12. stoletja izvajali napade proti deželi Talavera.<ref>{{Cite journal|url=https://realacademiatoledo.es/wp-content/uploads/2014/03/files_temastoledanos_29.%20Reconquista%20y%20repoblacion%20de%20la%20tierra%20toledana,%20por%20Ricardo%20Izquierdo%20Benito.pdf|page=30|first=Ricardo|last=Izquierdo Benito|title=Reconquista y repoblación de la tierra toledana|year=1983|series=|location=Toledo|publisher=Instituto Provincial de Investigaciones y Estudios Toledanos}}</ref> V času vladavine [[Almohadi|Almohadov]] so vojne s Portugalsko, Kastiljo in Leónom zagotavljale, da je bila posest Trujilla krhka. Vladavina se je izmenjevala med temi kraljestvi in ​​Almohadi, ki se je leta 1195 nazadnje vrnila k muslimanov. Med letoma 1188 in 1195 je bil tukaj sedež vojaškega reda Trujillo. Spomladi leta 1196 so Almohadi s pomočjo kraljestva León napadli dolino reke [[Tajo]] in zasedli Santa Cruz in Trujillo, ki jo je prej zapustil Trujillov red.<ref>{{Cite journal|last=Novoa Portela| first=Feliciano| url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/4904166.pdf|title=La Orden de Trujillo y los reinos de León y Castilla (1188-1195)|journal=Hidalguía|issn=0018-1285|issue=366|year=2014|pages=655–670}}</ref> Vojska, ki so jo sestavljale sile vojaških redov in škof Plasencie, je s podporo [[Ferdinand III. Kastiljski|Ferdinanda III.]] oblegala Trujillo. Ibn Hud je poskušal mesto rešiti, a ga je oblegajoča vojska pregnala. Mesto je bilo dokončno zavzeto 25. januarja 1232. Med zadnjim napadom so se po lokalni legendi krščanske sile tik pred zmago obotavljale, ko so mnogi poročali, da so med dvema stolpoma oziroma Arco del Triunfo v gradu videli Devico Marijo (znano kot ''Virgen de la Victoria'' v španščini ali Devica Marija zmage). Dovolj navdihnjene so krščanske čete napredovale in dosegle zmago ter premagale muslimane, ki so bili v notranjosti. Trujillo je bil skupaj s [[Plasencia|Plasencio]], [[Cáceres]]om in Corio eno redkih večjih ''realengo'' (kraljevih posesti) mest v regiji, kjer so sicer prevladovala zemljišča ''maestrazgo'' (vojaškega reda).{{Sfn|Hernández Martínez|Pulido García|2003|p=198}} [[Alfonz X. Kastiljski]] je Trujillu leta 1256 podelil ''[[fuero]]'' (pravico trga).{{Sfn|Ramos Rubio|2003|p=286}} [[Janez II. Kastiljski]] je leta 1430 Trujillu podelil status mesta (''ciudad'') s ''privilegio rodado''.{{Sfn|Ramos Rubio|2003|p=286}} Krona je Trujillu leta 1465 podelila tudi tedenski tržni privilegij.<ref>{{Cite journal|url=https://revistadehistoriadelasvegasaltas.com/wp-content/uploads/2011/11/jose-antonio-ramos-rubio1.pdf|page=21|year=2015|first=José Antonio|last=Ramos Rubios|title=Las celebraciones litúrgicas y procesiones en Trujillo entre los años 1587 y 1720 según los procesionarios|journal=Revista de Historia de las Vegas Altas|issue=7}}</ref> Trujillo je v drugi polovici 15. stoletja beležil intenzivno rast prebivalstva.{{Sfn|Ramos Rubio|2024|pp=206–207}} Trujillo je gostil precejšnjo in gospodarsko uspešno ''morerio'' (mudéjarsko skupnost) z ''aljamo'' do štiristo ljudi do konca 15. stoletja.<ref>{{Cite journal|url=https://www.medellinhistoria.com/data/sections/193/docs/1624995806.pdf|pages=471–472|last=Rebollo Bote|first=Juan|title=Morerías de Extremadura: Espacios urbanos de vecindad islámica (mudéjar) a finales del siglo XV|journal=Roda da Fortuna. Revista Eletrônica sobre Antiguidade e Medievo|year=2015|volume=4|issue=1|issn=2014-7430}}</ref> Prav tako je imela ''judería'' (judovska skupnost) svojo sinagogo, katere sledi so bile arheološko odkrite.<ref name=":0">{{cite book |last=Beinart |first=Haim |author-link= |title=The Expulsion of the Jews from Spain |publisher=The Littman Library of Jewish Civilization in association with Liverpool University Press |year=2001 |series=Littman Library of Jewish Civilization |volume=1 |location=Oxford |pages=93-94, 115, 433, 464 |translator=Jeffrey M. Green}}</ref> Leta 1491 je bil spor znotraj skupnosti glede sprememb sinagoge predložen Abrahamu starejšemu, ''rab de la corte'', ki je razsodil proti spremembam; tudi sam starejši je imel v Trujillu posest. Po izgonu Judov iz Kastilje leto kasneje je krona sinagogo prenesla v upravljanje lokalnim verskim ustanovam in nazadnje v samostan Santa Isabel, nagrobniki z judovskega pokopališča pa so bili dodeljeni samostanu Santa María de la Encarnación.<ref name=":0" /> Trujillo se je uspel izogniti temu, da bi postal lordstvo, vendar je leta 1475 izgubil vasi Logrosán, Garciaz, Cañamero, Acedera, Navalvillar in Zorita, ki so postale del lordstva pod Gutierrejem Álvarezom de Toledo.<ref>{{Cite journal|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/9653871.pdf|title=Historia Medieval de Trujillo, Extremadura|first=José Antonio|last=Ramos Rubio|journal=Anuario de Historia y Crónicas Extremeñas|issn=3020-1403|issue=2|year=2024 |pages=205}}</ref> Politično življenje in mesta članov sveta v poznem srednjem veku so se dogovarjali med mestno oligarhijo, ki so jo tvorile rodbine Altamirano, Bejaranovo in Añascovo.<ref>{{Cite journal|year=1985|issn=0214-3038 |title=Linajes trujillanos y cargos concejiles en el siglo XV|first=María del Carmen|last=Fernández-Daza Alvear|publisher=Ediciones Complutense|location=Madrid|page=432|volume=6|journal=En la España Medieval|url=https://revistas.ucm.es/index.php/ELEM/article/view/ELEM8585120419A/24796/25957}}</ref> Družbena neenakost je bila do konca 15. stoletja izrazita, [[beračenje]] in revščina pa sta bila takrat problem.{{sfn|Ramos Rubio|2024|p=206}} === Moderna doba === Prosti trg, ki sta ga katoliška monarha razveljavila, je bil potrjen leta 1524 kot gesta za Trujillovo podporo kralju med uporom Comunerosov.{{Sfn|Ramos Rubio|2015|p=21}} Demografska rast in bogatenje določenih okolij zaradi kolonialne dejavnosti v Ameriki sta v 16. stoletju spodbudili urbani razvoj in obnovo, kar je odločno podprlo širitev mesta onkraj obzidja.<ref>{{Cite book|chapter-url=https://sedhc.es/biblioteca/actas/Alvarez.pdf|chapter=Arquitectura nobiliaria de Trujillo (Cáceres) tras el descubrimiento de América. Canteras históricas y materiales pétreos empleados en su construcción|first=Enrique|last=Álvarez Areces|first2=Magdalena|last2=Galiana Núñez|first3=Jorge|last3=Fernández Suárez|first4=José Manuel|last4=Baltuille Martín|first5=Javier|last5=Martínez-Martínez|title=Actas del Décimo Congreso Nacional y Segundo Congreso Internacional Hispanoamericano de Historia de la Construcción|volume=1|year=2017|isbn=978-84-9728-561-2|page=17}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Po letu 1595 je mesto doživelo prihod številnih prisilno preseljenih ''novih [[Moriski|moriskov]]'', pregnanih iz [[Granada|Granade]].{{Sfn|Hernández Martínez|Pulido García|2003|p=211}} Med letoma 1610 in 1611 je bilo iz Trujilla izgnanih približno 130 družin moriskih (590 posameznikov), čeprav je bila stalnica številnih ''starih moriskov'', ki so uživali podporo lokalne družbe, še vedno zaskrbljujoča.{{Sfn|Sánchez Rubio|Testón Núñez|Hernández Bermejo|2010|pp=219; 221}} Leta 1787 je bilo v Trujillu ustanovljeno lokalno gospodarsko društvo prijateljev države, ki je delovalo le do leta 1802.<ref>{{Cite journal|url=https://www.dip-badajoz.es/cultura/ceex/reex_digital/reex_LIV/1998/T.%20LIV%20n.%201%201998%20en.-abr/RV11230.pdf|page=442|title=Ciencia en Extremadura en el tránsito del siglo XIX al XX|first=José M.|last=Cobos Bueno|first2=Diego| last2=Peral Pacheco|first3=José M.|last3=Vaquero Martínez|journal=Revista de estudios extremeños|issn=0210-2854|volume=54|issue=1|year=1998}}</ref> Med [[Španska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] je francoska vojaška okupacija izčrpala vire mesta in njegovega zaledja, zlasti od junija do septembra 1811, zaradi česar je bilo ozemlje v hudem gospodarskem in socialnem položaju.<ref>{{Cite journal|title=Destruyeron mis casas, robaron mis mieses. Los pueblos del partido de Trujillo en la Guerra de Independencia|first=Rocío|last=Sánchez Rubio|url=https://revista-norbahistoria.unex.es/index.php/NRH/article/view/1006|journal=Norba. Revista de Historia|volume=23|year=2010|pages=127–138|publisher=PublicaEX Editorial}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1834 je mesto postalo uradni sedež sodnega okrožja Trujillo. V popisu prebivalstva leta 1842 je imelo 110 gospodinjstev in 6026 prebivalcev. == Geografija == Trujillo leži na skalnati pokrajini.<ref>{{Cite journal|issn=0073-2486|author-link=|first=José Antonio del|last=Busto Duthurburu| url=https://revistas.cultura.gob.pe/index.php/historiaycultura/article/view/292/333|page=102|title=Trujillo de Extremadura|issue=13–14|year=1981|journal=Historia y Cultura|location=Lima|publisher=Museo Nacional de Arqueología, Antropología e Historia del Perú}}</ref> Veliko ozemlje občine vključuje med drugim reke Almonte (ki tvori severno mejo občine), Tozo in Magasca.<ref>{{Cite web|title=Los puentes de Trujillo|date=3 September 2016|first=José Antonio|last=Ramos Rubio|first2=Francisco|last2=López Muñoz|url=https://chdetrujillo.com/los-puentes-de-trujillo/|website=Asociación Cultural Coloquios Históricos de Extremadura}}</ref> Kot v mnogih mestih v Estremaduri tudi v Trujillu stare stavbe zagotavljajo domove za gnezditveno populacijo štorkelj. Med drugimi zanimivimi pticami je tudi [[južna postovka]], ki gnezdi v areni za bikoborbo in drugih urbanih območjih.<ref name="Zepa">A Special Protection Area (or ZEPA) has been designated for the Lesser kestrel.{{cite web |url=http://www.zepaurban.com/es/zepa-urbanas/trujillo |title=Trujillo |language=es |access-date=15 April 2018}}</ref> Trujillo ima vroče poletno sredozemsko podnebje tipa ''Csa'',<ref>{{cite web|url=http://snow.cals.uidaho.edu/Clim_Map/koppen_criteria.htm |author=Critchfield H.J. |year=1983 |work=General Climatology |publisher=Prentice Hall |edition=4 |title=Criteria for classification of major climatic types in modified Köppen system |editor=University of Idaho |url-status=unfit |archive-url=https://web.archive.org/web/20090930221104/http://snow.cals.uidaho.edu/Clim_Map/koppen_criteria.htm |archive-date=30 September 2009 }} Accessed 29 November 2012.</ref> po spremenjeni Köppnovi klasifikaciji.<ref>{{cite web|url=http://www.aemet.es/documentos/es/conocermas/publicaciones/Atlas-climatologico/Atlas.pdf|title=Atlas climático ibérico|publisher=Agencia Estatal de Meteorología}}</ref> == Spomeniki == Trujillo ima bogato dediščino. Med najpomembnejšimi spomeniki so grad ([[Kazba|Alcazaba]]), cerkev Santiago, cerkev Santa María la Mayor, cerkev San Francisco, cerkev San Martín, Plaza Mayor in renesančne palače, kot so [[palača Osvajalca, Trujillo|palača Osvajalca]], [[Palača Orellana Pizarro|palača družine Orellana-Pizarro]], palača vojvode de San Carlos, Marquesado de Piedras Albas, hiša močnega Altamirana, palača Chaves (Stara palača Luis Chaves) in seveda obzidano staro mestno jedro. Na Plaza Mayor stoji velik [[Konjeniški kip Francisca Pizarra (Trujillo)|konjiški kip konkvistadorja]] [[Francisco Pizarro|Francisca Pizarra]], domačega sina Trujilla, ki ga je izdelal ameriški kipar Charles Rumsey. Palacio de Piedras Albas je okoli leta 1530 zgradil Don Pedro Suárez de Toledo, prej v lasti družine konkvistadorja in raziskovalca Francisca de Orellana, markizov de Orellana in kasneje markizov de San Juan de Piedras Albas.<ref>{{cite web|title=Palacio de Piedras Albas|url=http://search.knightfrank.com/rsi070658|publisher=Knight Frank|access-date=2026-08-26|archive-date=2016-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20160610182656/http://search.knightfrank.com/rsi070658|url-status=dead}}</ref> Mesto ima več muzejev, vključno z muzejem Coria (Fundacija Javierja Salasa), Pizarrovo hišo, muzejem Enriqueja Elíasa (lokalni oblikovalec) in muzejem sira in vina. {{Wide image|Pano Plaza Mayor de Trujillo.jpg|800px|Panorama trga Plaza Mayor}} == V popularni kulturi == *Del sedme sezone ''Igre prestolov'' je bil posnet v provinci Trujillo, vključno z gradom Trujillo kot prizoriščem Casterly Rock.<ref>{{cite news |url=https://edition.cnn.com/travel/article/spain-game-of-thrones-locations |title=Spain’s most pivotal ‘Game of Thrones’ filming locations |first=Joshua |last=Mellin |date=15 January 2019 |access-date=3 November 2025 |publisher=CNN |language=en}}</ref> *Grad Trujillo je bil uporabljen tudi v drugi sezoni ''Zmajeve hiše'' za ozadje Kraljevega pristanišča ali splošne prizore Zahodne dežele.<ref>{{cite news |url=https://www.screenbie.com/en/actividades/trujillo-got-castle-tour/ |title=Trujillo: ‘GOT’ & ‘House of the Dragon’ castle tour |access-date=3 November 2025 |website=screenbie.com |language=en |archive-date=2026-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260826181745/https://www.screenbie.com/en/actividades/trujillo-got-castle-tour/ |url-status=dead }}</ref> == Dediščina == Mesto Trujillo je skupaj s Plasencio, narodnim parkom Monfragüe in estremadursko ''[[dehesa|deheso]]'' zaprosilo za uvrstitev na seznam svetovne dediščine UNESCO. Oktobra 2008 je Nacionalni svet za zgodovinsko dediščino skupno kandidaturo uvrstil na španski okvirni seznam, kar je bil predhodni korak pred njeno uradno predstavitvijo Unescu. Predlog sta predložila mestna sveta Plasencie in Trujilla, regionalna vlada pa ga je podprla in predstavila na seji sveta v La Rioji.<ref>{{cite web |url=http://www.elperiodicoextremadura.com/noticias/extremadura/plasencia-trujillo-en-lista-para-ser-patrimonio-de-humanidad_406152.html |title=Plasencia-Trujillo, en la lista para ser Patrimonio de la Humanidad |access-date=24 August 2026}}</ref> <ref>{{cite web |url=http://www.soitu.es/soitu/2009/07/17/info/1247837661_544414.html |title=La Serra de Tramuntana única candidatura española para Patrimonio de la Humanidad de la UNESCO |access-date=24 August 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Reflist}} * {{Cite book|chapter=Aproximación a la historia de la agricultura en Extremadura (II). De la reconquista a los Austrias|first=José Antonio|last=Hernández Martínez|first2=Francisco|last2=Pulido García|pages=197–215|chapter-url=https://www.unex.es/conoce-la-uex/centros/eia/archivos/iag/2003/2003_12%20Aproximacion%20a%20la%20historia%20de%20la%20agricultura%20en%20Extremadura%20-II-.%20De%20la%20Reconquista%20a%20los%20Austrias.pdf|title=La agricultura y la ganadería extremeñas |year=2003|publisher=Caja de Ahorros de Badajoz|location=Badajoz|isbn=84-688-8543-6}} * {{Cite journal|year=2003|last=Ramos Rubio|title=Archivo Municipal de Trujillo (Cáceres)|first=José Antonio|volume=12|pages=285–287|location=Pamplona|publisher=University of Navarra|Universidad de Navarra|journal= Anuario de Historia de la Iglesia|issn=1133-0104|url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/622720.pdf}} * {{Cite journal|title=La expulsión de los moriscos de Extremadura (1609-1614)|first=María Rocío|last=Sánchez Rubio|first2=Isabel|last2=Testón Núñez|first3=Mª Ángeles|last3=Hernández Bermejo|journal=Chronica Nova: Revista de Historia Moderna de la Universidad de Granada|issn=0210-9611|issue=36|year=2010|pages=197–226|url=https://digibug.ugr.es/bitstream/handle/10481/20405/ROCIO%20SANCHEZ%20RUBIO%2c%20ISABEL%20TESTON%20NU%c3%91EZ%2c%20M%c2%ba%20ANGELES%20HERNANDEZ%20BERMEJO-%20LA%20EXPULSION%20DE%20LOS%20MORICOS%20DE%20EXTREMADURA%201609-1614.pdf?sequence=1&isAllowed=y|location=Granada|publisher=University of Granada|Editorial UGR}} == Zunanje povezave == {{commons | Trujillo (Spain)}} * [https://www.trujillo.es/ Uradna spletna stran] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Estremadura]] [[Kategorija:Trujillo, Španija| ]] pc9ujdpqv7ma1e08bv7xp2nz63beqad 0 608389 6752598 6747643 2026-09-18T17:59:38Z JozefD 5744 /* Družina in potomci */ 6752598 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Herman II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1197– 1256 | predecessor = [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] | successor = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] | spouse = {{marriage|(1) N.N. |1239}} († 1254) (2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton II. Ortenburški]] | mother = Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] ''' Herman II. Ortenburški''' (* okoli [[1176]], † [[1256]]) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]] in Brigide [[Vovbržani|Vovbrške]]. Grofje Ortenburški, čeprav so bili neposredno podrejeni Svetemu rimskemu cesarstvu glede svoje koroške grofije, ki je bila cesarski fevd, so kljub temu zaradi svojih posesti na Štajerskem, ki so bile vojvodski fevdi, šteli tudi za del štajerskega plemstva, zato je Štajerski vojvoda Leopold lahko štel grofa Hermana II. med svoje velike gospode. == Življenje == Grof Herman II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]], ki je bil ob smrti očeta leta 1197 mladenič komaj polnoleten, saj se v listinah pojavi kot priča le par let prej. Mladi Herman II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1192 in nato leta 1197 v očetovih darilnih listinah, tam skupaj s starejšim bratom Henrikom, in v drugi z istim bratom in mlajšim bratom Ulrikom. Po zgodnji smrti starejšega brata je postal glava svoje rodbine. V listinah se pojavlja kar celih 64 let. Iz pričanja v dokumentu iz leta 1210 lahko z gotovostjo domnevamo, da je grof Herman Ortenburški spremljal cesarja [[Oton IV. Nemški|Otona IV.]] na njegovi poti v Rim s Koroškim [[Bernard Spanheimski|vojvodo Bernardom]], se udeležil njegovega kronanja in cesarja pospremil nazaj skozi Zgornjo Italijo. Leta 1216 je bil spor, ki sta ga brata grofa Herman II. in Oton III. Ortenburška bila dve leti, tj. 1214 in 1215, proti benediktinski opatiji Millstatt zaradi posesti v Belšaku<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), str. 158, ISSN 0560-2920.</ref> ([[nemški jezik|nem.]]: '' Weißenstein ''), poravnan. Spor je tekel o dveh hubah v hribovitem kraju Zagorica ([[nemški jezik|nem.]]: '' Sagorisach'') sedanji Amberg severno od Belšaka. Grof Herman II. Ortenburški se nato pojavlja v listinah kot priča leta 1220, ki priča, da je takrat že bil gradiščan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]], ki je bil »Pfalz Laibach«, kar pomeni v takratnem izrazoslovju cesarski dvor ali vojvodski dvor. V naslednjih letih (1222, 1224, 1227) se pojavlja tudi v družbi štajerskega [[Leopold VI. Avstrijski|vojvode Leopolda]], ki ga je štel za svojega velikaša. Velikost ali družbeni pomen posameznega velikaša lahko razberemo iz seznama vitezov, ki jih je imel vsak od velikih gospodov s seboj na Viteškem turnirju na [[Breže, občina Breže|Brežah]] leta 1224: plemeniti Vovbrški je imel 32 vitezov, grof Herman Ortenburški pa je mogel s seboj vzeti le 8 vitezov. Leta 1228 je grof Herman II. Ortenburški v sekundarni fevd prejel trško naselje [[Pliberk]] skupaj z desetino od novega mostu čez Dravo od grofa [[Viljem Vovbrški|Viljema Vovrškega]] za 200 mark srebra. Naslednjega leta je naveden kot upravitelj v imenu štajerskega vojvode Leopolda določenih posesti na Južnem Tirolskem (Cermes južno od Merana), ki bi prešle nanj, če bi fevdnik grof Ulrik Ultenski umrl brez dedičev. Herman je v tistem času pridobil tudi manjše posesti na Gornjem Štajerskem (Wernersdorf). Leta 1232 je izbruhnila vojna med koroškim vojvodo Bernardom in bamberškim škofom Ekbertom, saj se zdi, da nobena stran ni spoštovala sporazuma, sklenjenega leta 1227. Na vojvodini strani je sodeloval tudi grof Herman II. Ortenburški. Leta 1237 je bil grof Herman II. Ortenburški na strani cesarja vpleten v vojno med cesarjem in avstrijsko-štajerskim vojvodo Friderikom, ki ga je cesar odstavil in sam prišel na Štajersko in v Avstrijo. To potrjuje prisotnost Hermana II. na Dunaju in pričevanje v večih dokumentih. Ko je cesar zapustil Dunaj, je za svojega guvernerja na Dunaju in za cesarskega regenta Avstrije in Štajerske imenoval bamberškega škofa Eckberta. Ker je škof na tem visokem položaju potreboval veliko denarja, si je od ortenburškega grofa Hermana, ki je imel vedno polno blagajno, izposodil 210 talentov dunajskih penijev in mu v zameno zastavil 30 mark breških penijev dohodka od določenih posesti v bližini sv. Martina v Lungauu, pa tudi od drugih posesti v Lungauu skupaj z njihovimi prebivalci. Odkup prve od teh posesti se je zgodil šele leta 1282, ko jo je odkupil bamberški škof Bertold. Leta 1238 je Krški škof Ulrik sporočil, da se je grof Herman II. Ortenburški večkrat obrnil na Ulrika Liebenberškega, ministeriala krške cerkve, glede istoimenskega [[Grad Liemberg|gradu Liebenberg]] in njegove pripadnosti, češ da ta grad pripada Štajerski vojvodini in da mu ga je štajerski vojvoda podelil v fevd za 200 mark, in da se je po dolgem sporu končno dogovoril z Ulrikom Liebenberškim, da Ulrik in njegovi sinovi prejmejo ta grad od grofa Hermana v fevd. Škof je grofu odstopil štiri otroke Ulrika Liebenberškega, in sicer Valhuna, Henrika, Ulrika in Adelajdo, v zameno pa je od grofa prejel še štiri druge ministeriale, in sicer Henrika z ženo ter Hermana in Irmgard Hungerberške. Vsi otroci Ulrika Liebenberškega imajo pravico do očetovega fevda, sinovi pa lahko nanj pripeljejo svoje žene, hčere pa ga lahko prinesejo svojim možem kot doto. Sinovi Ulrika Liebenberškega, ki so bili odstopljeni grofu, se niso dolžni poročiti z ortenburškimi ministeriali; vendar v tem primeru polovica njihovih otrok pripade grofu itd. Od nekdanjega gradu Liebenberg, zahodno od Pulsta, nasproti Gradenegga, je ostala le še ruševina, imenovana Liemberg. Leta 1239 je grof Viljem Vovbrški izjavil, da bo namesto plačila več dolgov, ki jih je zahteval grof Herman II. Ortenburški, po smrti svojega brata Alberta, grofa Vovbrškega, kanonika v Passauu, odstopil [[grad Lesce]] ([[nemški jezik|nem.]]: '' Lessach '') in gospostvo z vsemi pritiklinami in pravicami, ki so pripadale njegovemu bratu Albertu. Dejansko je do prenosa lastnine nad gradom in gospostvom Lesce prišlo šele leta 1263 in sicer na sinova Hermana II., saj je tega Albert preživel za enajst let. Leta 1241 je Herman II. Ortenburški doživel izjemen dokaz časti in zaupanja v njegovo modrost in pravičnost. Briksenski škof Egno in Goriški grof Majnhard sta ga izbrala za vhovnega razsodnika v medsebojnem sporu. Istega leta 1241 naj bi grof Herman Ortenburški prodal [[grad Habernek]] Raspu Trušenjskemu, ki se je tudi sam imenoval gospod Breški. Leta 1242 je salzburški nadškof Eberhard podelil ortenburškemu grofu Hermanu desetino in posestvo Werenhersdorf v fevd. Grof Herman je dolga leta neomajno posedoval in užival določena posestva v bližini Dravskega dvora (Drauhof) na Koroškem, za katera je v dobri veri menil, da so njegova lastnina, in jih je podedoval po smrti svojega strica, grofa Henrika Wartenberškega. Grof Herman II. Ortenburški je umrl v starosti 78–80 let, saj se v dokumentih pojavi ob privolitvi donacije svojega očeta Otona II. že leta 1192, ko je bil morda star le 14–16 let. == Družina in potomci == Herman je imel tri brate: starejšega [[Ulrik Ortenburški|Ulrika]]), ki je postal [[Krška škofija|škof v Krki]] ; in mlajša Henrik in Oton. Resnično izjemno je, da v številnih dokumentih grofa Hermana njegova žena ni omenjena niti enkrat in da noben drug zanesljiv zapis ne navaja njenega imena ali izvora. Ena od domnev je, da je bila hči gospoda iz Lissecka in da mu je pripeljala Wernersdorf, Lisseck in Dobelsberg. Gotovo pa je, da se je že precej v letih poročil znova, drugič. Hermanova druga žena je bila Eufemija iz Plain-[[Hardegg]], hčerka grofa Konrada I. iz Plain in Hardegga. V prvem zakonu je imel tri sinove in dve hčerki; v drugem pa dve hčerki: * (1) Henrik III. Ortenburški, (* pred 1234 † po 6. dec 1270); * (1) [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]], * ~1234 † 28. 3. 1304, ∞ po 1258 Adelajda [[Goriški grofje|Goriška]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime; * (1) Oton IV. Ortenburški, † po 1256 - Prošt v Bambergu Št. Jakob; * (1) N.N. Ortenburška, † 1292, ∞ [[Konrad Turjaški]] († pred 1248); * (1) Henrik III. Ortenburški, † 1271, * (1) Ulrik II. Ortenburški, † 1271, - korar v Salzburgu; * (1) Elizabeta Ortenburška, † po 1277, ∞ [[Wulfing Stubenberški]]; * (2) Neža Ortenburška, † po 1298, ∞ (1264) grof [[Henrik Pfannberški]] * (2) Eufemija Ortenburška, * 1254 † 1304, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]|| ~1185||1256 }} {{succession box |before = [[Oton II. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] |years= 1197 – 1256 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ortenburžani|Herman II.]] f548bn567dirlnrjv9alpn3dem6pga9 6752605 6752598 2026-09-18T18:09:07Z JozefD 5744 /* Življenje */ 6752605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba| | name = Herman II. Ortenburški | succession = [[Ortenburžani|Grof Ortenburški]] | image= Ortenburg-Wappen_ZW.png | caption= Grb rodbine Ortenburških grofov | reign = 1197– 1256 | predecessor = [[Oton II. Ortenburški|Oton II.]] | successor = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] | spouse = {{marriage|(1) N.N. |1239}} († 1254) (2) Eufemija iz Plain-[[Hardegg]] | house = [[Ortenburžani|Ortenburški grofje]] | father = [[Oton II. Ortenburški]] | mother = Brigida [[Vovbržani|Vovbrška]] }} [[Slika:Badramsdorf Ortenburg 02.jpg|thumb|200px|Ruševine gradu Ortenburg]] [[Slika:Pusti grad tower.jpg|thumb|right|200px|Ruševine Pustega gradu ali Lipniškega gradu pri Begunju]] ''' Herman II. Ortenburški''' (* okoli [[1176]], † [[1256]]) je bil grof, ki je izhajal iz družine [[Ortenburžani|Ortenburških grofov]], ki so bili [[Koroška (vojvodina)|koroška]] [[plemiška rodbina]], ki si je kot matični grad postavila [[grad Ortenburg]] v bližini naselja [[Baldramsdorf]] pri [[Špital ob Dravi|Špitalu ob Dravi]]. Bil je drugi mlajši sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]] in Brigide [[Vovbržani|Vovbrške]]. Grofje Ortenburški, čeprav so bili neposredno podrejeni Svetemu rimskemu cesarstvu glede svoje koroške grofije, ki je bila cesarski fevd, so kljub temu zaradi svojih posesti na Štajerskem, ki so bile vojvodski fevdi, šteli tudi za del štajerskega plemstva, zato je Štajerski vojvoda Leopold lahko štel grofa Hermana II. med svoje velike gospode. == Življenje == Grof Herman II. Ortenburški je bil drugi sin grofa [[Oton II. Ortenburški|Otona II.]], ki je bil ob smrti očeta leta 1197 mladenič komaj polnoleten, saj se v listinah pojavi kot priča le par let prej. Mladi Herman II. se kot priča prvič pojavi v listini iz leta 1192 in nato leta 1197 v očetovih darilnih listinah, tam skupaj s starejšim bratom Henrikom, in v drugi z istim bratom in mlajšim bratom Ulrikom. Po zgodnji smrti starejšega brata je postal glava svoje rodbine. V listinah se pojavlja kar celih 64 let. Iz pričanja v dokumentu iz leta 1210 lahko z gotovostjo domnevamo, da je grof Herman Ortenburški spremljal cesarja [[Oton IV. Nemški|Otona IV.]] na njegovi poti v Rim s Koroškim [[Bernard Spanheimski|vojvodo Bernardom]], se udeležil njegovega kronanja in cesarja pospremil nazaj skozi Zgornjo Italijo. Leta 1216 je bil spor, ki sta ga brata grofa Herman II. in Oton III. Ortenburška bila dve leti, tj. 1214 in 1215, proti benediktinski opatiji Millstatt zaradi posesti v Belšaku<ref>Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), str. 158, ISSN 0560-2920.</ref> ([[nemški jezik|nem.]]: '' Weißenstein ''), poravnan. Spor je tekel o dveh hubah v hribovitem kraju Zagorica ([[nemški jezik|nem.]]: '' Sagorisach'') sedanji Amberg severno od Belšaka. Grof Herman II. Ortenburški se nato pojavlja v listinah kot priča leta 1220, ki priča, da je takrat že bil gradiščan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]], ki je bil »Pfalz Laibach«, kar pomeni v takratnem izrazoslovju cesarski dvor ali vojvodski dvor. V naslednjih letih (1222, 1224, 1227) se pojavlja tudi v družbi štajerskega [[Leopold VI. Avstrijski|vojvode Leopolda]], ki ga je štel za svojega velikaša. Velikost ali družbeni pomen posameznega velikaša lahko razberemo iz seznama vitezov, ki jih je imel vsak od velikih gospodov s seboj na Viteškem turnirju na [[Breže, občina Breže|Brežah]] leta 1224: plemeniti Vovbrški je imel 32 vitezov, grof Herman Ortenburški pa je mogel s seboj vzeti le 8 vitezov. Leta 1228 je grof Herman II. Ortenburški v sekundarni fevd prejel trško naselje [[Pliberk]] skupaj z desetino od novega mostu čez Dravo od grofa [[Viljem Vovbrški|Viljema Vovrškega]] za 200 mark srebra. Naslednjega leta je naveden kot upravitelj v imenu štajerskega vojvode Leopolda določenih posesti na Južnem Tirolskem (Cermes južno od Merana), ki bi prešle nanj, če bi fevdnik grof Ulrik Ultenski umrl brez dedičev. Herman je v tistem času pridobil tudi manjše posesti na Gornjem Štajerskem (Wernersdorf). Leta 1232 je izbruhnila vojna med koroškim vojvodo Bernardom in bamberškim škofom Ekbertom, saj se zdi, da nobena stran ni spoštovala sporazuma, sklenjenega leta 1227. Na vojvodini strani je sodeloval tudi grof Herman II. Ortenburški. Leta 1237 je bil grof Herman II. Ortenburški na strani cesarja vpleten v vojno med cesarjem in avstrijsko-štajerskim vojvodo Friderikom, ki ga je cesar odstavil in sam prišel na Štajersko in v Avstrijo. To potrjuje prisotnost Hermana II. na Dunaju in pričevanje v večih dokumentih. Ko je cesar zapustil Dunaj, je za svojega guvernerja na Dunaju in za cesarskega regenta Avstrije in Štajerske imenoval bamberškega škofa Eckberta. Ker je škof na tem visokem položaju potreboval veliko denarja, si je od ortenburškega grofa Hermana, ki je imel vedno polno blagajno, izposodil 210 talentov dunajskih penijev in mu v zameno zastavil 30 mark breških penijev dohodka od določenih posesti v bližini sv. Martina v Lungauu, pa tudi od drugih posesti v Lungauu skupaj z njihovimi prebivalci. Odkup prve od teh posesti se je zgodil šele leta 1282, ko jo je odkupil bamberški škof Bertold. Leta 1238 je Krški škof Ulrik sporočil, da se je grof Herman II. Ortenburški večkrat obrnil na Ulrika Liebenberškega, ministeriala krške cerkve, glede istoimenskega [[Grad Liemberg|gradu Liebenberg]] in njegove pripadnosti, češ da ta grad pripada Štajerski vojvodini in da mu ga je štajerski vojvoda podelil v fevd za 200 mark, in da se je po dolgem sporu končno dogovoril z Ulrikom Liebenberškim, da Ulrik in njegovi sinovi prejmejo ta grad od grofa Hermana v fevd. Škof je grofu odstopil štiri otroke Ulrika Liebenberškega, in sicer Valhuna, Henrika, Ulrika in Adelajdo, v zameno pa je od grofa prejel še štiri druge ministeriale, in sicer Henrika z ženo ter Hermana in Irmgard Hungerberške. Vsi otroci Ulrika Liebenberškega imajo pravico do očetovega fevda, sinovi pa lahko nanj pripeljejo svoje žene, hčere pa ga lahko prinesejo svojim možem kot doto. Sinovi Ulrika Liebenberškega, ki so bili odstopljeni grofu, se niso dolžni poročiti z ortenburškimi ministeriali; vendar v tem primeru polovica njihovih otrok pripade grofu itd. Od nekdanjega gradu Liebenberg, zahodno od Pulsta, nasproti [[Grad Gradenek|Gradenegga]], je ostala le še ruševina, imenovana Liemberg. Leta 1239 je grof Viljem Vovbrški izjavil, da bo namesto plačila več dolgov, ki jih je zahteval grof Herman II. Ortenburški, po smrti svojega brata Alberta, grofa Vovbrškega, kanonika v Passauu, odstopil [[grad Lesce]] ([[nemški jezik|nem.]]: '' Lessach '') in gospostvo z vsemi pritiklinami in pravicami, ki so pripadale njegovemu bratu Albertu. Dejansko je do prenosa lastnine nad gradom in gospostvom Lesce prišlo šele leta 1263 in sicer na sinova Hermana II., saj je tega Albert preživel za enajst let. Leta 1241 je Herman II. Ortenburški doživel izjemen dokaz časti in zaupanja v njegovo modrost in pravičnost. Briksenski škof Egno in Goriški grof Majnhard sta ga izbrala za vhovnega razsodnika v medsebojnem sporu. Istega leta 1241 naj bi grof Herman Ortenburški prodal [[grad Habernek]] Raspu Trušenjskemu, ki se je tudi sam imenoval gospod Breški. Leta 1242 je salzburški nadškof Eberhard podelil ortenburškemu grofu Hermanu desetino in posestvo Werenhersdorf v fevd. Grof Herman je dolga leta neomajno posedoval in užival določena posestva v bližini Dravskega dvora (Drauhof) na Koroškem, za katera je v dobri veri menil, da so njegova lastnina, in jih je podedoval po smrti svojega strica, grofa Henrika Wartenberškega. Grof Herman II. Ortenburški je umrl v starosti 78–80 let, saj se v dokumentih pojavi ob privolitvi donacije svojega očeta Otona II. že leta 1192, ko je bil morda star le 14–16 let. == Družina in potomci == Herman je imel tri brate: starejšega [[Ulrik Ortenburški|Ulrika]]), ki je postal [[Krška škofija|škof v Krki]] ; in mlajša Henrik in Oton. Resnično izjemno je, da v številnih dokumentih grofa Hermana njegova žena ni omenjena niti enkrat in da noben drug zanesljiv zapis ne navaja njenega imena ali izvora. Ena od domnev je, da je bila hči gospoda iz Lissecka in da mu je pripeljala Wernersdorf, Lisseck in Dobelsberg. Gotovo pa je, da se je že precej v letih poročil znova, drugič. Hermanova druga žena je bila Eufemija iz Plain-[[Hardegg]], hčerka grofa Konrada I. iz Plain in Hardegga. V prvem zakonu je imel tri sinove in dve hčerki; v drugem pa dve hčerki: * (1) Henrik III. Ortenburški, (* pred 1234 † po 6. dec 1270); * (1) [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]], * ~1234 † 28. 3. 1304, ∞ po 1258 Adelajda [[Goriški grofje|Goriška]] – kastelan na [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]] za Spanheime; * (1) Oton IV. Ortenburški, † po 1256 - Prošt v Bambergu Št. Jakob; * (1) N.N. Ortenburška, † 1292, ∞ [[Konrad Turjaški]] († pred 1248); * (1) Henrik III. Ortenburški, † 1271, * (1) Ulrik II. Ortenburški, † 1271, - korar v Salzburgu; * (1) Elizabeta Ortenburška, † po 1277, ∞ [[Wulfing Stubenberški]]; * (2) Neža Ortenburška, † po 1298, ∞ (1264) grof [[Henrik Pfannberški]] * (2) Eufemija Ortenburška, * 1254 † 1304, ∞ (1275) kot druga žena grofa [[Albert I. Goriški|Alberta I. Goriškega]] {{s-start}} {{s-hou|[[Ortenburžani|Ortenburški grofje]]|| ~1185||1256 }} {{succession box |before = [[Oton II. Ortenburški]] |title = Ortenburški grof |after = [[Friderik II. Ortenburški|Friderik II.]] |years= 1197 – 1256 }} {{s-end}} == Literatura == * Karlmann Tangl: ''Die Grafen von Ortenburg in Kärnten. I. Abth. AÖG 30, Wien 1864. * {{navedi knjigo |author=Anton Kreuzer |year=1995–2003 |title=Kärntner. Biographische Skizzen. 11.–20. Jahrhundert. (10 zvezek) |publisher=Klagenfurt : Kärntner Druck- und Verlagsgesellschaft |isbn=3-85391-195-1 |cobiss=1208788 |pages=}} *[http://books.google.at/books?id=tqAVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 1] *[http://books.google.at/books?id=f2YVAAAAYAAJ AÖG Karlmann Tangl: Grofje Ortenburški (nem) 2] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Ortenburžani|Herman II.]] 8uukoaopfficzxpm54ijf33gy9gbw3p 0 608442 6752814 6752403 2026-09-19T11:57:31Z Octopus 13285 urejanje 6752814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |name = Murong Džun<br/>前燕景昭帝 |title = Cesar Nekdanjega Jana |image = |caption = |birth_date = 319 |death_date = [[360]] (star 40–41 let) |burial_place = Mavzolej Long (龍陵) |father = Murong Huang |succession = Vladar Nekdanjega Jana |coronation = 4. januar 353<ref>([永和八年]十一月，....。戊辰，俊即皇帝位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.99</ref> (kronan kot cesar) |reign = 348–360 |predecessor = [[Murong Huang]] |successor = [[Murong Vej]] |family_name = Murong (慕容) |clan_name = |given_name = Džun (儁) |posthumous_name = Cesar Džingdžao (景昭皇帝, {{lit}} "odločen in uspešen") |temple_name = Ljadžu (烈祖) |regnal_name = Princ Jana (燕王, 348–353)<br>Cesar Kitajske (od 353) |era_name = |era_dates = * Juanši (元璽): 353–357 * Guangšov (光壽): 357–360 |spouse = Cesarica vdova Kedzuhun<br>Cesarica Džingde |issue = Murong Je, prestolonaslednik Džinghuaj<br>Murong Vej<br>Murong Hong<br>Murong Čong<br>princesa Činghe |house = Murong |dynasty = [[Zgodnji Jan]] }} '''Murong Džun''' ([[Kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 慕容儁, [[pinjin]]: Mùróng jùn), s [[Šianbeji|šjanbejskim]] imenom Helaiba, vljudnostnim imenom Šuanjing in posmrtnim imenom Džingdžao, je bil drugi in predzadnji vladar kitajske dinastije [[Nekdanji Jan]], * [[319]], † [[360]]. Sprva je imel naziv knez Jana, ki ga je ustvaril [[Dinastija Džin (266–420)|Vzhodni Džin]], in leta 353 zahteval naziv cesarja. Med njegovo vladavino se je država razširila iz okolice sedanjega Ljaoninga in delov [[Hebej]]a na skoraj celotno ozemlje severno od [[Rumena reka|Rumene reke]] in znaten del ozemlja južno od Rumene reke. ''[[Knjiga Džina]]'' opisuje Murong Džuna kot približno 2 metra visokega moža impozantnega videza.<ref>(及长，身长八尺二寸，姿貌魁伟，....) ''Jin Shu'', vol.110</ref> ==Biografija== Ob Murong Džonovem rojstvu je bil njegov oče Murong Huang samo dedič svojega očeta Murong Huija. Ko je Murong Hui leta 333 umrl, se je Murong Huang razglasil za "upravitelja Ljaodonga". Leta 337 se je razglasil za "kneza Jana" in leta 341 od cesarstva [[Dinastija Džin (266–420)|Džin]], katerega [[vazal]] je bil, prejel uradno potrditev tega naziva. ===Vzpon na prestol=== Leta 344 je bil Murong Džun skupaj s svojim stricem Murong Pingom postavljen za poveljnika čet, ki so napadale državo Daj. Leta 346 ga je Murong Huang postavil za poveljnika čet, ki so napadale državo Bujo. Leta 348 je Murong Huang umrl in Murong Džun je podedoval njegov naziv "knez Jana". Leta 349 je umrl Šii Hu, cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]], kar je sprožilo boj za nasledstvo med njegovima sinovoma. Murong Džun je izkoristil priložnost in spomladi 350 s hitrim napadom zavzel Džičeng in celotno nekdanjo provinco Joudžov, severni del današnje province [[Hebej]]. Džičeng je izbral za svojo novo prestolnico. V tem času se je Vej odcepil od Džaa in cesar Džaa Ši Dži je Murong Džunu predlagal zavezništvo proti vladarju Veja Ran Minu. Murong Džun je predlog sprejel in prekinil obleganje Ši Džijeve prestolnice Šjangguo. Ši Dži je proti Ran Minovi vojski poslal svojega generala Lju Šjana. General je bil poražen in tako prestrašen, da je privolil v Ši Džijev ubuj. Lju Šjan se je vrnil v Šjanguo in ubil Ši Džija, s čimer je država Džao ugasnila. Leta 352 so sile dinastije Vej premagali Džangi. Ran Mina so po ukazu Murong Džuna ujeli in usmrtili. Po zmagi nad obema državama se je Murong Džun odločil, da ne bo več vazal Džina, in se je pozimi leta 352 razglasil za cesarja. Leta 355 mu je njegov bratranec Duan Kaj, vazal Džina z nazivom "knez Čija", ki je vladal na polotoku Šandong, napisal pismo, v katerem se ga je odrekel, ker je prekinil z cesarstvom Džin in razglasil neodvisnost. Murong Džun je leta 356 proti njemu poslal vojsko in zavzel polotok Šandong. Naslednje leto so Duan Kaja usmrtili. Leta 357 je bila prestolnica dinastije Jan prestavljena v Ječeng. ==Konec vladavine== Leta 358 je Murong Džun v pripravah na vojno proti cesarstvu Džin in državi Čin razglasil obsežno mobilizacijo, a jo je po peticiji Liu Guija nekoliko zmanjšal. Leta 359 so sile Džina napadle Jan, vendar so bile odbite. Vojska Jana je zatem postopoma prevzela oblast nad ozemljem današnje province Henan južno od Rumene reke. Leta 360 je Murong Džun zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Vej]].<ref>{{Cite web|url=http://tm.ru.net/wiki/%D0%A0%D0%B0%D0%BD%D0%BD%D1%8F%D1%8F_%D0%AF%D0%BD%D1%8C|title=Ранняя Янь — Туркмения ВиКи|publisher=tm.ru.net|lang=ru|accessdate=2017-12-27}}</ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Murong||319||360||}} {{s-reg}} {{s-bef|before=on sam |as=knez Jana]]}} {{s-ttl|title=Cesar Nekdanjega Jana|years=352–360}} {{s-aft|after=[[Murong Vej]]}} {{s-roy|cn}} {{s-bef|before=[[Murong Huang]]}} {{s-ttl|title=Knez Jana|years=348–352}} {{s-aft|after=on sam |as=cesar Nekdanjega Jana}} {{s-pre}} {{s-bef|before=[[Ran Min]]}} {{s-tul|title=Cesar Kitajske|years=352–360 |reason=[[Šestnajst kraljestev]]}} {{s-aft|after=[[Murong Vej]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 319]] [[Kategorija:Umrli leta 360]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] gslyxogwonn6jmf7gbh05z95xbqligo 0 608596 6752548 6749574 2026-09-18T15:29:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752548 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | image =Samak Sundaravej 1976.jpg | office = [[Tajska|Predsednik vlade Tajske]] | term_start=[[29. januar]] | term_end=[[9. september]] [[2008]] | predecessor=[[Surayud Chulanont]] | successor=[[Somchai Wongsawat]] | monarch=[[Bumibol Aduljadedž]] | spouse= | children= }} '''Samak Sundaravej''' (tajsko: สมัคร สุนทรเวช; * [[13. junij]] [[1935]] – [[24. november]] [[2009]]) je bil tajski [[politika|politik]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], znan tudi kot voditelj kuharskih oddaj. Opravljal je več pomembnih političnih funkcij, med drugim je bil [[Guverner Bangkoka|guverner Bangkoka]] med letoma 2000 in 2004 ter [[predsednik vlade Tajske|25. predsednik vlade Tajske]] od 29. januarja do 9. septembra 2008. Njegov mandat predsednika vlade je trajal približno sedem mesecev in se je končal po odločbi [[Ustavno sodišče Tajske|Tajskega ustavnega sodišča]], ki je presodilo, da je bilo njegovo sodelovanje pri plačani televizijski kuharski oddaji nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. Samak se je rodil v [[Bangkok]]u kot sin Phra Bamrungrachaboriphana (Samian Sundaravej) in Khunying Amphan Bamrungrachaboriphana (rojena Chittakon). Njegova družina je bila povezana stajskim kraljevim dvorom. Imel je pet bratov in sester. Šolal se je na Saint Gabriel's College in Assumption Commercial College, nato pa je diplomiral iz prava na Univerzi Thammasat. Pred vstopom v politiko je delal kot [[turistični vodnik]] in v [[množični mediji|medijih]]. Samak je bil znan po neposrednem in [[retorika|retorično izrazitem]] načinu političnega izražanja. Pogosto je podajal ostre in neposredne politične izjave, zaradi česar je bil deležen tako podpore kot nasprotovanja različnih skupin v tajski politični sferi. V času [[pokol na Univerzi Thammasat|pokolа na Univerzi Thammasat]] 6. oktobra 1976 je bil Samak ministra za notranje zadeve. Imel je pomembno vlogo pri kampanji proti študentskim in [[levičarstvo|levičarskim]] skupinam ter nekatere študente in njihove podpornike obtoževal [[komunizem|komunističnih]] simpatij<ref name="Handley">Handley</ref>. Njegova vloga v dogodkih 6. oktobra ostaja predmet zgodovinskih in političnih razprav; Samak je zanikal neposredno odgovornost za nasilje in pokol na Univerzi Thammasat<ref name="Handley">Handley</ref>. Leta 1979 je Samak ustanovil [[:en:Thai Citizen Party|Tajsko ljudsko stranko]] in postal njen vodja. Stranka je imela pomembno volilno podporo predvsem v [[Bangkok]]u in je uspešno nastopila na [[parlamentarne volitve|splošnih volitvah]] istega leta<ref>{{cite book|title=Angels and Devils|author=David Murray|publisher=White Orchid Press (1996)}}</ref>. Samak je bil nato večkrat izvoljen za poslanca [[Predstavniški dom Tajske|Predstavniškega doma Tajske]] in je opravljal različne [[minister|minstrske]] funkcije. Med drugim je bil namestnik ministra za kmetijstvo in zadruge, namestnik ministra za notranje zadeve, minister za notranje zadeve, minister za promet in pozneje tudi podpredsednik vlade. Leta 2000 je bil Samak izvoljen za [[guverner Bangkoka|guvernerja Bangkoka]]. Na volitvah 23. julija 2000 je nastopilo 23 kandidatov. Samak je funkcijo opravljal do leta 2004. V času svojega političnega delovanja je podpiral različne projekte razvoja [[infrastruktura|infrastrukture]], med drugim [[avtocesta|avtocest]], [[obvoznica|obvoznic]] in [[mestna železnica|mestnega železniškega prometa]]<ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวชพูด - บันทึกคำปราศรัยวันที่ 24 มิถุนายน 2531|url=https://www.youtube.com/watch?v=Ty_0jfTrh_Q|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref><ref>{{Citation|title=สมัคร สุนทรเวช หัวหน้าพรรคประชากรไทย ปราศรัยหาเสียงเลือกตั้งสมาชิกสภาผู้แทนราษฎร 2 กรกฎาคม 2538|url=https://www.youtube.com/watch?v=zMcaowAXec0|language=th-TH|access-date=2024-04-07}}</ref>. Poleg političnega delovanja je bil Samak znan po velikem zanimanju za [[kulinarika|kulinariko]] in pripravo hrane. Dolga leta je vodil televizijske kuharske oddaje, med njimi »Okušaj in pritožuj se« ("Chim Pai Bon Pai"; tajsko: ชิมไป บ่นไป). Oddaja je postala pomemben del njegove javne podobe. Kuharske oddaje je vodil tudi v obdobju pred nastopom funkcije predsednika vlade in med svojo politično kariero. Po vojaškem udaru leta 2006 in poznejši razpustitvi stranke [[Thai Rak Thai]] so nekdanji člani in podporniki te stranke ustanovili [[:en:People's Power Party (Thailand)|Stranko ljudske moči]]<ref name=realleader>{{cite news|url=http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |title=Thai PM: 'I'm the real prime minister' |agency=AP/[[CNN]] |date=29 February 2008 |access-date=29 February 2008 |archive-date=3 March 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080303123538/http://edition.cnn.com/2008/WORLD/asiapcf/02/29/thailand.ap/index.html |df=dmy }}</ref>. Stranka je zmagala na splošnih volitvah decembra 2007 in oblikovala koalicijsko vlado. Samak je bil izbran za predsednika vlade in je funkcijo prevzel 29. januarja 2008. Dne 9. septembra 2008 je Tajsko ustavno sodišče odločilo, da Samaku preneha ministrska funkcija. Sodišče je presodilo, da je Samak med opravljanjem funkcije predsednika vlade še naprej sodeloval pri plačanih televizijskih kuharskih oddajah. Po razlagi sodišča je to predstavljalo delo oziroma pogodbeno razmerje z drugo osebo, kar je bilo po tajski ustavi iz leta 2007 nezdružljivo z opravljanjem ministrske funkcije. S tem je prenehal tudi njegov mandat predsednika vlade<ref>{{cite web |url=http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |title=ในพระปรมาภิไธยพระมหากษัตริย์ - ศาลรัฐธรรมนูญ |access-date=2008-09-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080913051049/http://www.concourt.or.th/download/Center_desic/51/center12-13_51.pdf |archive-date=13 September 2008 |df=dmy-all }}</ref>. Odločitev ustavnega sodišča je v [[Tajska|tajski]] družbi sprožila obsežne politične in pravne razprave, zlasti glede razlage Samakovega statusa pri televizijskih oddajah ter vloge ustavnega sodišča v tajskem političnem sistemu<ref>{{cite news |url=http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |title=Samak Found Guilty |newspaper=The Nation |date=21 September 2008 |archive-date=23 September 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080923061824/http://www.nationmultimedia.com/2008/09/09/headlines/headlines_30082964.php |df=dmy }}</ref><ref>{{cite news|url=http://www.bangkokpost.com/breaking_news/breakingnews.php?id=130526|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010151832/https://www.bangkokpost.com/most-recent/?id=130526|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|title=Court Says PM Most Resign|newspaper=[[Bangkok Post]]|df=dmy-all}}</ref>. Samak Sundaravej je umrl 24. novembra 2009 v [[Bangkok]]u v starosti 74 let zaradi [[rak jeter|raka jeter]]<ref>{{cite news|title=SAMAK ADMITS HE HAS LIVER CANCER|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/2769/samak-admits-he-has-liver-cancer|newspaper=Bangkok Post|date=19 October 2008}}</ref><ref name="bangkokpost1">{{cite news|title=Samak loses battle with cancer|url=http://www.bangkokpost.com/news/local/160920/samak-loses-cancer-battle|archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20171010153407/https://www.bangkokpost.com/archive/samak-loses-cancer-battle/160920|url-status=dead|archive-date=10 October 2017|newspaper=Bangkok Post|date=24 November 2009|df=dmy-all}}</ref><ref name="bangkokpost1"/><ref>{{cite news|first=Richard|last=Lloyd Parry|author-link=Richard Lloyd Parry|title=Ex-Thai prime minister Samak Sundaravej dies in Bangkok|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/news/world/asia/article6929249.ece|newspaper=The Times|date=24 November 2009}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=September 2024|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref>. == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sundaraviej, Samak}} [[Kategorija:Tajski politiki]] [[Kategorija:Predsedniki Vlade Tajske]] [[Kategorija:Tajski novinarjii]] 1r5ultb58ng6oxgxp8ejp4m5gi4b4eg 0 608679 6752775 6752287 2026-09-19T09:27:20Z Stebunik 55592 6752775 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Porfirij}} {{drugipomeni|Perič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Porfirij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Првослав Перић/Prvoslav Perić | native_name_lang = sr | title = [[Nadškof|beograjsko-karlovški nadškof]] | image = 2. свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022 (cropped).jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Porfirij leta 2022 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = [[Patriarhija, Beograd|Beograd]] | retired = | resigned = | elected = [[18. februar]] [[2021]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[19. februar]] [[2021]] {{small|([[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograd]])}} <br /> [[14. oktober]] [[2022]] {{small|([[Samostan Pečka patriarhija|Peć]])}} | quashed = | term_end = | predecessor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[21. april]] [[1985]] | ordained_by = [[Irenej Bulović]] | consecration = [[13. junij]] [[1999]] | consecrated_by = [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] | rank = [[patriarh]] | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1961|7|22|df=yes}} |birth_place= [[Bečej]], [[SAP Vojvodina|Vojvodina]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Prvoslav Perić |death_date= |death_place= | buried = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Radivoje Perić<br>Radojka<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021; [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014 | education = [[teologija|teolog]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]] <br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''„Mir i jedinstvo“ ''<br>'''''„Mir in enotnost“ '''''<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> | signature = Signature Porfirije.png | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Porfirij Perić''' ali '''patriarh Porfirij''' ({{lang-sr|Порфирије/Porfirije}}, {{lang-la|Porphirius}}, {{lang-en|Porphyry}}; rojen kot '''Prvoslav Perić''' {{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}); * [[22. julij]] [[1961]] [[Bečej]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; je [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 2010. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij" (slovensko)<br>''His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije'' (angleško)<ref name="spc1902"/>. Porfirij je [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev|46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve]] in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021 in [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.<ref>{{Cite web |title=Српска Православна Црква |language=sr |url=https://spc.rs/}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Porfirij (Porfirije) se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić ({{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}) med tremi otroki 22. julija 1961 v [[Vojvodina|vojvodinskem]] mestu [[Bečej]]u ([[Bačka]], [[SR Srbija|Srbija]], [[FNR Jugoslavija|Jugoslavija]]; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi [[Osinje]] pri [[Derventa|Derventi]] v [[SR Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Čurug]]u, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v [[Novi Sad |Novem Sadu]] pa je končal 1980. Zamenišil ga je v samostanu [[Visoki Dečani]] 11. aprila 1986<ref name="spc2014">{{cite web |title=Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=22 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222043853/http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«<ref>„Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]] pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.</ref> njegov duhovni oče, tedaj jeromonah [[Irenej Bulović]], sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris <ref>Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia</ref>.<ref name="Biografija.org ref">{{cite web |url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |author=Biografija.org |author-link= |title=Porfirije (patrijarh srpski) |accessdate=2021-09-12 |date=2021-03-05 |language=Serbian |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105320/https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |url-status=live }}</ref> Raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]] — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v [[Samostan Mučutište|Mušutištu]] na [[Kosovo|Kosovem]]. V hieromonaha je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svete škofovske sinode 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja baškega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je metropolit metropolita Jovana Pavlovića. Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]].<ref>{{cite web |title=Manastir Kovilj |url=http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |website=manastiriusrbiji.com |date=26 February 2015 |access-date=22 November 2020 |archive-date=29 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129194216/http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |url-status=live }}</ref> Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/ |title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Светосавље|author=Српска Патријаршија|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Nadaljeval je podiplomski študij na [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]] od 1987 do 1990; tam je tudi [[doktorat|doktoriral]] 2004 s tezo ''Možnost [[Bog|Božjega]] spoznaja pri [[Sveti Pavel|apostolu Pavlu]] po razlagi sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]'' (''Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom''; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).<ref name="spc2014"/> 2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]]. Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada [[srbščina|srbščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]], [[grščina|grščino]], [[angleščina|angleščino]] in [[nemščina|nemščino]], a sporazumeva se lahko tudi v [[ruščina|ruščini]].<ref>{{Cite web|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|title=Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|access-date=18 February 2021|website=www.rts.rs|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218150826/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|url-status=live}}</ref> === Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014) === [[File:Порфирий (Перич).JPG|thumb|upright|200px|right|<center>Porfirij nastopa kot [[škof]] januarja leta 2012]]</center> Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u blizu [[Novi Sad|Novega Sada]]. 21. novembra 1990, na Aranđelovdan, je tu prejel [[duhovniško posvečenje]] ter kot hieromenih (jeroonah) postal [[iguman]] Koviljskega samostana.<ref name="pportal">{{cite web |title=Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije |url=https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |website=p-portal.net |date=3 June 2014 |access-date=22 November 2020 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411090324/https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |url-status=live }}</ref> Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in [[noviciat|novincev]] in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: [[inteligenca|izobraženci]], [[umetnost|umetniki]], [[igra|igralci]] in [[rock]] [[glasba|glasbeniki]] zlasti iz Novega Sada in [[Beograd]]a. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z [[zloraba substanc|mamilaši]].<ref name="magazin">{{Citation | first = Aleksandra | last = Mijalković | title = Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade| newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1038 | pages = 20–22 | language = sr | date = 20 August 2017}}</ref> 14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] jegrske škofije ter ga imenoval za [[namestnik]]a Bačke škofije. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.<ref name="spc2014"/> V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« [[therapeutic community]] nazvano ''Zemlja živih'' (en: »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo ničesar skrivati.<ref>{{Cite web|title=Zemlja živih – Zajednica ''Zemlja živih''|url=https://zemljazivih.info/|access-date=2021-02-20|language=sr-RS|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126221618/https://zemljazivih.info/|url-status=live}}</ref> V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.<ref name="magazin"/> 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.<ref>{{cite web |title=Porfirije, episkop vojni |url=http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |website=e-novine.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116015251/http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Oficir i sveštenik |url=https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |website=arhiva.portalnovosti.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123192434/https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.<ref>{{cite web |title=Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski |url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |website=tportal.hr |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417020550/https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |url-status=live }}</ref> == Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023) == === Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021) === [[File:Metropolitan Porfirije, Zagreb, January, 2021.jpg|left|thumb|200px|<center>Nadškof in metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] v [[Zagreb]]u [[januar]]ja leta [[2021]]]]</center> 26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebškega metropolita]] kot naslednik [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]]. 13. julija 2014 ga je umestil [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]] v [[Stolnica Jezusovega spremenjenja, Zagreb|Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221222551/http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija Antijohijskega|Redom svetega Ignacija]] »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«<ref>»zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: "for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians"; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«</ref>.<ref name="sanktignatios">{{cite web |title=The Order of Sankt Ignatios |url=https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |website=sanktignatios.org |access-date=2 March 2021 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027113400/https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje |url=https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |website=lt.se |date=17 February 2016 |access-date=2 March 2021 |archive-date=9 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809054710/https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |url-status=live }}</ref><ref name="odlikovanje_porfiriju">{{Cite web|title=Високо oдликовање митрополиту Порфирију {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|access-date=18 February 2021|website=spc.rs|language=sr|archive-date=2 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193214/http://www.spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|url-status=live}}</ref> Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom ''Zagreb i ja se volimo javno''<ref>hr: ''Zagreb i ja se volimo javno''; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love« </ref>.<ref name="portalnovosti-knjiga"/> Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik ''[[Politika]]'', [[Radio Televizija Srbije|RTS]], ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'', [[Hrvatska radiotelevizija|HRT]], [[RTV Slovenija]] in [[Radio Televizija Republike Srpske|RTRS]].<ref name="p-portal.net-knjiga"/> 2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]], [[ZDA]]), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika [[Momčilo Đujić|Momčila Đujića]]. To je v hrvaški javosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« ("influence to all circumstances") in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« ("certain media manipulated this event"). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med [[Hrvati]] in [[Srbi]]" in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.<ref>{{Cite web|last=Vijesti.hr|title=Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme|url=https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|access-date=19 February 2021|website=Vijesti.hr|date=29 January 2016 |language=hr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420190840/https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|url-status=live}}</ref> Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot ''»Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«)''. Med znanimi imeni so bili tudi [[Ivo Josipović]], [[Rada Borić]] in [[Milorad Pupovac]].<ref>{{cite web |title=Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |website=jutarnji.hr |date=21 February 2021 |access-date=22 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221210910/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil med 2017 in 2019 član [[Sveti sinod SPC|Svetega sinoda SPC]].<ref>{{cite web |title=Communique of the Holy Assembly of Bishops |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203211109/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |url-status=live }}</ref> Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).<ref name="b92">{{Cite web|title=Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO|url=https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|access-date=18 February 2021|website=B92.net| date=18 February 2021 |language=en|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218195113/https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|url-status=live}}</ref><ref name="vaticannews">{{cite web |title="Isus – prognanik i putnik" – 25. godišnjica osnutka Udruge za |url=https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |website=vaticannews.va |date=23 January 2019 |access-date=22 February 2021 |archive-date=12 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812081732/https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH |url=https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |website=adventisti.hr |date=19 January 2019 |access-date=2 March 2021 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414081933/https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |url-status=live }}</ref> Ko je 2019 zbolel [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.<ref>{{Cite web|last=Miladinović|first=Veljko|date=16 October 2019|title=Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...|url=https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|access-date=31 October 2020|website=[[Nedeljnik]]|archive-date=26 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226070725/https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|url-status=live}}</ref> Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref> === Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)=== Obenem z izvolitvijo za novega [[patriarh]]a SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.<ref>{{cite web |title='Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |website=jutarnji.hr |date=28 February 2021 |access-date=1 March 2021 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302090655/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |url-status=live }}</ref> Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski škof]] [[Joanikij Mićović|Joanikij]], pa tudi [[Škofija Valjevo|valjevski škof]] [[Isihij Rogić|Isihij]].<ref>{{cite web |title=Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |website=b92.net | date=29 May 2021 |access-date=29 May 2021 |archive-date=29 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529165205/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |url-status=live }}</ref> Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji [[škofija Buenos Aires in Južna Amerika|Buenosaireški in južnoameriški škof]] [[Kiril Bojović|Kiril]].<ref>{{cite web |title=Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske |url=https://www.dan.co.me/vjera/pravoslavlje/episkop-kirilo-novi-administrator-eparhije-zagrebacko-ljubljanske-5178890 |website=dan.co.me |date=20 May 2023 |access-date=22 May 2023}}</ref> == Srbski patriarh (od 2021 do danes) == === Izvolitev in ustoličevanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду5.jpg|right|thumb|200px|<center>Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v [[Cerkev sv. Luka, Beograd|Cerkvi sv. Luka Evangelista]] v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Vidikovac]]]]</center> Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof [[Gregorij Durić]], ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« - na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=vijesti.me|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na [[Vračar]]ju tri mesece po smrti svojega predhodnika [[Irenej Gavrilović|Ireneja]], ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] v [[Podgorica|Podgorici]]. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, s katerim pa katoliška stran ni mogla najti skupnega jezika niti glede dileme, ki se je tikala [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] kanonizacije.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/zagrebacki-mitropolit-porfirije-izabran-za-novog-patrijarha-srpske-pravoslavne-crkve-15051683|title=Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve|publisher=Jutarnji list|author=Vlado Vurušić|place=Zagreb|language=hr|date=18. februar 2021|accessdate=27. oktober 2025}}</ref>Tako je postal 46. poglavar<ref>Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in beograski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter prvi uradni patriarh SPC</ref> ter osmi patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vse šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi (pravoslane) cerkvene poglavarje šteli na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/metropolitan_porphyry_zagreb_and_ljubljana_elected_new_patriarch_serbia.html|title=Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia|website=spc.rs|date=18 February 2021|access-date=19 February 2021}}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia |url=https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |website=cordmagazine.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218171507/https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President |url=https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |website=balkaninsight.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218161412/https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church elects new patriarch |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |website=reuters.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024532/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |url-status=live }}</ref> Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in [[Škofija Banja Luka|banjaluškim škofom]] [[Jefrem Milutinović|Jefremom]], ki jih je dobil 24.<ref>{{cite web |title=Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog |url=https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |website=rs.n1info.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218230343/https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |url-status=live }}</ref> Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz [[Samostan Sisojevac|Samostana Sisojevac]].<ref>{{cite web |title=OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat |url=https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |website=novosti.rs |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218130922/https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |url-status=live }}</ref> Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku [[Pavel Stojčević|Pavlu]] na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.<ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref> Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.<ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> Voščilo ob izvolitvi je poslal [[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhondonis|Bartolomej]],<ref>{{cite web |title=Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας |url=https://ec-patr.org/%cf%83%cf%85%ce%b3%cf%87%ce%b1%cf%81%ce%b7%cf%84%ce%ae%cf%81%ce%b9%ce%b1-%ce%b5%cf%80%ce%b9%cf%83%cf%84%ce%bf%ce%bb%ce%ae-%cf%84%ce%bf%cf%85-%ce%bf%ce%b9%ce%ba%ce%bf%cf%85%ce%bc%ce%b5%ce%bd%ce%b9/ |website=ec-patr.org |access-date=20 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411041203/https://ec-patr.org/%CF%83%CF%85%CE%B3%CF%87%CE%B1%CF%81%CE%B7%CF%84%CE%AE%CF%81%CE%B9%CE%B1-%CE%B5%CF%80%CE%B9%CF%83%CF%84%CE%BF%CE%BB%CE%AE-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%85%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9/ |url-status=live }}</ref>[[Aleksandrijski patriarhat|aleksandrijski patriarh]] [[Teodor Horeftakis|Teodor]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219193002/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[Ruski patriarhat|ruski moskovski patriarh]] [[Kiril Gundjajev|Kiril]],<ref>{{cite web |title=Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских |url=http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |website=patriarchia.ru |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218193955/http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |url-status=live }}</ref> [[Bolgarski patriarhat|bolgarski patriarh]] [[Neofit Dimitrov|Neofit]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219134033/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[antijohijski patriarhat|antijohijski patriarh]] [[Ivan Yazigi|Ivan]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219162240/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[romunski patriarhat|romunski patriarh]] [[Danijel Ciobotea|Danijel]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219092031/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> in [[Metropolija Albanija|albanski metropolit]] [[Anastazij Janullatos]].<ref>{{cite web |title=Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry |url=https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219132047/https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |url-status=live }}</ref> Tudi [[Predsedstvo Črne gore|črnogorski predsednik]] [[Milo Đukanović]], ki je februarja 2020 v pogovoru za [[Agence France-Presse|AFP]] dejal, da [[Črna gora]] potrebuje svojo lastno [[Črnogorska pravoslavna Cerkev|Črnogorsko pravoslavno Cerkev]], da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.<ref>{{cite web |title=Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije |url=https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093545/https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |url-status=live }}</ref> {{external media | float = right | width = | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=Zx91SP0i6M4 Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021], ''[[Tanjug|Tanjug News Agency]]'' }} Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela Nadangela]] v [[Beograd]]u <ref>sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu</ref>.<ref name="spc1902">{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr.html|title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned|website=spc.rs|date=19 February 2021|access-date=20 February 2021}}</ref> Patriarška znamenja sta mu izročila [[Metropolija Dabar-Bosna|dabarsko-bosenski metropolit]] [[Hrizostom Jević|Hrizostom]] in [[Škofija Budimpešta|budimski škof]] [[Lukijan Pantelić|Lukijan]]. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.<ref>{{cite web |title=Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |website=jutarnji.hr |date=19 February 2021 |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219173025/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |url-status=live }}</ref> Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva [[Ana Brnabić|Ane Brnabić]], cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom [[Aleksandar Vučić|Aleksandrom Vučićem]]. Obredu je prisostvoval tudi [[Apostolska nunciatura v Srbiji|apostolski nuncij]] [[Luciano Suriani]]; [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof in metropolit]] [[Stanislav Hočevar]], srbski [[mufti]] [[Mustafa Jusufspahić]] ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ [[Filip Karađorđević]].<ref>{{cite web |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |website=b92.net | date=19 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |url-status=live }}</ref><ref name="spc1902"/> Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za [[covid-19|korono]].<ref>{{cite web |title=Bishop of Backa tested positive for COVID-19 |url=https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=20 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220182007/https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;<ref>{{cite web|url=https://spc.rs/en/serbian-patriarch-kyr-porfirije-enthroned-in-the-patriarchate-of-pec/|title=Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć|website=spc.rs|date=14 October 2022|access-date=15 October 2022}}</ref> to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.<ref>{{cite web |title=Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24 |url=https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524113611/https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |url-status=live }}</ref> Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«. <ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> === Delovanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду2.jpg|upright|thumb|200px|<center>Patriarh [[Porfirij Perić|Porfirij]] ([[2022]]) ]]</center> Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari: #Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav #Oblekel „skafander in obiskal obolele od koronavirusa #Občuteno izrazil sočutje družini preminulega muzika in pesnika [[Đorđe Balašević |Đorđa Balaševića]] #Čestital [[Novak Đoković|Novaku Đokoviću]] za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/sport/patrijarh-porfirije-cestitao-djokovicu-pobedu-na-australijen-openu/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/tamo-daleko-pokazao-je-srpski-karakter-u-najlepsem-svetlu-patrijarh-porfirije-cestitao-dokovicu-18-gren-slem-titulu/|title="Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...": Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...|publisher=nedeljnik.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše [[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]] na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas".<ref>{{cite web|url=https://n1info.rs/region/patrijarh-porfirije-stradalima-u-majskim-poljanama-porucio-racunajte-na-nas/|title=Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=n1info.rs|author=N1 Beograd|place=Beograd|language=sr|date=27. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo. #Poudaril je v zvezi s pandemijo [[covid-19|covida-19]] nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protivepidemijske ukrepe". #Omenivši, da je „Kristus ljubezen", je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813 |title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> 25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« ("a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization").<ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije meets with President Vucic |url=http://spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |website=spc.rs |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225160728/http://www.spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225213726/https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |url-status=live }}</ref> 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje [[Majske Poljane|Majskih Poljan]] in [[Glina, Hrvaška|Gline]], ki ga je 2020 prizadejal hud »[[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]]« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.<ref>{{cite web |title=Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |website=jutarnji.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=27 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227173828/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao |url=https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |website=24sata.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=14 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210314062359/https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |url-status=live }}</ref> 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.<ref>{{cite web |url=https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |title=Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: "Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost" |date=3 March 2021 |work=dnevnik.hr |language=hr |access-date=3 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303121056/https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=5 March 2021 |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304122729/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |website=[[Jutarnji list]] |date=3 March 2021 |access-date=5 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303142323/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |url-status=live }}</ref> Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised "further strengthening of their firm friendly relations" |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122350/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122348/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.<ref>{{cite journal |last1=Todorovic |first1=Milos |title=Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations |journal=Journal of Balkan and Black Sea Studies |date=2024 |issue=12 |pages=112–113 |doi=10.56679/balkar.1449077 |url=https://www.academia.edu/121450973 |access-date=4 July 2024}}</ref> Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi [[verouk]] dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.<ref>{{Cite web|date=5 November 2021|title=Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/|url-status=live|access-date=2021-11-06|website=Danas|language=sr-RS|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171145/https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-11-04|title=Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa|url=https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|access-date=2021-11-06|website=www.021.rs|language=sr|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171148/https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|url-status=live}}</ref> Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.<ref>{{cite web |title=Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |website=abcnews.go.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081347/https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement |url=https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |website=reuters.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081338/https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |url-status=live }}</ref> === Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo === [[File:4Свјетлопис дијела Спасовданске литије у Биограду 2023.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] med obredi na »Spasovdan« <ref>"Spasovdan" je istoveten kot pri katoličanih praznik [[Gospodov vnebohod|Gospodovega vnebohoda]]. Tudi pri pravoslavnih nosijo "nebo", ki ga pa katoličani nosijo za "Telovo". Tako kot po juijanskem (starem), je tudi po gregorijanskem (novem) koledarju "Spasovdan" premakljiv praznik in pada na 40. dan po Veliki noči</ref>v [[Beograd]]u [[2023]].]] </center> 16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.<ref>{{Cite web |last= |date=16 May 2022 |title=Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone |url=https://orthodoxtimes.com/church-of-serbia-for-north-macedonia-we-are-not-under-the-influence-or-pressure-of-anyone/ |access-date=2022-05-16 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |date=16 May 2022 |title=Саопштење Светог Архијерејског Сабора |url=http://www.spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |url-status=dead |website=spc.rs |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621182450/https://spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |archive-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-05-16 |title=The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press |url=https://www.slobodenpecat.mk/en/soborot-na-spc-odobri-kanonsko-edinstvo-na-mpc-oa/ |access-date=2022-05-16 |website=Слободен печат |language=en}}</ref> 24. maja 2022 je Porfirij med [[somaševanje]]m s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC ("the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.").<ref>{{Cite web |date=2022-05-24 |title=Serbian Patriarch Brings "Good News" to Newly-Recognised Macedonian Church |url=https://balkaninsight.com/2022/05/24/serbian-patriarch-brings-good-news-to-newly-recognised-macedonian-church/ |access-date=2022-05-24 |website=Balkan Insight |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO) |url=https://orthochristian.com/146311.html |access-date=2022-05-24 |website=OrthoChristian.Com}}</ref><ref>{{Cite web |last= |title=Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid |url=https://orthodoxtimes.com/patriarchate-of-serbia-recognizes-the-autocephaly-of-archdiocese-of-ohrid/ |access-date=2022-05-24 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref> 26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim [[Merdare]] obisk Peške patriarhije.<ref>{{Cite news |title=Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana. |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/patrijarh-porfirije-danas-su-vrata-na-mom-domu-za-mene-zakljucana-samo-sam-na-kosovu}}</ref> Srbska vojska in policija sta uvedli stopnjo najvišje pripravljenosti na prehodu [[Jarinje]].<ref>{{Cite news |title=Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja |url=https://rs.n1info.com/vesti/vojska-srbije-postavila-sest-haubica-u-blizini-jarinja/}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup-26-12-2022}}</ref><ref>{{Cite news |title=Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4077586/po-naredjenju-predsednika-i-vrhovnog-komandanta-vucica-podignuta-borbena-gotovost-pripadnika-mup-srbije}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup/eqczp7n}}</ref> === Medverski odnosi === Ob priliki muslimanskega praznovanja [[Ramazanski bajram|Ramazanskega bajrama]] »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med [[pravoslavci]] in [[muslimani]].<ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524115411/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |url-status=live }}</ref> === V Sloveniji kot doma === Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je imel Porfirij urejene odnose s Katoliško Cerkvijo v Sloveniji. Ko je postal patriarh, pa so se ti odnosi še utrdili. Sredi septembra 2026 je v spremstvu obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda. Na nedejo, 13. septembra, je namreč vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ob navzočnosti predsednika SŠK škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]]. V soboto pa je med zahvano molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini: :"Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre." Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda|title=Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda|publisher=Katoliški tednik Družina|author=STA. M. P.|place=Ljubljana|language=sl|date=14. september 2026|accessdate=14. september 2026}}</ref> == Moralna in politična vprašanja == === Domače zadeve === Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.<ref>{{Cite web|title=Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године|trans-title=Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|access-date=2021-03-02|website=Politika Online|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302225231/http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|url-status=live|language=sr}}</ref> Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico [[Maja Popović|Majo Popović]], da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=2021-05-24 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524114308/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |url-status=live |date=2021-05-24 }}</ref> === Študentovske "blokade" === Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad]], ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.<ref>{{Cite news|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2025/3/20/porfirije-kao-saucesnik-vuciceve-vlasti|title=Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti|trans-title=Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government|date=2025-03-20|publisher=Al Jazeera Balkans|language=sr}}</ref> [[Metropolija Zvornik-Tuzla |Zvorniško tuzlanski metropolit]] [[Fotij|Fotij]] je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so „rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog [[Milan Klisura]] ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi oddaljuje od cerkve. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog [[Vukašin Miličević]], da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Mednarodni odnosi === [[File:Patr.Porfirije.jpg|right|thumb|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] sprejema [[Grčija|grškega]] ministra za zunanje zadeve [[Nikos Dendias|Nikosa Dendiasa]]]]</center> V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za [[HTV|Hrvaško televizijjo]] je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovenccev]]; izrazil je tudi mnenje, da mora biti [[Jasenovac]] prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.<ref>{{cite web |title=Intervju Patrijarha Porfirija za HRT |trans-title=Interview of Patriarch Porfirije for HRT |url=http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |website=mitropolija-zagrebacka.org |date=2021-03-20 |access-date=2021-03-22 |archive-date=2022-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105323/http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |url-status=live |language=sr }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije |trans-title=Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization |url=https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |website=vijesti.hrt.hr |access-date=2021-03-22 |archive-date=2021-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321165113/https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |url-status=live |language=hr }}</ref> Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast [[Ruska pravoslavna Cerkev|moskovskega patriarhata]];<ref>{{Cite web |date=2022-02-28 |title=Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini |trans-title=Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |access-date=2022-02-28 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227182608/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |url-status=live |language=sr }}</ref><ref name="OrthTimes">{{cite web|url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|publisher=Orthodox Times|title=Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine|date=2022-03-01|access-date=2022-03-01|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150700/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|url-status=live}}</ref> opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna [[Ukrajinska pravoslavna Cerkev]] in njen metropolit [[Epifanij Dumenko|Epifanij]], ter da ni bil omenjen [[Ruski napad na Ukrajino 2022|Ruski napad na Ukrajino]].<ref name="OrthTimes" /> Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]] obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; "color revolution"), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da naprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/da-li-je-patrijarh-porfirije-upravo-podrzao-studentske-blokade/?utm_source=%28direct%29&utm_medium=najcitanije_singlepost_sidebar|title=Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?|publisher=nova.rs|author=Andrija Lazarević|place=Beograd|language=sr|date=14. december 2024|accessdate=15. december 2024}}</ref> Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.<ref>{{Cite web|url=http://en.kremlin.ru/events/president/news/76775|title=Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia|date=2025-04-22|publisher=President of Russia Official Website}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://balkaninsight.com/2025/04/23/serbian-patriarch-criticised-for-denouncing-student-protests-on-moscow-visit/|title=Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit|date=2025-04-24|publisher=Balkan Insight}}</ref> == Prosvetno delovanje == === Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj) === Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik ({{lang-sr|Srpsko privredno društvo Fondacija "Privrednik"}}) v vojvodinskem Novem Sadu.<ref>{{cite web |title=About Privrednik Foundation |url=http://fondprivrednik.org.rs/ |website=fondprivrednik.org.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=26 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126202407/http://fondprivrednik.org.rs/ |url-status=live }}</ref> Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/|title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Православље|author=a|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=14. september 2026}}</ref> === Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)=== 2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« ({{lang-en|Council of the Republic Broadcasting Agency}}; {{lang-sr|Republička radiodifuzna agencija, RRA}}), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« ({{lang-en|Regulatory Authority of Electronic Media}}; {{lang-sr|Regulatorno telo za elektronske medije}}). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.<ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije |url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |website=istinomer.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218152733/https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |url-status=live }}</ref> 29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.<ref>{{cite web |title=Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić |url=https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |website=nezavisne.com |date=29 July 2008 |access-date=22 November 2020 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420233929/https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik |url=https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |website=ekapija.com |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105330/https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |url-status=live }}</ref> 2010 je odbor RRA zahteval od [[TV Pink (Srbija)|TV Pink]], da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.<ref>{{cite web |title=Savremeni čovek je izgubio stid |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |website=politika.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=6 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006084833/http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |url-status=live }}</ref> 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.<ref>{{cite web |title=Zabraniti emitovanje rijalitija uživo |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |website=rts.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105325/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |url-status=live }}</ref> Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo ''Dvor'' (»The Palace«).<ref>{{cite web |title=Javnost, profit ili zabrana |url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |website=vreme.com | date=2 March 2011 |access-date=26 February 2021 |archive-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307155328/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |url-status=live }}</ref> Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA |url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |website=mondo.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417195710/https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |url-status=live }}</ref> Nasledil ga je [[Goran Karadžić]], ki ga je priporočil prav Porfirij.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA |url=http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |website=rem.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305184831/http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |url-status=live }}</ref> == Akademsko uveljavljanje == Ko je 2004 doktoriral na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens)]], je Porfirij postal [[docent]] na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]], s katerim je več let sodeloval na več področjih.<ref>{{cite web |title=Биографија Митрополита др Порфирија Перића |url=https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |website=bfspc.bg.ac.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413174101/https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="oslobodjenje">{{Cite web|date=2021-02-18|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=2021-02-19|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Kot redni [[profesor]] na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.<ref name="oslobodjenje"/> === Nagrade in priznanja === # Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)<ref name="b92"/><ref name="vaticannews"/> # „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija|Redom svetega Ignacija]] (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)<ref name="sanktignatios"/><ref name="odlikovanje_porfiriju"/> # Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo [[Vladimir Matijević|Vladimirja Matijevića]]« (2022; by [[Privrednik|Srpsko privredno društvo ''Privrednik'']]<ref>{{cite web |title=120 stipendista u godini jubileja |url=https://p-portal.net/120-stipendista-u-godini-jubileja/ |website=p-portal.net |date=14 December 2022 |access-date=4 January 2023}}</ref> #[[Red Republike Srbske]] z lento. [[Republika Srbska]] (28. februar 2023).<ref>{{Cite web |url=https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|title=Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти |access-date=2024-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322230719/https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|url-status=live}}</ref> # [[Srbska pravoslavna Cerkev]]: »Red svetih novih mučencev [[Škofija Bihać in Petrovac|Škofije Bihać in Petrovac]]« (2024)<ref>{{Cite web |last=Srpska |first=RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of |title=Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO) |url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=477420 |access-date=2024-07-31 |website=REPUBLIKA SRPSKA - RTRS}}</ref> # „Red prepodobnega očeta [[Justin Popović|Justina]]“ mu je podelila [[Škofija Valjevo]] (2024). # „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila [[Ruska pravoslavna Cerkev]] (2025)<ref name=":0">{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira |url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/patrijarhu-porfiriju-nakon-liturgije-u-moskvi-urucen-pocasni-doktorat-i-orden-svetog-ravnoapostolnog-kneza-vladimira_1623512.html |access-date=2025-04-25 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> # „Moskovska bogoslovna akademija“ pri [[Univerza v Moskvi|Moskovski univerzi]] mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)<ref name=":0" /> == Dela == ;knjige * (2015) ''Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu'' (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o [[Bog]]u, [[človek]]u in [[svet]]u«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)<ref name="b92"/><ref>{{cite book |title=Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu |url=https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |year=2015 |isbn=9788674051603 |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105324/https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |url-status=live }}</ref> * (2016) ''Zagreb i ja se volimo javno'' (»[[Zagreb]] in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)<ref name="korisnaknjiga">{{cite web |title=Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić |url=https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |website=korisnaknjiga.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420102421/https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |url-status=live }}</ref><ref name="portalnovosti-knjiga">{{cite web |title=Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno' |url=https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |website=portalnovosti.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=30 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181030075454/https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |url-status=live }}</ref><ref name="p-portal.net-knjiga">{{cite web |title=Mitropolit Porfirije predstavio knjigu "Zagreb i ja se volimo javno" |url=https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |website=p-portal.net |date=30 June 2017 |access-date=28 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411085804/https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |url-status=live }}</ref> * (2020) ''Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla'' (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije [[Sveti Pavel|apostola Pavla]]«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)<ref name="b92"/> <small>Vir: ''[https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric.pdf Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)]''</small> ;Izbrani članki * (2011) ''E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy''<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/192960268|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105342/https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/192960268|url-status=live}}</ref> * (2012) ''Kosovo je naš krst'' (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Kosovo je naš krst|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1539313129|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2015) ''Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata'' (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024547/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog'' (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024548/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Misionarski i pastirski rad Svetoga Save'' (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Misionarski i pastirski rad Svetoga|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024619/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|url-status=live}}</ref> * (2020) ''Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima'' (''Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom''; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)<ref>{{Cite web|last=Марибор|first=IZUM-Институт информацијских знаности|title=Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/17910281|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2020) ''Antropologija Svetog Apostola Pavla'' (''Antropologija svetega apostola Pavla''; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Antropologija Svetog Apostola Pavla|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/22991113|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><br>„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“}} {{navedek|''»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“}} {{navedek|''»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«''<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><br>„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“}} {{navedek|''»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Porfirij Perić}} {{DEFAULTSORT:Perić, Porfirij}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/76/1/BogatajPotisek.pdf Edinost in dialog 76 (2021) 341–344 | Bogataj & Potisek ''Novi srbski patriarh Porfirije – znanec Slovencev Porfirije, the New Serbian Patriarch – Acquaintance of Slovenes''] *[https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-sodisce-porfirija-obsodilo-zaradi-mobinga-nad-duhovniki.html Ljubljansko sodišče patriarha Porfirija obsodilo zaradi mobinga | 24ur.com] ;{{ikona sr}} *[https://time.rs/cw/640ab8d7ed/s-tobom-ucestvujemo-u-borbama-patrijarh-porfirije-uputio-cestitku-novaku-djokovicu-na-pobedi-u-velikom-finalu.html "S TOBOM UČESTVUJEMO U BORBAMA" Patrijarh Porfirije uputio čestitku Novaku Đokoviću na pobedi u velikom finalu] *[https://www.instagram.com/porfirije_patrijarh/ Званични инстаграм налог патријарха Порфирија (Uradna stran instagrama patriarha Porfirija)] *[https://www.youtube.com/watch?v=nAErdzqTLgg Устоличење Патријарха српског Порфирија (Umeščanje srbskega patriarha Porfirija) |Youtube] *[http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/51057/Episkop-Porfirije-uredjuje-medijsko-nebo-Srbije Епископ Порфирије уређује медијско небо Србије (Škof Porfirij urejuje spletno nebo Srbije) |Blic, 30. julij 2008] *[http://www.politika.rs/scc/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid Интервју: Савременми човек је изгубио стид (Sodobni človek je izgubil sramežljivost) |Dnevnik „Politika“, 30. maj 2010] ;{{ikona en}} *[http://spc.rs/eng/biography_archbishop_pec_metropolitan_belgradekarlovci_and_serbian_patriarch_porfirije_peric Biography of Patriarch Porfirije | spc.rs] *[http://mitropolija-zagrebacka.org/episkop/ Biography of Metropolitan Porfirije |Mitropolija Zagrebačka] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= nov naslov}} {{s-ttl|title= [[Škofija Jegra|jegrski naslovni škof]] | years = 1999&ndash;2014}} {{s-aft|after= [[Jeronim Močević]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebški metropolit]] | years = 2014&ndash;2021}} {{s-aft|after= [[Kirilo Bojović]]}} {{s-bef|before= [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2021&ndash;sedaj}} {{s-aft|after= - }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni v Bečeju]] [[Kategorija:Vojvodinski Srbi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] 1f2kx0i99hq7nf2w622wej5y88jfkyl 0 608739 6752690 6752022 2026-09-19T01:39:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752690 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Kristus Kralj}} {{drugipomeni|Cerkev Kristusa Kralja}} {{Infopolje Cerkev | name = Cerkev Kristusa Kralja, Beograd | fullname = Sostolnica Kristusa Kralja v Beogradu | image = CrkvaKristaKraljaBeograd.jpg | caption = Pogled na Beograjsko sostolnico s Kronske ulice s plakatom: ''Oče usmiljenja te kliče'' | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Vračar | country = Srbija | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | previous denomination = | dedication = [[Kristus Kralj]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[župnijska cerkev]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd --> | former name = Kapela sv. [[Ladislav I. Ogrski|Ladislava Ogrskega]] | bull date = | founded date = [[7. december]] [[1927]] | founder = [[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] | groundbreaking = [[1924]] | completed date = [[1926]] | consecrated date = [[31. oktober]] [[1926]] na [[Kristus Kralj (praznik)|praznik Kristusa Kralja]]<br>[[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafael Rodić]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[nadškof]] [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] | people = | architect = | architectural type = [[neoromanika]] | style = [[sodoben]] | capacity = 200 | length = 15m | width = 9,5m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = 3 | bells hung = | bell weight = | parish= [[Kristus Kralj]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Sostolnica Kristusa Kralja''', prej '''Stolnica Kristusa Kralja''', tudi '''Cerkev Kristusa Kralja''' ({{lang-en|Co-cathedral of Christ the King}}; {{lang-sr|Конкатедрала Криста Краља/Konkatedrala Krista Kralja}}) je [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Kronski ulici 23'', v osrednji beograjski občini [[Vračar]]ju, ([[Srbija]]). To je najstarejša delujoča katoliška cerkev v Starem Beogradu, tj. v mestu vzhodno od Save in južno od Donave. Kot Kapela sv. Ladislava Kralja je bila zgrajena 1880-ih let 19. stoletja. Takrat je služila potrebam avstro-ogrskega veleposlaništva pri [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]]. V katoliško stolnico so jo z dozidavami preurejevali med 1924 in 1988, ko je postala sostolnica [[Nadškofija Beograd|Beograjske nadškofije]]. Takrat je imenoval za stolnico [[Nadškofija Beograd|beograjski nadškof]] [[Franc Perko|Perko]] tkim. „Francosko cerkev“ na Čuburi oziroma na Neimaru — v neposredni bližini "Nove cerkve sv. Sava na Vračarju" —, [[Stolnica BDM, Beograd|Cerkev Blažene Device Marije]], ki ima edina na celem staro- in novobeograjskem področju dovolj prostora za upravne in druge potrebne stavbe Nadškofije. == Zgodovina == [[File:Bg-0613 Sostolnica-Kristusa-Kralja.jpg|thumb|200px|left|<center>Pogled na sostolnico z dvorišča Škofijske palače]]</center> [[File:Bg-Krist-Kralj 1926-rekonstrukcija.jpg|thumb|200px|left|<center>Načrti za prenovo zunanjščine [[Sostolnica Kristusa Kralja, Beograd|Cerkve Kristusa Kralja v Beogradu]] [[1926]]<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref>]]</center> Cerkev Kristusa Kralja je najstarejša katoliška [[cerkev (stavba) |cerkev]] na ožjem (staro) [[Beograd|beograjskem]] področju; pri tem ne računamo zraven [[Zemun]]a in Novega Beograda (ki pa tako nima nobene katoliške cerkve ali kapele), ampak le ožje področje Starega Beograda južno od Donave in vzhodno od Save.<ref name="crkva2">{{cite web|title=Crkva Krista Kralja: Najstarija beogradska župa|url=https://www.danas.rs/beograd/crkva-krista-kralja-najstarija-beogradska-zupa/|website=danas.rs|date=3. december 2017}}</ref> Po mnenju nekaterih [[zgodovinar]]jev je uživala Katoliška Cerkev — podobno kot tudi vse druge priznane verske skupnosti — v [[Kraljevina Jugoslavija|Stari Jugoslaviji]] popolno svobodo delovanja. Načeloma je morda to držalo, vendar je bila praksa drugačna in bolj naklonjena [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbski pravoslavni Cerkvi (SPC)]]; zato drugi [[zgodovinar]]ji ugotavljajo, da je bila v primeri s SPC Katoliška Cerkev za marikaj prikrajšana in v slabšem položaju, zlasti kar se tiče gmotne podpore — čeprav številčno na državni ravni ni mnogo zaostajala. Seveda pa je bila na področjih z večinskim katoliškim prebivalstvom v boljšem položaju, kar velja zlasti za Slovenijo in dele Hrvaške.<ref>{{navedi splet|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/article/view/920/1197 |title= Vpogled v Sklepanje jugoslovanskega konkordata in konkordatska kriza leta 1937|publisher= Zgodovinski časopis, Ljubljana 65/2011 (143), št. 1-2, str. 84–115|author=Gašper Mithans|place=Ljubljana|date=2011 |accessdate=11. september 2024}}</ref> Ker je ta neobhodna pomoč — kljub izrečni omembi v konkordatu in mnogim vztrajnim prošnjam — izostajala, je to bistveno in usodno oviralo napredek nove nadškofije. Namerno ali naključno nagajanje se vidi iz tega, da nadškofija ni dobila za novo stolnico in pripadajoča poslopja niti enega veljavnega gradbenega dovoljenja vse obdobje [[Ivan Rafael Rodić|Rodičevega]] škofovanja, pa tudi ne do dneva dandanašnjega (2026) — sto let po ustanovitvi nadškofije in prihodu njenega nadškofa v prestolnico nove države. Kljub temu moramo priznati, da so se razmere zlasti za časa preudarnega in uravnovešenega [[Stanislav Hočevar|Hočevarjevega]] škofovanja obrnile precej na bolje in da je tako državna kot mestna oblast pomembno podprla več nadškofovih načrtov, zlasti pa ureditev okolice in same nove stolnice, ki je bila izbrano zaradi ugodnejše lege in zadostnega prostora na [[Vračar]]ju. Za prejšnjo kapelo oziroma cerkev, ki je bila posvečena sv. Ladislavu Ogrskemu, je napravil načrte in vodil dela srbski stavbenik [[Jovan Ilkić]].<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref> Obstaja pa tudi izvirni načrt za povečanje oziroma podaljšanje te cerkvica iz leta 1926. Kot projektant je podpisano podjetje iz [[Nagybecskerek|Bečkereka]] "Tuner i Vagner". Kamnoseško in gradbeno podjetje Tuner obstaja tam še danes in razumljivo, da je Rodić zaposlil podjetje iz kraja, v katerem je dotlej bil škofijski upravitelj. To podjetje je osnovano 1849 in se danes imenuje "Kamenorezačka radnja Tuner 1849".<ref>{{cite web|url=https://www.facebook.com/watch/?v=2068687797100245|title= Kamenorezačka radnja Tuner 1849 Nemanjina 9, Zrenjanin.|publisher=facebook.com|author=|place=Zrenjanin|language=sr|date=|accessdate=17. september 2026}}</ref>Pri delih naj bi sodeloval tudi ruski arhitekt [[Aleksander Bunjin]].<ref>{{cite web|url=https://beotura.rs/crkva-krista-kralja-2/|title=Crkva Krista Kralja|publisher=beotura.rs|author=Ana Serafijanović|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=16. september 2026}}</ref> Graditi so jo začeli leta 1924. Že od druge polovice 19. stoletja so bili v teku pogovori med [[Sveti sedež|Svetim sedežem]] in [[Kneževina Srbija|Kneževino Srbijo]] in pozneje tudi s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] malodane celo stoletje glede pravne ureditve cerkvenega položaja, ki pa kljub temu, da jih je vodil med drugim tudi sposobni [[apostolska uprava|apostolski upravitelj]] in velik prijatelj Srbov [[Jugoslavija|jugoslovansko]] usmerjeni škof [[Josip Juraj Strossmayer|Strossmayer]], zaradi sovražnega odnosa do "tujih" katoličanov, niso prinesli — kljub povečanju katoliškega prebivalstva – nikakršnih rezultatov. Šele 1914 je prišlo do sklepanja konkordata, po katerem bi lahko tudi na tem področju prišlo do urejene cerkvene ureditve. Prva svetovna vojna je te dejavnosti preprečila. Katoličani so se zbirali še naprej v mali kapeli [[Ladislav I. Ogrski|svetega Ladislava]], ki se je nahajala na področju avstroogrskega veleposlaništva, zgrajena sicer le za duhovne potrebe tega osebja. Po koncu svetovne vojne je pogovore nadaljeval [[papež Benedikt XV.]], a k uspešnem koncu pripeljal [[papež Pij XI.]], ki je 1924 imenoval kot prvega [[apostolski nuncij|nuncija]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] [[Ermenegildo Pellegrinetti|Ermenegilda Pellegrinettija]] ter udejanjil redno cerkveno hierarhijo na področju nekdanje Kraljevine Srbije z nadškofijo v Beogradu in škofijo v Skopju, kar je vseboval že stari konkordat iz leta 1914. 29. oktobra 1924 je torej papež Pij XI. imenoval in posvetil prvega beograjskega nadškofa v novi zgodovini v osebi [[frančiškani|frančiškana]] [[Ivan Rafael Rodić|Rafaela Rodića]]. Začasno je Ladislavova kapela postala nova župnija in tudi stolnica. S privoljenjem avstrijske vlade, a z denarno pomočjo Sv. Sedeža je bilo kupljeno zemljišče z ambasado, vrtom in kapelo, medtem ko je jugoslovanska vlada zavlačevala s plačilom obljubljenega deleža. Čeprav je stari konkordat s Kraljevino Srbijo iz 1914 zagotavljal, da bo država zgradila škofovo rezidenco, stolnico in semenišče, do tega nikoli ni prišlo. Kapela je bila preurejena in povečana do današnje velikosti, ki je bila za takratno naraščajoče število katoličanov občutno premajhna. Po nekaterih ocenah je namreč takrat Beograd štel okrog 200.000 prebivalcev, od katerih je bilo okrog polovica katoličanov, ki so prišli v glavno mesto iskat dela tudi kot vojaški in civilni uradniki, izobraženci, obrtniki ali navadni delavci s področja bivše monarhije, ki je pripadlo Jugoslaviji. Za današnje potrebe, ko se je po [[Razpad Jugoslavije|Razpadu Jugoslavije]] število vernikov zmanjšalo, pa je za župnijske potrebe večkrat še prevelika. Gradnja cerkve je napredovala in dela so bila dokončana in posvečena 31. oktobra 1926 na predhodno leto uvedeni praznik [[Kristus Kralj|Kristusa Kralja]], ko je cerkev dobila imenovanje po njem. Naslednje leto so nabavljene nove [[orgle]] in [[zvon]]ovi. Med 1966 in 1971, ko je bil župnik [[Slovenci|slovenski]] [[salezijanci|salezijanec]] [[Ciril Zajec]], nato pa [[Herman Habič]], je bila zgrajena veroučna dvorana, [[prezbiterij]] je bil preurejen po [[Drugi vatikanski koncil|koncilskih]] bogoslužnih navodilih, a da prejšnja oprema ni bila ustrezno uporabljena v novih okoliščinah, kot se je to dogajalo pri mnogih podobnih ne dovolj premišljenih preureditvah po Jugoslaviji in drugod po katoliškem svetu. Od 1988, ko je bila posvečena nova [[Stolnica BDM, Beograd|Beograjska stolnica Blažene Device Marije]] blizu nove pravoslavne [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkve sv. Sava]] na [[Vračar]]ju, je cerkev Kristusa Kralja prenehala biti stolnica, ampak je odslej bila ponižana na sostolnico.<ref name="nbz"><ref>[https://kc.org.rs/uznesenje-bl-dj-marije-beograd/ Blažena Djevica Marija – katedrala Beogradske nadbiskupije] Uradna stran Beograjske nadškofije v srbohrvaščini</ref>. Za nadškofovsko rezidenco, župnišče in cerkev so bila kupljena poslopja bivšega [[Avstro-Ogrska|avstroogrskega]] veleposlaništva tekom 1925, vendar je liberalno-nacionalistično usmerjena vlada s plačevanjem denarnih obveznosti že od začetka namerno zavlačevala in tako še dodatno prispevala k poznejšemu bankrotu nadškofije, ki jo je že dovolj težil dolg banatske uprave glede Krizinovega semenišča. Zaradi slepomišenja mestnih in državnih dejavnikov ter sovražnega odnosa do te tuje verske skupnosti, ki po njihovih krivičnih očitkih ni državnotvorna, ampak med pravoslavci vrši unijačenje in prozelitizem, ima ta "stolnica" oziroma sedaj "sostolnica" še vedno nadškofijsko rezidenco v nekdanji ambasadi. V Stari Jugoslaviji liberalno-nacionalistične oblasti nadalje niso dovolile normalnega zvonika in tako je še sedaj njen zvonik skromnejši in manjši, kot pa ga ima katerakoli podružnica na slovenskem podeželju.<ref>{{cite web|url=https://hrcak.srce.hr/file/314945|title=Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine|publisher=Hrčak.srce.hr|author=Zlatko Matijević|place=Zagreb|date=1985|accessdate=8. avgust 2024|archive-date=2025-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20251013015656/https://hrcak.srce.hr/file/314945|url-status=dead}}</ref> Resnici na ljubo moramo dodati, da so se razmere v zadnjih desetletjih obrnile v pozitivno smer. Ta cerkvica je postala prva župnijska cerkev in začasna stolnica, ki so jo do 31. oktobr 1926 povečali do današnje velikosti ter jo na praznik Kristusa Kralja posvetili novemu patronu — Kristusu Kralju.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> V tej cerkvi so bile po koncilski liturgični prenovi nedeljske maše na več jezikih — zjutraj tudi v slovenščini, kar je Hočevarjev naslednik [[László Német|Német]] kratkomalo odpravil. Tukaj so tudi maše in verouk največ v angleščini, da lahko prisostvuje [[diplomatski zbor]] s svojimi družinami; pri srbski vladi je namreč veliko tujih predstavnikov katoliške vere. Poleg tega je v tej cerkvi oziroma župniji zelo razvito karitativno in socialno delovanje, pa tudi cerkveno petje; tu je sedež tudi [[Ekumenski moški zbor|Ekumenskega moškega zbora]], ki ga sestavljajo večinoma Slovenci, pa tudi predstavniki drugih narodov, a nastopajo po katoliških in pravoslavnih beograjskih cerkvah ob njihovih cerkvenih praznikih – žegnanjih ali slavah. == Opis cerkve == [[File:Bg-0633 Nadškof-Hočevar-mašuje.jpg|thumb|200px|right|<center>Pogled proti koru: nadškof [[Stanislav Hočevar|Hočevar]] mašuje slovenskim romarjem ([[2011]]) ]]</center> [[File:Bg-0619 Josip-Ujčič-grobnica.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Josip Ujčić|Ujčičeva]] grobnica pred vhodom v zakristijo]]</center> === Položaj === Ta cerkvena stavba se nahaja v mestni četrti „Kronski venec“ („Krunski Venac“), ker ob tej isti ulici stoji „Kronski“ oziroma „Kraljevi dvorec“, ki pa ima danes drugega lastnika in drugačno vlogo. Spada v [[Občina Vračar, Beograd|Občino Vračar]]. Na tem področju so stavbe iz konca 19. in začetka 20. stoletja ter vsebuje nedaleč proč več poslopij osrednjega državnega pomena kot so "Skupščina republike Srbije", ki je bila za časa Jugoslavije "Zvezna skupščina" oziroma Parlament. Zanimivo, da v njenem atriju kraljujejo nadčloveški visoki in lepo izdelani kipi glavnih vladarjev v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] ali "Stari Jugoslaviji" priznanih jugoslovanskih narodov: Slovencev ([[Samo (kralj)|kralj Samo]]), Hrvatov ([[kralj Tomislav]]) in Srbov ([[Štefan Dušan|car Dušan]]). Tam ima svoje mesto tudi „Stari dvorec“, pa že omenjena „Kraljeva palača“ oziroma danes „Novi dvorec“ z urejenimi parki, "Osrednja Pošta", razna veleposlaništva in druge pomembne civilne in verske ustanove. === Zunanjost === Zaradi omejenega prostora je ta katoliška sostolnica bolj skromnih razsežnosti, vendar zaradi malega števila vernikov danes popolnoma zadostuje za njihovo duhovno oskrbo. Njena velikost ne presega velikosti kake slovenske podružnice in je dolga 15m, široka pa 9,5m.<ref>{{cite web|url=https://arhiva2.alo.rs/vesti/1685509/hram-krista-kralja-na-vracaru.html|title=Hram Krista Kralja na Vračaru. Vesti|publisher=alo.rs|author=E.A.|place=Beograd|language=sr|date=16. november 2019|accessdate=16. september 2026}}</ref> Kompleks gleda na Kronsko ulico, eno najpomembnejših ulic v starem Beogradu. Pred cerkvijo je majhno dvorišče, ki ga obdajajo kovanoželezna vrata z gotskimi motivi. Pročelje cerkve Kristusa Kralja je s štukaturnim vencem razdeljeno na dva vodoravna pasova: spodnji pas ima portal, ki ga podpirata dva korintska stebra in ga krasi mozaična luneta s prikazom »Blagoslavljajočega Kristusa«. Zgornji pas ima veliko okroglo obokano okno in venec, ki ga podpirata dva nosilca in je okrašen z motivom visečih lokov. Levo od cerkvene fasade je zvonik z zvonico in zvonovi, ki se odpira na zunanjost s tremi okni s stebrički. Desno od cerkve pa je dvonadstropno župnišče s štirimi pravokotnimi okni na pročelju; levo od vhoda v župnišče pa je jedilnica. Iz cerkve se pride v prostorno zakristijo in od tod na nadškofijsko dvorišče s palačo. Zadaj za cerkvijo je prostorna dvorana za verouk, srečanja, pevske vaje in prireditve. === Notranjost === [[File:Interior of the Christ the King church in Belgrade.jpg|thumb|right|200px|<center>Srednja ladja in prezbiterij]]</center> [[File:Bg-0623 Gabrijel-Bukatko-grb.jpg|thumb|right|200px|<center>Grb nadškofa [[Gabrijel Bukatko|Bukatka]]:<br>''Po [[Sveta Marija|Bogorodici]] h [[Jezus Kristus|Kristusu]] ]]</center> Notranjščina cerkve Kristusa Kralja je razdeljena na tri ladje, ki jih prekriva banjast obok. Nad pasom iz belega kararskega marmorja so vzdolž ladij nameščene umetniško iz hrastovega lesa izrezljane postaje križevega pota (duborez), ki jih je napravil beograjski Slovenec. Via crucis se končuje s 16. postajo "Jezusovega vstajenja" s slovenskim napisom: „Veselo alelujo!“ Prva postaja pa je smiselno "Zadnja večerja". Okenski vitraži vsebujejo prizore iz življenja Jezusa in Marije. Na koncu stranskih ladij se nahaja prečna ladja (transept), ki se zaključuje z dvema rahlo izstopajočima polkrožnima apsidama. V njima sta nameščena marnorna oltarja, od katerih je desni posvečen svetemu Jožefu, levi pa Lurški Materi Božji, ki služi tudi za hranjenje Najsvetejšega. Prezbiterij je bil v celoti prilagojen v skladu s [[Drugi vatikanski koncil|koncilskimi]] [[bogoslužje|bogoslužnimi]] predpisi v šestdesetih letih 20. stoletja pod vodstvom arhitekta [[Augusto Ranocchi|Augusta Ranocchija]]<ref>Augusto Ranocchi (* Urbania 18. мај 1931 † Rim 25. december 2011) je bil italijanski stavbenik in umetnik.</ref>. Apsido so takrat okrasili z velikim sodobnim mozaikom s podobo Kristusa Kralja, ki pa precej odstopa od umetniškega sloga cerkve. V pokoncilskem zanosu so razdejali prejšnjo cerkveno opremo in je niso vključili v prenovo. Glavni oltar so obrnili proti ljudstvu, v apsidi pa namestili škofovski prestol z grbom nadškofa Bukatka izdelanim v mozaiku slabe kvalitete in z njegovim geslom v staroslovanščini: »Po Bogorodici h Kristusu«. Nadškof [[Gabrijel Bukatko|Bukatko]] je bil rusinskega porekla iz Vojvodine ter grškokatoliški škof vzhodnega obreda s sedežem v [[Križevci, Hrvaška|Križevcih]] pri [[Zagreb]]u. Pod [[papež Janez XXIII.|papežem Janezom XXIII.]] je postal beograjski nadškof in banatski upravitelj v upanju, da bo to pospešilo ter ugodno vplivalo na ekumensko gibanje. V resnici pa je bil učinek prav nasproten, saj je v vodstvu SPC glasna struja, ki nasprotuje kakršnemukoli ekumenizmu in v zvezi s tem nasprotuje tudi grkokatoličanom.<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija |publisher=kc.org.rs|author= |place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}</ref> Na obeh straneh prestola so pomožni sedeži, v stranskih ladjah pa stranska oltarja in krstilnik. V apsidi je velik polovalni mozaik Kristusa Kralja, njegov mali mozaik pa je tudi nad vhodnimi vrati. Spredaj so simboli sedmerih svetih zakramentov, vitraži pa prikazujejo dogodke iz življenja Jezusa, Blažene Device Marije in Cerkve, pa tudi krščansko življenje. V desni niši svetišča ob zakristiji je grob nadškofa [[Josip Ujčić|Josipa Ujčiča]].<ref>{{cite web|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Krist Kralj, Beograd - Beogradska nadbiskupija|publisher=kc.org.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=|accessdate=15. september 2026}}</ref> === Orgle in pevski kor === Nabavili so nove zvonove, a 15. decembra 1927 so zaigrale po stoletjih prve orgle v Srbiji, ki jih je izdelal priznani orglarski mojster [[Franc Jenko (orglar)|Franc Jenko (1894-1968)]] iz Šentvida nad Ljubljano<ref>{{cite web|url=https://hbl.lzmk.hr/clanak/jenko-franc|title=JENKO, Franc|publisher=Hrvatski biografski leksikon|author=Ivona Ajanović-Malinar|place=Zagreb|language=hr|date=2005|accessdate=17. september 2026}}</ref>. Po izročilu je bil to njegov prvi opus — in orgle dobro igrajo še danes<ref>{{cite web|url=https://www.orguljeusrbiji.rs/sr/organ/177|title=Franc Jenko, 1927, II/14, pneumatska traktura|publisher=orguljeusrbiji.rs|author=Zoltán Borbély|place=Beograd|language=sr|date=2022|accessdate=17. september 2026}}</ref> — medtem ko so bile veličastne orgle pri Svetem Antonu na Rdečem križu (izdelane 1966) njegovo zadnje delo.<ref>{{navedi splet|url=https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/|title=Najstarija beogradska župa Krist Kralj, Beograd|publisher=Beogradska nadbiskupija|author=|date= |accessdate=29. julij 2024}}</ref> Na pevskem koru ([[empora]]) nad glavnim vhodom so torej orgle, ki imajo 14 registrov, razporejenih na dva manuala in en pedal. {| border="0" cellspacing="0" cellpadding="10" style="border-collapse:collapse;" | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Manual I, Great''' ---- |- |[[Flue pipe#Diapasons|Principal]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Strings|Gamba]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Strings|Salicional]] || 8′ |- |[[Bourdon (organ pipe)|Burdon]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Diapasons|Oktava]] || 4′ |- |[[Flue pipe#Strings|Koncert Viola]] || 8′ |- |[[Mixture (music)|Mikstura]] || 1¹/₂′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Manual II, Positiv''' ---- |- |[[Flue pipe#Flutes|Konic Flavta]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Flutes|Dolce]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Undulating stops|Vox Celeste]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Flutes|Trav. Flavta]] || 4′ |} | style="vertical-align:top" | {| border="0" | colspan=2 | '''Pedal''' ---- |- |[[Bourdon (organ pipe)|Subbass]] || 16′ |- |[[Bourdon (organ pipe)|Burdonbass]] || 8′ |- |[[Flue pipe#Diapasons|Oktav Bass]] || 4′ |- |} |} == Slikovna zbirka == <gallery mode=packed heights=200> Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 4316.jpg|<small>Župnišče ob nastanku cerkve</small> Krunska utca 23. Krisztus király templom. Fortepan 482.jpg|<small>Vhod v cerkev 1920s</small> Bg-0628 Zadnja-večerja-lesorez.jpg|<small>Prva postaja Via crucis: "Zadnja večerja"</small> CrkvaKristaKraljaBeogradBrod.jpg|<small>Desna ladja in Križev pot</small> Belgrado, Concattedrale di Cristo Re, organo a canne.jpg|<small>Jenkove orgle</small> Bg-0644 Stanislav-Hočevar-pozdravlja-družino.jpg|<small>Nadškof Stanislav Hočevar v pogovoru s slovenskimi romarji (2011)</small> Bg-0651 skupinska-fotka.jpg|<small>Skupna fotka ob "Materi krščanske enotnosti" (Zadaj veroučna učilnica in stolnica)</small> </gallery> == Glej tudi == *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Kristus Kralj]] *[[Franc Perko]] *[[Ivan Rafael Rodić]] *[[Stanislav Hočevar]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} * К. Глишић, Римокатоличке цркве на територији Београда, магистарски рад, Филозофски факултет Универзитета у Београду, 2007. == Zunanje povezave == === Cerkev Kristusa Kralja === {{Commons category|Church of Christ the King, Belgrade}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://kc.org.rs/krist-kralj-beograd/ Najstarija beogradska župa Krist Kralj | Beogradska nadbiskupija (kc.org.rs)] *[https://www.011info.com/upoznaj-beograd/krunska-ulica-sa-12-imena Krunska - ulica sa 12 imena |(011info.com)] ;{{ikona en}} *[https://web.archive.org/web/20111011133510/http://www.kc.org.rs/dekanat.php?recordID=1 The church on the official website of the Archdiocese of Belgrade] *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] === Belograjska nadškofija === ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] * [http://www.catholic-hierarchy.org/diocese/dbeog.html Catholic Hierarchy] * [http://solair.eunet.rs/~nadbisbg/ Diocese website] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] *[https://p-portal.net/katolici-u-srbiji-snaga-je-u-zajednistvu-a-ne-u-geografiji Bojan Munjin: Katolici u Srbiji – snaga je u zajedništvu, a ne u geografiji] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{Rimskokatoliške škofije v Srbiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd| ]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Rimskokatoliške cerkve v Beogradu|Kristus Kralj]] [[Kategorija:Cerkve Kristusa Kralja|Beograd]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1926]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] gwdu3gif391x735905g7z3bsza2oh3q 0 608772 6752463 6751790 2026-09-18T12:52:36Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dodal [[Kategorija:Šianbeji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752463 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Venming Zgodnjega Jana<br/>前燕文明帝 | title = Knez Jana | birth_date = 297 | death_date = {{Death year and age|348|297}} | burial_place = Mavzolej Longping | father = [[Murong Hui]] | mother = Cesarica Vušuan | succession = Knez Zgodnjega Jana | reign = 23. november 337<ref>([咸康三年]冬，十月，丁卯，皝即燕王位，大赦。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95</ref> – 25. oktober 348 | successor = [[Murong Džun]] | family_name = Murong | clan_name = | given_name = Huang | temple_name = Tajdzu | posthumous_name = Knez Venming, {{lit}} "vljuden in razumevajoč") <br> Cesar Venming | reign1 = 4. junij 333 – 23. november 337 | succession1 = Vojvoda [[Liaodong]]a | predecessor1 = [[Murong Hui]] | successor1 = ''on sam kot knez Jana'' | issue = [[Murong Džun]], cesar Zgodnjega Jana,<br>Murong Ke, knez Tajjuana, <br>Murong Čuj, cesar Kasnejšega Jana, <br> Murong De, cesar Južnega Jana | spouse = Princesa Duan | house = Murong | dynasty = Zgodnji Jan }} '''Murong Huang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容皝, Mùróng huàng) z vljudnostnim imenom '''Juandžen''' (kitajsko: (元真, Yuán zhēn) in posmrtnim imenom '''Cesar Venming iz dinastije Zgodnji Jan''' (kitajsko: 前燕文明帝, Qián yàn wénmíng dì) je bil ustanovni vladar kitajske dinastije [[Zgodnji Jan]], ki so jo vodili [[Šianbeji]], * [[297]], † [[25. oktober]] [[348]].<ref>(燕王皝有疾，召世子俊属之曰：“今中原未平，方资贤杰以经世务。恪智勇兼济，才堪任重，汝其委之，以成吾志！”又曰：“阳士秋士行高洁，忠干贞固，可托大事，汝善待之！”[永和四年]九月，丙申，薨。) ''Zizhi Tongjian'', vol.98. (以永和四年死，在位十五年，时年五十二。) ''Jin Shu'', vol.109</ref> Ko je Murong Huang leta 333 nasledil svojega očeta [[Murong Hui]]ja, je imel naziv vojvoda Ljaodonga, ki mu ga je podelila dinastija [[Vzhodni Džin]]. Leta 337 si je sam nadel naziv knez Jana. To leto se tradicionalno šteje za začetek dinastije Zgodnji Jan. Ko se je njegov sin [[Murong Džun]] januarja 353 popolnoma odcepil od dinastije Vzhodni Džin in si nadel cesarski naziv, je bil Murong Huang posmrtno povišan v cesarja. V ''[[Knjiga Džina|Knjigi dinastije Džin]]'' je Murong Huang opisan kot visok in krepak moški, visok približno 191 centimetrov. ==Zgodnje življenje== Murong Huangov oče Murong Hui je bil sprva poglavar Šianbejev, ki se je v poznem obdobju vladavine cesarja [[Vu (dinastija Džin)|Vuja]], ustanovitelja dinastije Džin, boril proti silam te dinastije. Med 6. junijem in 4. julijem 289 se je kot [[vazal]] podredil dinastiji Džin.<ref>([太康十年]五月，鲜卑慕容廆来降, vol. 3</ref> Ker je bil nenehno tarča napadov Duan Džjeja, drugega poglavarja Šianbejev, je ponižno zaprosil za mir z njim in se poročil z eno od njegovih hčera. V tem zakonu je bil leta 297 rojen kasnejši cesar Murong Huang in za njim še njegova brata Murong Ren in Murong Džao. Med Murongovo vladavino na položaju plemenskega poglavarja so dinastijo Džin stalno prretresali nemiri, spopadi in kmečki upori, zaradi katerih je sčasoma propadla. Največji kmečki upor je bil v državi Han-Džov, ki so jo ustanovili Šiungnuji. Posledično se je na razmeroma varno ozemlje pod Murong Huijevo oblastjo zateklo veliko beguncev. Z begunci Hani so ravnali prijazno, zato so se odločili ostati in s tem okrepili Murongovo moč. Ko so sile dinastije Džin na severu so postopoma podlegle vojskam generala Ši Leja iz države Han-Džov, je Murong Huijevo ozemlje ostalo edino na severu Kitajske, ki je še vedno nominalno priznavalo oblast dinastije Džin. Murong Hui je imel naziv vojvode Ljaodonga, ki mu ga je podelila ta dinastija. Murong Huangu je zaupal številne pomembne vojaške naloge, med drugim spopade z močnim sorodnimi Šiunbeji v letih 320 in 325. V začetku leta 322 je Murong Hui imenoval Murong Huanga za prestolonaslednika, vendar je veliko naklonjenost izkazoval tudi Huangovi bratom Murong Renu, Murong Džovu in zlasti Murong Hanu, ki je užival velik ugled kot general. Murong Huang je bil do svojih bratov ljubosumen in nezaupljiv, kar je zasejalo seme kasnejših težav. ==Vojvoda Liaodonga== 4. junija 333<ref>([咸和八年]夏，五月，甲寅，辽东武宣公慕容廆卒。) ''Zizhi Tongjian'', vol.95</ref> je Murong Hui umrl. Upravo je na podlagi položaja generala Pingbeija, ki mu ga je podelila dinastija Džin, prevzel Murong Huang. K cesarju je poslal delegacijo, ki naj bi ga obvestila o očetovi smrti in ga zaprosila za uradno potrditev Murong Huangovega položaja. Murong Huang je kmalu zatem brez uradne potrditve privzel naziv vojvode Ljaodonga, ki ga je pred tem imel njegov oče. Po prevzemu oblasti je strogo in neusmiljeno uveljavljal zakone in predpise, kar je vznemirilo nekatere njegove podrejene. Razkrilo se je tudi njegovo nezaupanje do bratov Murong Hana, Murong Rena in Murong Džova. Murong Han je pobegnil k plemenu Duan v Lajoši in postal general njihovega poglavarja Duan Ljaa. Murong Ren in Murong Džao sta skovala zaroto. Murong Ren naj bi iz svojega oporišča v Pingguoju napadel prestolnico Džičeng, Murong Džao pa bi organiziral upor v samem mestu. Po uspešnem državnem udaru bi si brata zazdelila vojvodino. Murong Renov napad na Džičeng je spodletel, zato je namesto tega zavzel mesta v vzhodnem delu vojvodine (polotok [[Liaodong]]). Odbil je napad Murong Huangove vojske in se razglasil za vojvodo Liaodonga. Odposlance dinastije Džin, ki so nameravali Murong Huangu podeliti naziv, kot ga je imel njegov oče, je Murong Ren prestregel in pridržal. Istega leta je vojska Duanov pod poveljstvom Murong Hana in Duan Lana napadle Liučeng, današnji Džaojang v provinci Liaoning. Vojska, poslana na pomoč obleganemu mestu, je bila poražena. Duan Lan je želel nadaljevati pohod proti Džičengu, a je zaradi strahu pred uničenjem celega njegovega plemena ukazal umik. V začetku leta 336 je Murong Huang presenetil Murong Rena z napadom čez zamrznjeno [[Bohajsko morje]], česar Murong Ren ni pričakoval. Murong Rena so ujeli in ga prisili, da je storil samomor. ==Knez Jana== Novembra 337 si je Murong Huang nadel naziv kneza Jana. Naziv so v dinastiji Džin sicer že obravnavali, a ga njegovemu očetu Murong Huiju niso podelili. Ta dogodek običajno velja za ustanovitev države Zgodnji Jan, zlasti zato, ker je Murong Huang vzpostavil tudi upravno ureditev po zgledu na dinastije Džin. Nazivi uradnikov so bili namerno izbrani tako, da so kazali na podrejenost dinastiji Džin. Murong Huang je v nasprotju s politiko svojega očeta, ki je zavračal stike s [[Kasnejši Džov|Kasnejšim Džovom]], tekmecem dinastije Džin, v Kasnejši Džov poslal odposlance s ponudbo vazalstva in predlogom za skupni napad na klan Duan. [[Ši Hu]], cesar Kasnejšega Džova, je bil s ponudbo zadovoljen in dogovorila sta se za napad leta 338. Napad se je začel spomladi. Murong Huang je napadel in oplenil mesta klana Duan severno od njihove prestolnice Lingdži, sedanjega Tangšana v provinci [[Hebej]], premagal vojsko Duana in se nato umaknil. Ko je Duane napadla tudi vojska Kasnejšega Džova, je Duan Ljao pobegnil. Cesar Ši Hu se je veselil zmage, a je bil hkrati jezen zaradi Murong Huangovega umika. Odločil se je, da ga napadel Zgodnji Jan. Predala so se mu skoraj vsa mesta, z izjemo Ličenga. Murong Huang je razmišljal o begu, a je na nasvet svojega generala Muju Gena ostal in branil Ličeng skoraj 20 dni, dokler se sile Kasnejšega Džova niso morale umakniti. Murong Huang je poslal svojega sina Murong Keja, da napade umikajočo se vojsko. Po zmagi nad njo in njenem umiku iz države je zavzel mesta, ki so se mu uprla, in mesta klana Duan, s čimer jhe svoje ozemlje razširl na na območje današnjega severnega Hebeja. V začetku leta 339 je Murong Ke ponovno premagal vojsko države Kasnejši Džov, Murong Huang pa je Duan Liaa sprejel kot častnega gosta in preostale sile klana Duan vključil v svojo vojsko. Kasneje istega leta Duan Li načrtoval upor, zato ga je Murong Huang ukazal ubiti. Od takrat naprej je Zgodnji Jan vsako leto vpadal na ozemlje Kasnejšega Džova. Občasno je napadel tudi Juvene in kraljestvo [[Kogurjo]]. Leta 339 Murong Huang poročil svojo sestro s Tuoba Šijičjanom, knezom Daija, s čimer je utrdil zavezništvo med tema ljudstvoma [[Šianbeji|Šianbejev]]. V prestolnico dinastije Džin je poslal delegacijo, ki je od cesarja Čenga uradno zahtevala naziv kneza Jana. Zahtevo je pojasnjevala s tem, da bi naziv kneza okrepil njegovo avtoriteto med ljudstvom, on sam pa bi ostal zvest dinastiji Džin. Leta 341 mu je cesar po večmesečnih razpravah podelil knežji naziv. Leta 340 je Murong Han, ki je po porazu klana Duan prebegnil k Juvenom, začel doživljati nezaupanje in slabo ravnanje in privolil v vrnitev domov in podreditev bratu Murong Huangu. Po vrnitvi je postal poveljnik vojske. Leta 341 je Murong Huang prestolnico preselil iz Džičenga v novo zgrajeno mesto [[Longčeng]] v današnji provinci Ljaoning. Leta 344 je Murong Huang s pomočjo namestnika Murong Hana napadel Juvene, jih premagal in prisilil njihovega poglavarja Jidouguija na beg. Vojska Zgodnjega Jana je Juvene prisilno preselila na jug in jih vključila v svoje prebivalstvo. Kasneje istega leta je Murong Huang, še vedno zaskrbljen zaradi njegovih sposobnosti, prisilil Murong Hana, da je storil samomor. Leta 345 je Murong Huang prenehal uporabljati imena vladarskih obdobij dinastije Džin, kar nekateri štejejo za znak formalne neodvisnosti države Zgodnji Jan. Januarja ali februarja 347 je Murong Huang napadel državo [[Korjo]] in ujel kralja Hjona.<ref>([永和三年]初，夫馀居于鹿山，为百济所侵，部落衰散，西徙近燕，而不设备。燕王皝遣世子儁帅慕容军、慕容恪、慕舆根三将军、万七千骑袭夫馀。儁居中指授，军事皆以任恪，遂拔夫馀，虏其王玄及部落五万馀口而还。皝以玄为镇军将军，妻以女。) {{Cite book |last=Sima |first=Guang |title=Zizhi Tongjian|year=1084 |volume=97 |language=zh-hant}}</ref> Oktobra 348 je Murong Huang zbolel in umrl. Nasledil ga je sin [[Murong Džun]]. == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Murong||297||348||name=Murong Huang}} {{s-roy|cn}} {{s-bef|before=on sam|as=vojvoda [[Liaodong]]a}} {{s-ttl|title=Knez Zgodnjega Jana |years=337–348}} {{s-aft|after=[[Murong Džun]]}} {{s-reg|cn}} {{s-bef|before=[[Murong Hui]]}} {{s-ttl|title=Vojvoda [[Liaodong]]a|years=333–337}} {{s-aft|after=on sam |as=knez Zgodnjega Jana}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 297]] [[Kategorija:Umrli leta 348]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Šianbeji]] korf9ls8q5hja8wnkqgw4crfwybqwvr 1 608819 6752533 6752043 2026-09-18T14:55:13Z TadejM 738 {{WikiProjekt Vojaštvo|class=start|importance=low}} 6752533 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Vojaštvo|class=start|importance=low}} {{prevedena stran|en|Unit 731|version=1374999067}} 6pikboyf7q5g0en46y4onuz3pm2ece8 0 608833 6752454 6752417 2026-09-18T12:29:51Z Ihana Aneta 242446 6752454 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnica v koči na Kredarici. == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma se je en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena če zavodu (sedaj Vzgojni zavod Matevža Langusa). Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref>{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} l7lypepoqo40g344mu0qul73imayvpt 6752468 6752454 2026-09-18T12:54:33Z Ihana Aneta 242446 6752468 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnica v koči na Kredarici. == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena če zavodu (sedaj Vzgojni zavod Matevža Langusa). Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref>{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 9wnffcm33j9qlabskdyhvi11f3oua9l 6752726 6752468 2026-09-19T07:24:09Z Ihana Aneta 242446 6752726 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na Kredarici. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} nctdcwq9ujep9b2vvcjp5syvyscpgz0 6752735 6752726 2026-09-19T07:33:35Z Ihana Aneta 242446 6752735 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na Kredarici. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} h35f1biq4b34o9wj5i3f7x8wvijq2yf 6752741 6752735 2026-09-19T07:56:37Z Ihana Aneta 242446 6752741 wikitext text/x-wiki {{V delu}}{{Kratki opis|glavna igralka prvega slovenskega celovečernega filma (1908–2004)}} {{Infopolje Oseba}} '''Frančiška Sodja Ropič''', znana kot '''Francka Sodja''', [[Slovenci|slovenska]] [[Filmski igralec|filmska igralka]], * [[2. maj]] [[1908]], [[Bohinjska Češnjica]], † [[2004]]. == Otroštvo in mladost == Rojena je bila 2. maja 1908 v [[Bohinjska Češnjica|Bohinjski Češnjici]] kot drugi od petih otrok v slovenski družini.<ref name=":1">{{Navedi novice |last=A.Ž. |date=5. maj 1998 |title=Devetdeset let je hitro minilo |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1998_34_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |page=14 |language=Sl |publication-place=Kranj |issue=34|volume=51}}</ref> Imela je štiri sestre.<ref name=":1" /> Kot mlado dekle se je zaposlila kot pomočnica oskrbnice v koči na [[Triglav|Kredarici]]. Tam je predvsem čistila sobe.<ref name=":1" /> == V kraljestvu Zlatoroga == === Snemanje === <ref>{{Navedi knjigo |last=Kozak |first=Juš |author-link=Juš Kozak |title=Zbrano delo: Pavlihova kronika. Krajša povojna proza. Dodatek: poezija, dramatika |date=1996 |publisher=Državna založba Slovenije |editor-last=Munda |editor-first=Jože |editor-link=Jože Munda |volume=9 |publication-place=Ljubljana |pages=452–453, 514–515 |language=Sl}}</ref> Kot je pozneje v intervjuju dejal Juš Kozak se je med snemanjem filma en od nosačev zaljubil vanjo. Ker mu čustev ni vračala, se je s sekiro skril pod njeno posteljo, vendar so ga našli pravočasno, preden bi jo poškodoval.<ref>{{Navedi novice |last=Petan |first=Žarko |author-link=Žarko Petan |date=11. oktober 1961 |title=Ob (pre)tihem jubileju: Kako je pred 30 leti nastal prvi slovenski celovečerni in igrani film "V kraljestvu Zlatoroga" |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YR5TSLK2 |work=Tedenska tribuna |publisher=Delo |page=6 |language=Sl |volume=9 |issue=44}}</ref> V filmu je, kot tudi njeni soigralci, igrala brezplačno.<ref>{{Navedi novice |date=25. avgust 1931 |title=Ljubljana "V kraljestvu Zlatoroga" Premijera prvega slovenskega filma |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9GQVKIG |work=Slovenec |publisher=Ljudska tiskarna |page=4 |language=Sl |volume=59 |issue=190}}</ref> === Sprejem === == Poznejše življenje == To je bil njen edini nastop v filmu. Še naprej je delala v koči na Kredarici. Leta 1937 se je poročila z Ivanom Ropičem. Leta 1948 se je z družino preselila v [[Kamna Gorica|Kamno Gorico]].<ref name=":1" /> Tam je bila štirinajst let zaposlena kot perica v Vzgojnem zavodu v Kamni Gorici (sedaj Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa, Radovljica - CUDV Radovljica), zavodu za osebe z motnjami v duševnem razvoju.<ref name=":1" /><ref name=":2" /><ref>{{Navedi knjigo |title=Osnovna šola na Slovenskem v šolskem letu 1969-1970: 2. del |date=1972 |publisher=Zveza pedagoških društev Slovenije; Izobraževalna skupnost Socialistične Republike Slovenije; Pedagoški inštitut pri Univerzi |editor-last=Cvetko |editor-first=Vladimir |page=1188 |language=Sl}}</ref> Leta 1972 se je upokojila.<ref name=":1" /> Umrla je leta 2004.<ref name=":2">{{Navedi novice |date=22. junij 2004 |title=Zahvala ob smrti naše drage mame Frančiške Ropič |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20040622_L.pdf |work=Gorenjski glas |publisher=Časopisni podjetje Gorenjski glas Kranj |location=Kranj |page=27 |language=Sl |volume=57}}</ref> == Filmografija == * ''V kraljestvu Zlatoroga'' (1931) == Galerija == == Sklici == <references /> {{Normativna kontrola}} 803zs4zeaczgmwwrbyhj0yhjqi51k0o 0 608834 6752586 6752179 2026-09-18T17:27:17Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Grado (Španija)]] na [[Grado, Španija]]: stdr. za naselja 6752179 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Grado | native_name = Grau | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = P7090181 Grado.jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Grado.svg | image_shield = Grado.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Grado | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = José Luis Trabanco (Asturijska združena levica) | area_total_km2 = 221,63 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 9681 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|23|22|N|6|04|07|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 65 | website = https://www.ayto-grado.es/ | footnotes = }} '''Grado''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Grau'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednjem delu osrednje Asturije, približno 24 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Candamo]], na severovzhodu na [[Las Regueras]], na jugu na [[Proaza|Proazo]], [[Yernes y Tameza|Yernes y Tamezo]] in [[Teverga|Tevergo]], na jugovzahodu na [[Santo Adriano]], na jugozahodu na [[Belmonte de Miranda]], na vzhodu na Oviedo in na zahodu na [[Salas (Asturija)|Salas]]. Vzdevek občanov je ''moscón'', izvor naziva ni pojasnjen.<ref>{{navedi novice|title=Balas como moscones |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/gijon/20090524/asturias/balas-como-moscones-20090524.html |date=24.5.2009 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|last=Fernández |first=Gustavo A. |title=Moscones desde el siglo XII |work=La Voz del Trubia |url=https://lavozdeltrubia.es/2016/04/13/moscones-desde-el-siglo-xii/ |date=13.4.2016 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Nogometna ekipa občine tudi v svojem poimenovanju nosi vzdevek: Club Deportivo Mosconia.<ref>{{navedi novice|title=Club Deportivo Mosconia |work=Futbol24 |url=https://www.futbol24.com/team/Spain/CD-Mosconia/fixtures |date= |accessdate=17.9.2026 |language=en}}</ref> V občini uradno rabijo [[asturijščina|asturijski jezik]] poleg [[španščina|kastilijske španščine]].<ref>{{navedi novice|last=González Huerta |first=Alfredo |title=Grau o Grao, cuestión de gustos |work=La Nueva España |url=https://mas.lne.es/cartasdeloslectores/carta/30580/grau-grao-cuestion-gustos.html |date=10.4.2018 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Najstarejši zgodovinski ostanki so iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. Malo ostankov je iz obdobja [[kultura Castro|kulture Castro]]. Komaj so odkrili najdbe iz [[rimsko cesarstvo|rimljanskega]] obdobja, čeprav jih je veliko v sosednjih občinah. Iz zgodnjega [[srednji vek|srednjega veka]] so ohranjeni ostanki utrdb v Villanuevi, Básconesu in Coalli. Na podlagi listin iz zgodnjega srednjega veka je možno sklepati, da Grado še ni bila enotna občina v tistem času. [[Slika:Peñaflor, Grado, Asturias 04.jpg|thumb|desno|Most v Peñaflorju]] Občina Grado je postala v 13. stoletju, ki je takrat obsegala ozemlje do [[Candamo|Candama]].<ref name="NESP">{{navedi novice|last=Arias |first=Sara |title=Grado, "la villa en cuesta" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2015/12/04/grado-villa-cuesta-19673503.html |date=4.12.2015 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Na življenje občine je veliko vplivala [[Jakobova pot]], ki je šla skozi Grado v [[Galicija (Španija)|Galicijo]].<ref name="NESP" /> Grado je imel tudi tržne pravice, ker so ga križale trgovske ceste iz Galicije in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilije]].<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Grado |url=https://www.ayto-grado.es/historia |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Med 14. in 18. stoletja je bila občina Grado v odvisnosti različnih velikašev, španskega kralja ali cerkve. Občani so 1774 dosegli na sodišču v Oviedu, da jim priznajo popolno samostojnost. To je 1783 potrdil tudi višji kraljev urad. Občina se je borila s svojim polkom v [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] proti [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovi vojski]].<ref>{{navedi novice|last=Rodríguez |first=Jorge |title=Cuando Asturias perdió la batalla contra Napoleón |url=https://www.elcomercio.es/gijon/20080216/sociedad/cuando-asturias-perdio-batalla-20080216.html |work=El Comercio |date=16.2.2008 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> [[Francozi]] so štirikrat zasedli Grado, kar je povzročalo veliko škod v kulturnih spomenikih. Tudi so bili močni boji v okolici v [[karlistične vojne|karlističnih vojnah]], zlasti v soteski Peñaflor. Na koncu 19. stoletja se je Candamo osamosvojil od Grada. V prvi polovici 20. stoletja se je veliko razvijal Grado, kar je omogočila železniška proga. Občina je postala središče kmetijstva in živinoreje z izdelki prvega razreda. Skupaj z gospodarskim življenjem se je razvijalo tudi kulturno in prostočasno življenje, so bili zgrajeni kavarne, hoteli, redute in filmska gledališča. Vse to je dopolnila cvetoča trgovina. Oktobrska revolucija 1934 je vplivala tudi na Grado zaradi bližine Ovieda, kjer so besnele največje borbe. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so ga najprej obvladovali [[druga španska republika|republikanci]], a kmalu so ga zasedle nacionalistične čete, ki so prišle iz Galicije. Nato je bila občina oporišče za obleganje Ovieda, tudi so ustanovili koncentracijsko taborišče na območju. [[Španska falanga|Falangisti]] so umorili ali strpinčili veliko ljudi,<ref>{{navedi novice|last=Población |first=Félix |work=El Salto |title=Memoria herida: encima de una de las mayores fosas de Asturias hubo una pocilga |url=https://www.elsaltodiario.com/los-nombres-de-la-memoria/memoria-herida-encima-de-una-de-las-mayores-fosas-de-asturias-hubo-una-pocilga |date=6.5.2019 |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> nato so žrtve pokopali v množične grobe. V sredi 20. stoletja je gospodarstvo Grada osredotočilo na proizvodnjo mleka. Danes število prebivalstva postopoma upada. V splošnem se rahlo poveča prebivalstvo v mestu, medtem ko vasi mladi ljudje zapuščajo. == Geografija == Pokrajina občine je hribovita, višji vrhovi se nahajajo na južnem delu. V dolinah, ob reki Nalón je plodna ravnica. Tudi sta pomembni reki Cubia in Varas. Površina ni enotna, ker severni del pripada obalnemu delu Asturije, medtem ko je južni del pripada že [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskemu gorovju]]. Najvišji vrh je Picu la Berza (1454 m).<ref>{{navedi novice|title=Berza, Picu La |work=Paisaje de Asturias |url=https://paisaje.asturias.me/comarca-del-camin-real-de-la-mesa/c/0/i/77656072/berza-picu-la |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Podnebje je oceansko, se nahajo tukaj veliki gozdovi kostanja, hrasta, bukve, breze, jeseni in tise rastejo tukaj. Divjačine so divji prašič, divja mačka, volk, veverica, vidra, mala podlasica, ženeta, sova, jastreb, jazbec, lisica, jelen in kantabrijski divji petelin (ki je ogrožen). Včasih je pojavi v okolici kantabrijski medved. Travniki so bogati z različnimi vrstami metuljev. == Kultura == [[Slika:Grado (Asturias) 16.jpg|thumb|desno|Meščanska hiša v Gradu]] [[Slika:Grado - Palacete Velázquez (El Capitolio) 2.jpg|thumb|desno|Palača Velázquez (El Capitolu) v Gradu]] Kultura Grada je izjemno bogata, čeprav ima malo iz srednjeveške kulturne dediščine. Momunemtalna je stavba Kapele žalosti, ki so jo gradili v 18. stoletju. Prav tako je monumentalna palača Miranda-Valdecarzana iz 18. stoletja. Največja cerkev je cerkev Sv. Petra, ki so jo gradili med 1884 in 1890. Lahko zasledimo mnogo starih meščanskih hiš in palač, ki so bile zgrajene večinoma v 19. stoletju, nekatere iz prispevkov izseljencev v Ameriki. Stolp v Villanuevi je bil zgrajen v 15. stoletju. Najstarejša cerkev Grada je cerkev Sv. Martina v Gurullésu, ki so jo gradili 1117 v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Cerkvi Sv. Janeza in Sv. Vincencija v Peñaflorju in Castañedu sta tudi zgrajeni v romanskem slogu. Most Peñaflorju je iz 12. stoletja, so ga večkrat obnovili in je del Jakobove poti. V Gradu lahko zasledimo veliko parkov z zanimivimi in dragocenimi rastlinami. Od 2008 imajo v Gradu kuharsko tekmovanje ''Faba'', kjer udeleženci kuhajo asturijsko narodno jed [[fabada]], ki jo potem žirija ocenjuje.<ref>{{navedi novice| url=https://www.ayto-grado.es/primera-flor-y-certamen-de-la-faba |title=Primera Flor y Certamen de la Faba - ayto-grado |work=Ayto Grado |date= |accessdate=17.9.2025 |language=es}}</ref> Poleg se obiskovalci lahko udeležijo festivala cvetlic, spomladanskega festivala ali gastronomske razstave, kjer predstavijo znane asturijske sire. V vsakem letu okrog 12. oktobra imajo jesensko tržnico s kmetijskimi pridelki. Tradicionalna tržnica, ki jo imajo ob sredah in nedeljah, je najstarejša po vsej Asturiji, imajo jo že od 1256.<ref>{{navedi novice|title=Mercado en Grado |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/agenda-de-asturias/ferias-mercados/-/calendarsuite/event/mercado-en-grado/1746873/1764496800000/jr0cMeS144cd |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Pobratena mesta == * {{flagicon|ESP}} [[Salas (Asturija)|Salas]], [[Španija]] * {{flagicon|ESP}} [[Oviedo]], [[Španija]] * {{flagicon|CUB}} [[Arroyo Naranjo]], [[Kuba]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 4w4sccoxcuikjmub8yyiiuier9qrk0d 0 608837 6752630 6752197 2026-09-18T18:59:20Z Janezdrilc 3152 + slike, np 6752630 wikitext text/x-wiki '''Seznam enot [[Register nesnovne kulturne dediščine|nesnovne kulturne dediščine Slovenije]]'''. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Enota ! {{Okr|EID|Enotna identifikacija dediščine}} ! Sprejetje ! Zvrst |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Agrarne skupnosti]] | 2-00139 | {{dts|17. april 2026}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Pripravniška grapa.jpg|center|150px]] | [[Alpinizem]] | 2-00143 | {{dts|30. julij 2026}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Apiterapija]] | 2-00079 | {{dts|3. april 2020}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Babištvo]] | 2-00099 | {{dts|14. december 2021}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Štefanovo|Blagoslov konj na štefanovo]] | 2-00128 | {{dts|1. april 2025}} | šege in navade |- | [[Slika:Borovo gostuvanje-Vucja Gomila-2008.jpg|center|150px]] | [[Borovo gostüvanje]] | 2-00003 | {{dts|25. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bovška slovstvena folklora]] | 2-00095 | {{dts|8. junij 2021}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bovški govor]] | 2-00093 | {{dts|2. junij 2021}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Mostec, Brežice 29.jpg|center|150px]] | [[Brod]]arstvo | 2-00053 | {{dts|3. avgust 2016}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cehovska združenja v Turnišču]] | 2-00127 | {{dts|1. april 2025}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Cerkljanski laufarji 1956 - Ta tirjest, Lamant, ta tirjest.jpg|center|150px]] | [[Cerkljanska laufarija]] | 2-00002 | {{dts|9. februar 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Čebelnjak in čebelar- žena s kapo na glavi, Lome 1959.jpg|center|150px]] | [[Čebelarstvo]] | 2-00066 | {{dts|2. oktober 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Drežniški in Ravenski pust]] | 2-00007 | {{dts|26. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Generator (Vrhnika 2026) - 4.jpg|center|150px]] | [[Džezovsko igranje]] | 2-00138 | {{dts|20. marec 2026}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Gančki majoš]] | 2-00049 | {{dts|13. april 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Gibanje Bralna značka]] | 2-00069 | {{dts|21. marec 2019}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Frajhajmska godba 2007.jpg|center|150px]] | [[Godbeništvo]] | 2-00031 | {{dts|16. december 2013}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Govori ob Čabranki in zgornji Kolpi]] | 2-00044 | {{dts|23. november 2015}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Gradnja kranjskih sten]] | 2-00027 | {{dts|18. julij 2013}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Slovenian Accordionist (9502959056).jpg|center|150px]] | [[Diatonična harmonika|Igranje na diatonično harmoniko]] | 2-00136 | {{dts|11. marec 2026}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Istrskobeneški govori v slovenski Istri]] | 2-00096 | {{dts|22. julij 2021}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje belokranjskih pisanic]] | 2-00013 | {{dts|8. avgust 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:VelikonocnaButarica1.jpg|center|150px]] | [[Cvetnonedeljska butarica|Izdelovanje cvetnonedeljskih butar]] | 2-00029 | {{dts|11. oktober 2013}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Drevak|Izdelovanje drevákov]] | 2-00045 | {{dts|16. december 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje klobukov iz kostanjevega listja]] | 2-00010 | {{dts|9. julij 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje kurentij]] | 2-00039 | {{dts|3. februar 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ljubenske potice|Izdelovanje ljubenskih potic]] | 2-00011 | {{dts|8. avgust 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:VelikonocnaButarica2.JPG|center|150px]] | [[Izdelovanje ljubljanskih butar]] | 2-00048 | {{dts|11. april 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov]] | 2-00062 | {{dts|13. april 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje oljčnih palm]] | 2-00090 | {{dts|26. marec 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:JansasBeehive.JPG|center|150px]] | [[Izdelovanje panjev in čebelnjakov]] | 2-00073 | {{dts|19. december 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje papirnatih rož]] | 2-00009 | {{dts|25. april 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Pletna at Lake Bled (2).jpg|center|150px]] | [[Pletna|Izdelovanje pleten in vožnja z njimi po Blejskem jezeru]] | 2-00071 | {{dts|8. julij 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje prekmurskih remenk]] | 2-00041 | {{dts|13. maj 2015}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje preprostih ljudskih glasbil]] | 2-00126 | {{dts|21. marec 2025}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje pripadnostnih kostumov]] | 2-00114 | {{dts|25. april 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje suhorskih pirhov]] | 2-00107 | {{dts|22. april 2022}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Izdelovanje trničev in pisav]] | 2-00033 | {{dts|19. februar 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Jaslice, izdelek Mizarja Felc Franca, Črni Vrh 1959.jpg|center|150px]] | [[Jaslice|Jasličarstvo]] | 2-00100 | {{dts|14. december 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Jurjevo koledovanje na Sevniškem]] | 2-00115 | {{dts|17. maj 2023}} | šege in navade |- | [[Slika:Idrijska cipka.jpg|center|150px]] | [[Idrijska čipka|Klekljanje idrijske čipke]] | 2-00028 | {{dts|8. avgust 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Julka Raspet kleklja (poušter "poinkl", klinci in papir). Zakriž 1954.jpg|center|150px]] | [[Klekljanje slovenske čipke]] | 2-00040 | {{dts|24. februar 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Klobučarstvo]] | 2-00121 | {{dts|19. julij 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Koline]] | 2-00141 | {{dts|13. julij 2026}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kresno koledovanje v Adlešičih in okolici]] | 2-00125 | {{dts|21. marec 2025}} | šege in navade |- | [[Slika:Lectova srca .jpg|center|150px]] | [[Lect]]arstvo | 2-00064 | {{dts|17. maj 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Liški pust]] | 2-00087 | {{dts|8. december 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Bovec Kluže Flitscher Klause Innenhof Theateraufführung 30092005 13.jpg|center|150px]] | [[Ljubiteljsko gledališče]] | 2-00084 | {{dts|21. avgust 2020}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Srne na Pohorju 1962 (5).jpg|center|150px]] | [[Lovska kultura]] | 2-00046 | {{dts|16. december 2015}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Sveti Miklavž in parkelj, vsakoletni sprevod po naselju Šutna.jpg|center|150px]] | [[Miklavževo]] | 2-00092 | {{dts|1. junij 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Ansambel Bratov Avsenik - Klic z gora.jpg|center|150px]] | [[Narodno-zabavna glasba]] | 2-00057 | {{dts|7. marec 2017}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Aleš Kravos Kurentovanje Ptuj 2019.jpg|center|150px]] | [[Obhodi kurentov]] | 2-00006 | {{dts|26. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Obhodi pustnih oračev]] | 2-00004 | {{dts|25. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Dedek Mraz.JPG|center|150px]] | [[Dedak Mraz|Obisk dedka Mraza]] | 2-00077 | {{dts|3. april 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Oglarska kopa (2).jpg|center|150px]] | [[Oglarstvo]] | 2-00015 | {{dts|22. november 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Otepanje v Bohinju]] | 2-00014 | {{dts|9. oktober 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pandolo]] | 2-00019 | {{dts|7. marec 2013}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Florijanov sejem (13964642547).jpg|center|150px]] | [[Slovenska potica|Peka potic]] | 2-00098 | {{dts|14. december 2021}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Peka velikonočnih oblatov]] | 2-00058 | {{dts|6. junij 2017}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petje na tretko]] | 2-00085 | {{dts|28. september 2020}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Petje na četrtko]] | 2-00094 | {{dts|2. junij 2021}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Partizanski pevski zbor aprila 1944 v Črnomlju.jpg|center|150px]] | [[Petje partizanskih pesmi]] | 2-00118 | {{dts|22. maj 2024}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pipa]]rstvo | 2-00076 | {{dts|20. december 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pisanje pirhov ob prazniku šempav]] | 2-00008 | {{dts|26. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Molička - ovce3.jpg|center|150px]] | [[Planinska paša in predelava mleka]] | 2-00078 | {{dts|7. april 2020}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:AljazevStolp3027.jpg|center|150px]] | [[Planinstvo]] | 2-00144 | {{dts|30. julij 2026}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pletarstvo]] | 2-00047 | {{dts|12. april 2016}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Okrepčevalnica pri sindikatih (4596823580).jpg|center|150px]] | [[Pot spominov in tovarištva|Pohod po Poti ob žici]] | 2-00050 | {{dts|3. maj 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pomorski krst]] | 2-00145 | {{dts|12. avgust 2026}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ponikovske mačkare]] | 2-00043 | {{dts|23. november 2015}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Popravilo mehanskih ur]] | 2-00102 | {{dts|14. marec 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Štehvanje|Posavsko štehvanje]] | 2-00016 | {{dts|22. november 2012}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Boj za hlače (panjska končnica, 2).jpg|center|150px]] | [[Poslikavanje panjskih končnic]] | 2-00065 | {{dts|17. maj 2018}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Zdaje s Prekmurja.JPG|center|150px]] | [[Prekmurščina]] | 2-00072 | {{dts|9. julij 2019}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Mali Vrh, Brežice 24.jpg|center|150px]] | [[Prevozno čebelarstvo]] | 2-00070 | {{dts|9. julij 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bučno olje|Pridelava bučnega olja]] | 2-00106 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Belokranjska pogača2.jpg|center|150px]] | [[Belokranjska pogača|Priprava belokranjskih pogač]] | 2-00023 | {{dts|28. maj 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bizeljski ajdov kolač|Priprava bizeljskega ajdovega kolača]] | 2-00130 | {{dts|22. april 2025}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:SirMohant1.JPG|center|150px]] | [[Mohant|Priprava bohinjskega mohanta]] | 2-00025 | {{dts|17. julij 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Bovški kraf|Priprava bovških krafov]] | 2-00037 | {{dts|21. oktober 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Zlikrofi-Idrija.JPG|center|150px]] | [[Idrijski žlikrofi|Priprava idrijskih žlikrofov]] | 2-00075 | {{dts|19. december 2019}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Koroški rženi kruh|Priprava koroškega rženega kruha]] | 2-00112 | {{dts|27. marec 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Mežerli|Priprava mežerlija]] | 2-00122 | {{dts|24. oktober 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Mlinčevka|Priprava mlinčevk]] | 2-00103 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pletenica|Priprava pletenic]] | 2-00120 | {{dts|10. julij 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Poprtnik|Priprava poprtnikov]] | 2-00022 | {{dts|28. maj 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:PrekmurskaGibanica1.JPG|center|150px]] | [[Prekmurska gibanica|Priprava prekmurskih gibanic]] | 2-00101 | {{dts|11. marec 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Prosta in belokranjska povitica|Priprava prostih povitic in belokranjskih povitic]] | 2-00024 | {{dts|28. maj 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slovenskogoriška in prleška gibanica|Priprava slovenskogoriških in prleških gibanic]] | 2-00026 | {{dts|17. julij 2013}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Zgornjesavinjski zelodec.jpg|center|150px]] | [[Zgornjesavinjski želodec|Priprava zgornjesavinjskega želodca]] | 2-00067 | {{dts|19. december 2018}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:SmarnaGoraNotranjostZvonika.JPG|center|150px]] | [[Pritrkavanje]] | 2-00063 | {{dts|18. april 2018}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Slovesnost ob 60. obletnici ustanovitve PGD Škale 06.JPG|center|150px]] | [[Gasilska društva v Sloveniji|Prostovoljno gasilstvo]] | 2-00123 | {{dts|25. oktober 2024}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pust Mozirski]] | 2-00061 | {{dts|19. december 2017}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov]] | 2-00080 | {{dts|7. maj 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Pustni obhodi živalskih likov]] | 2-00133 | {{dts|9. maj 2025}} | šege in navade |- | [[Slika:Zasip Slovenia - oeconym.JPG|center|150px]] | [[Hišno ime|Raba hišnih imen]] | 2-00086 | {{dts|28. september 2020}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Ljutomer (3).jpg|center|150px]] | [[Ljutomerski kasač|Reja in vzreja ljutomerskih kasačev]] | 2-00132 | {{dts|9. maj 2025}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Suha roba. (3111109425).jpg|center|150px]] | [[Ribniško suhorobarstvo]] | 2-00038 | {{dts|29. januar 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Ročno izdelovanje papirja]] | 2-00056 | {{dts|19. oktober 2016}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Jarcje Brdo Slovenia - church tower.jpg|center|150px]] | [[Skodla]]rstvo | 2-00059 | {{dts|27. oktober 2017}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Skok čez kožo]] | 2-00091 | {{dts|10. maj 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slamnikarstvo v domžalski okolici|Slamnikarstvo na Domžalskem]] | 2-00036 | {{dts|17. junij 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slamokrovstvo]] | 2-00081 | {{dts|15. junij 2020}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slovenska brajica]] | 2-00135 | {{dts|27. avgust 2025}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Slovenski znakovni jezik]] | 2-00060 | {{dts|3. november 2017}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sokolarstvo in sokolarjenje]] | 2-00116 | {{dts|22. februar 2024}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Solčavski govor]] | 2-00083 | {{dts|21. avgust 2020}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sonaravna nega in raba travniških sadovnjakov]] | 2-00129 | {{dts|14. april 2025}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sonaravno gospodarjenje z gozdovi]] | 2-00119 | {{dts|19. junij 2024}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Soriški govor]] | 2-00113 | {{dts|3. april 2023}} | ustno izročilo in ljudsko slovstvo |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Drašiči|Soseska Drašiči]] | 2-00017 | {{dts|7. december 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sotiš]] | 2-00088 | {{dts|20. januar 2021}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Spletanje venčkov sv. Ivana]] | 2-00020 | {{dts|22. marec 2013}} | šege in navade |- | [[Slika:Gregorjevo2012004 (6831143480).jpg|center|150px]] | [[Gregorjevo|Spuščanje gregorčkov]] | 2-00052 | {{dts|18. maj 2016}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Možnar|Streljanje z možnarji]] | 2-00068 | {{dts|22. februar 2019}} | šege in navade |- | [[Slika:Zanigrad.JPG|center|150px]] | [[Suhozidna gradnja]] | 2-00051 | {{dts|20. maj 2016}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Sušenje sadja]] | 2-00110 | {{dts|27. februar 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Šamarjanka]] | 2-00089 | {{dts|20. januar 2021}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Šelmarija]] | 2-00030 | {{dts|12. december 2013}} | šege in navade |- | [[Slika:SkPasijon7.JPG|center|150px]] | [[Škofjeloški pasijon]] | 2-00001 | {{dts|15. december 2008}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Skoromati.jpg|center|150px]] | [[Škoromati]]ja | 2-00005 | {{dts|25. april 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Škuljanje]] | 2-00055 | {{dts|20. september 2016}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tamburaštvo]] | 2-00108 | {{dts|6. december 2022}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Telovske procesije]] | 2-00137 | {{dts|11. marec 2026}} | šege in navade |- | [[Slika:Tesača obsekujeta hlode za špirovce, Zaboršt pri Šentvidu 1950.jpg|center|150px]] | [[Tesarstvo]] | 2-00124 | {{dts|24. december 2024}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Lipizzaner DSC02450.jpg|center|150px]] | [[Tradicionalna reja in vzreja lipicancev]] | 2-00054 | {{dts|24. avgust 2016}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Carniolian sausage - Kranjska klobasa - Klobasarna Ljubljana.jpg|center|150px]] | [[Kranjska klobasa|Tradicionalno izdelovanje kranjskih klobas]] | 2-00018 | {{dts|20. december 2012}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Doncsecz Károly fazekasmester munka közben, saját műhelyében.jpg|center|150px]] | [[Lončarstvo|Tradicionalno lončarstvo]] | 2-00032 | {{dts|22. januar 2014}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Solinarstvo|Tradicionalno pridelovanje morske soli]] | 2-00042 | {{dts|12. avgust 2015}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Tradicionalno vabljenje na poroko v Prekmurju]] | 2-00117 | {{dts|22. februar 2024}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Čevljarstvo|Tradicionalno čevljarstvo]] | 2-00111 | {{dts|27. februar 2023}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Koledovanje|Trikraljevsko koledovanje]] | 2-00097 | {{dts|12. november 2021}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Velikonočne igre s pirhi]] | 2-00012 | {{dts|8. avgust 2012}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Velikonočno rágljanje v Tržiču]] | 2-00142 | {{dts|29. julij 2026}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vezenje po narisku]] | 2-00105 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vezenje po štetih nitih]] | 2-00104 | {{dts|22. april 2022}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Cerkev svetega Vida, Bizeljsko 8.jpg|center|150px]] | [[Vinogradništvo]] | 2-00140 | {{dts|24. april 2026}} | gospodarska znanja in veščine |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vleka ploha]] | 2-00082 | {{dts|15. junij 2020}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vrbiške šeme]] | 2-00034 | {{dts|9. maj 2014}} | šege in navade |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vuzemski plesi in igre v Metliki]] | 2-00021 | {{dts|28. marec 2013}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Kraševec.jpg|center|150px]] | [[Kraški ovčar|Vzreja kraških ovčarjev]] | 2-00131 | {{dts|25. april 2025}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Carnica bee on solidago.jpg|center|150px]] | [[Kranjska čebela|Vzreja čebeljih matic kranjske čebele]] | 2-00074 | {{dts|20. december 2019}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Zagoriške mačkare]] | 2-00035 | {{dts|12. junij 2014}} | šege in navade |- | [[Slika:Perpetuum Jazzile Vokal Xtravaganzza 2014 (41).jpg|center|150px]] | [[Zborovsko petje]] | 2-00146 | {{dts|11. september 2026}} | uprizoritve in predstavitve |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Zeliščarstvo]] | 2-00109 | {{dts|21. december 2022}} | znanja o naravi in okolju |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Žganjekuha]] | 2-00134 | {{dts|14. avgust 2025}} | gospodarska znanja in veščine |} == Glej tudi == * [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji]] * [[Predloga:Kulturni spomeniki državnega pomena Slovenije]] * [[:Kategorija:Seznami enot nepremične kulturne dediščine Slovenije]] == Zunanje povezave == * [https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/?page=RNSD Register nesnovne kulturne dediščine] [[Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Slovenije| ]] qlvb9q03v3v09xg1191sc9yq29iat2d 0 608841 6752528 6752406 2026-09-18T14:48:31Z Upwinxp 126544 glej članek 6752528 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih TV-kvizov''' je [[seznam]] [[Slovenija|slovenskih]] [[Televizija|''televizijskih'']] [[Kviz|kvizov]]. {| class="wikitable sortable" style="font-size:80%" |- ! Naslov !! {{nowrap|TV kanal}} !! {{nowrap|Leto}} !! Voditelji !! Ekipa (avtor / urednik / sestavljavci) !! Licenca |- | '''''Ugankarski kviz: Korajža velja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1957 || [[Jože Lavrenčič]], [[Nedeljka Kacin]] || || |- | '''''Spoznavajmo svet in domovino''''' || [[TV Ljubljana]] || 1958 || [[Tomaž Terček]], [[Dušica Erzin]] || || |- | '''''Pogum in dobra volja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Milan Kalan]] || || |- | '''''Poznaš svoj domači kraj?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1960 || [[Marjan Kralj]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Slovenska televizijska transverzala / TV Transverzala''''' || [[TV Ljubljana]] || 1961 || [[Vili Vodopivec]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Niti našega življenja''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Božo Petek]], [[Nataša Dolenc]], [[Borut Mencinger]] || || |- | '''''Avtomoto kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1969 || [[Olga Rems]], [[Vili Vodopivec]] || || |- | '''''Vsi vemo vse''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971 || [[Rado Časl]] || || |- | '''''Glasbena križanka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1971–1972 || [[Zlatko Šugman]] || [[Dušan Hren]] || |- | '''''Kviz 3x7''''' || [[TV Ljubljana]] || 1973 || [[Milanka Bavcon]], [[Milan Kalan]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Kviz Glasbene mladine Slovenije''''' || [[TV Ljubljana]] || 1982 || [[Radovan Kozmus]] || || |- | '''''TV kviz''''' || [[TV Ljubljana]] || 1983–1986 || [[Tomaž Terček]], [[Miša Molk]], [[Jože Stabej]] || [[Jože Stabej]], [[Vinko Korent]] || |- | '''''Poznate Jugoslavijo? / Ali poznate Jugoslavijo?''''' || [[TV Ljubljana]] || 1986 || [[Boris Kopitar]] || [[Fran Žižek]] || |- | '''''Vprašanja iz TV klobuka''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988 || [[Pavle Rakovec]] || || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Ljubljana]] || 1988–1990 || [[Mito Trefalt]], [[Damjana Golavšek]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(prirejen, brez licence)</small> |- | '''''Križ kraž''''' || [[TV Slovenija]] / [[TV Ljubljana]] || 1988–1995 || [[Miša Molk]] || [[Jože Stabej]] || |- | '''''ABC – ITD''''' || [[TV Slovenija]] || 1993 || [[Pavle Gregorc]] || [[Pavle Gregorc]], [[Marjan Škvorc]] || |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994 || [[Gorazd Mavretič]], [[Mirjam Poterbin]] || [[Mito Trefalt]] || Wheel of Fortune<br /><small>(Merv Griffin / Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Male sive celice]]''''' || [[TV Slovenija]] || 1994–2026 || [[Pavle Ravnohrib]], [[Nik Škrlec]], [[Juš Milčinski]], [[Rok Škrlep]], [[Jasna Merklin]]|| [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]], [[Ambrož Kvartič]], [[Maruša Prelesnik Zdešar]] || |- | '''''POP kviz''''' || [[POP TV]] || 1995 || [[Janez Dolinar (radijski voditelj)|Janez Dolinar]], [[Saša Einsiedler]] || || |- | '''''Rondo''''' || [[TV Slovenija]] || 1996 || [[Mojca Širok]] || [[Miha Štancer]], [[Jani Sever]] || |- | '''''1, 2, 3, kdo dobi?''''' || [[POP TV]] || 1998 || [[Saša Einsiedler]], [[Robert Erjavec]] || || |- | '''''Športni kviz''''' || [[TV Slovenija]] || 1998 || [[Peter Vilfan]], [[Igor E. Bergant]] || [[Igor E. Bergant]], [[Janez Pirc]] || |- | '''''[[Milijonar|Lepo je biti milijonar]]''''' || [[POP TV]] || 2000–2005 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Boštjan Romih]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador)</small> |- | '''''Življenjska priložnost''''' || [[Kanal A]] || 2000 || [[Mito Trefalt]], [[Borut Veselko]] || || The $1,000,000 Chance of a Lifetime<br /><small>(Action Time / Stephen Leahy)</small> |- | '''''[[Najšibkejši člen]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2003–2005 || [[Violeta Tomić]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || The Weakest Link<br /><small>(BBC Studios)</small> |- | '''''National Geographic Junior''''' || [[TV Slovenija]] || 2006 || [[Ana Maria Mitič]] || || |- | '''''Ljubljana, prestolnica EU''''' || [[TV Slovenija]] || 2007 || [[Peter Poles]] || || |- | '''''[[Milijonar|Milijonar z Jonasom]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2007–2008 || [[Jonas Žnidaršič]] || [[Marjan Škvorc]], [[Darko Hederih]] || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Celador / 2waytraffic)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[TV3]] || 2007–2010 || [[Vesna Malnar]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''Vse ali nič''''' || [[TV3]] || 2010–2011 || [[Milan Gačanovič]] || || Divided<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Kdo bo koga''''' || [[Planet TV]] || 2013 || [[Aljoša Ternovšek]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Moja Slovenija]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2012–2014 || [[Mario Galunič]] || || I Love My Country<br /><small>(Talpa Media)</small> |- | '''''Denar pada''''' || [[Planet TV]] || 2013, 2025 || [[Jonas Žnidaršič]], [[Lara Medved]], [[David Urankar]] || || The Million Pound Drop Live / The Money Drop<br /><small>(Remarkable / Endemol Shine / Banijay)</small> |- | '''''[[Vem!|Vem!]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2015–2026 || [[Aljoša Ternovšek]], [[Anže Zevnik]] || || Slam<br /><small>(Effervescence / Can't Stop Media)</small> |- | '''''Taksi (Taksi kviz z Jožetom)''''' || [[TV Slovenija]] || 2016–2017 || [[Jože Robežnik]] || || Cash Cab<br /><small>(All3Media)</small> |- | '''''Izberi ali poberi''''' || [[TV3]] || 2017 || [[Žan Papič]] || || |- | '''''2 na 2''''' || [[Planet TV]] || 2017 || [[Boštjan Klun]], [[Žiga Gombač]] || [[Nikola Nešković]] || |- | '''''Poberi v mestu''''' || [[TV3]] || 2018 || [[Nejc Kurbus]], [[Marcel Nahtigal]] || || |- | '''''Kdo bi vedel?''''' || [[TV Slovenija]] || 2018, 2026 || [[Saša Jerkovič]], [[Špela Močnik Paradiž]] || || Wer weiß denn sowas?<br /><small>(UFA Show & Factual / Fremantle)</small> |- | '''''[[Milijonar]]''''' || [[Planet TV]] || 2019– || [[Slavko Bobovnik]], [[Jure Godler]] || || Who Wants to Be a Millionaire?<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''[[Joker (TV oddaja)|Joker]]''''' || [[TV Slovenija]] || 2019–2026 || [[Mario Galunič]] || [[Ambrož Kvartič]] || Joker <small>(Global Agency)</small> |- | '''''Kdor zna, zna''''' || [[TV3]] || 2021–2022 || [[Gregor Benčina]] || || |- | '''''Piramida sreče''''' || [[Planet TV]] || 2021–2022 || [[Jonas Žnidaršič]] || || A piramis<br /><small>(TV2 Madžarska / IKO Műsorgyártó)</small> |- | '''''Družinski dvoboj''''' || [[Planet TV]] || 2022 || [[Žan Papič]] || || Family Feud<br /><small>(Fremantle)</small> |- | '''''[[Kolo sreče (TV-kviz)|Kolo sreče]]''''' || [[Planet TV]] || 2022–2026 || [[Klemen Bučan]], [[Nataša Naneva]] || || Wheel of Fortune<br /><small>(Sony Pictures Television)</small> |- | '''''Na lovu''''' || [[POP TV]] || 2025–2026 || [[Peter Poles]] || || The Chase<br /><small>(ITV Studios)</small> |- | '''''Mali veliki kviz''''' || [[POP TV]] || 2026 || [[Sašo Stare]] || || |} {{Nepopolni seznam}} == Viri == * ''V iskanju pravega odgovora, dokumentarni film o fenomenu televizijskih kvizov'', Bojan Krajnc, TV Slovenija, 6 in 13. september 2026 [[Kategorija:Televizijski kvizi]] [[Kategorija:Slovenske televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijski seznami]] 0m1pdnnrvzf3qgsxvhflpm3mtrlxoo7 0 608842 6752501 6752398 2026-09-18T14:19:25Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752501 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] rddqfmhtz10h1clk0msssab2hkmmx9u 6752513 6752501 2026-09-18T14:32:35Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752513 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] jfmph05j44q71fh3yuvxw5zu2xy41sy 6752525 6752513 2026-09-18T14:43:47Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6752525 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrij Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij in skoraj petdeset ikon za ikonostas. Umetnik je bil pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar je s svojim izrazitim občutkom za dramatično barvno zasnovo in plastično-dramatični ritem ustvaril prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice je ustvaril edinstvene veličastne prizore z versko vsebino, ki jih strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] l4hhoc1kwspdi7laguruu1gtvqjm8za 6752532 6752525 2026-09-18T14:53:56Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752532 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrij Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij in skoraj petdeset ikon za ikonostas. Umetnik je bil pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar je s svojim izrazitim občutkom za dramatično barvno zasnovo in plastično-dramatični ritem ustvaril prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice je ustvaril edinstvene veličastne prizore z versko vsebino, ki jih strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] pmcnar9toenj26vjo3bntap91o05e0t 6752537 6752532 2026-09-18T15:04:14Z Stebunik 55592 /* Poslikava */ 6752537 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za izrazito barvno zasnovo in občuteno živost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 7ozwm46koj1upy6r6mjybvo697zhwj4 6752539 6752537 2026-09-18T15:06:27Z Stebunik 55592 /* Poslikava */ 6752539 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] qpwi1pxxg17vulp7sc9wjnu7b9yf5nn 6752544 6752539 2026-09-18T15:22:02Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752544 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду02.jpg|Pročelje nekdaj File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду3.jpg|Grob Dositeja Obradovića File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Саборна црква у Београду5.jpg|Grob Vuka Karadžiča File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] dktbzqi1f0ok8r7t0hwqngs9okf0duq 6752557 6752544 2026-09-18T16:10:45Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752557 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] las0f0bbg9ezac02sphq1gilkbatubq 6752560 6752557 2026-09-18T16:20:17Z Stebunik 55592 /* Znamenitosti */ 6752560 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]], [[Kornelije Stanković]] in drugi. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] dmg180nzsz7hv7t0ldzmslbo9cdrgw9 6752564 6752560 2026-09-18T16:24:23Z Stebunik 55592 /* Znamenitosti */ 6752564 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, ker je pravzaprav bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pravzaprav imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu. Ko so Otomani vse orgle uničili, so se pevci s tem pomirili ter ohranili le vokalno petje; do danes pojejo v cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] g4n6h2pko2cacb0zzn561y7p7az7gv0 6752638 6752564 2026-09-18T19:28:01Z Stebunik 55592 /* Znamenitosti */ 6752638 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, ker je pravzaprav bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pravzaprav imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu. Ko so Otomani vse orgle uničili, so se pevci s tem pomirili ter ohranili le vokalno petje; do danes pojejo v cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 3w9sbd2fj2cn08u26qp3mz4lt4sli6g 6752639 6752638 2026-09-18T19:33:44Z Stebunik 55592 /* Znamenitosti */ 6752639 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. === Znamenitosti === [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničili, so na Vzhodu ohranili le petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda. Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] exg0hueaxjj0hxpf19nr8h7qlfogrqh 6752650 6752639 2026-09-18T20:37:42Z Stebunik 55592 /* Znamenitosti */ 6752650 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = | length = | width = | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Саборна црква у Београду2.jpg|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897) File:Саборна црква у Београду4.jpg|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]] File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 4d3y1hejxifeohvg4kulj9b502clr0d 6752700 6752650 2026-09-19T05:37:56Z Stebunik 55592 6752700 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === === Nagrobniki === [[File:GraveMihailoIIIObrenović.jpg|thumb|200px|right|Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića]]]] [[File:Саборна црква у Београду2.jpg|thumb|200px|left|Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)]] [[File:Саборна црква у Београду4.jpg|thumb|200px|right|Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]]] V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 0o2x1p2hff3n6vurfssgsk68xc7gvfq 6752714 6752700 2026-09-19T07:02:00Z Stebunik 55592 /* Nagrobniki */ 6752714 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === === Nagrobniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Nekaj nagrobnikov znamenitih cerkvenjakov in posvetnjakov</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image3 = Саборна црква у Београду4.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik File:Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg|Podrobnosti grobnice </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 5fr4q47apt1r4sfvg1epxskm0bz1dxi 6752715 6752714 2026-09-19T07:03:55Z Stebunik 55592 /* Slikovna zbirka */ 6752715 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === === Nagrobniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Nekaj nagrobnikov znamenitih cerkvenjakov in posvetnjakov</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image3 = Саборна црква у Београду4.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 7ykvzjaukl4f61nkpavd0vd5gyq4rc8 6752720 6752715 2026-09-19T07:13:15Z Stebunik 55592 /* Nagrobniki */ 6752720 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == === Cerkev Nadangela Mihaela === {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 4a8v184xqsdm16d9aaaipyya085qhfw 6752766 6752720 2026-09-19T09:05:15Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6752766 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 63fxbmktvu1xwneyqq75bg7yqli3vbe 6752767 6752766 2026-09-19T09:09:03Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6752767 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] dtg7aeq0g823qtj64e8l2i8hhchecu5 6752772 6752767 2026-09-19T09:19:31Z Stebunik 55592 /* Zgodovina */ 6752772 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Cerkve v Beogradu]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 199h1zkbjo1uqbjcaa0wqg9ltqx9wgd 6752773 6752772 2026-09-19T09:21:17Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6752773 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Porfirij Perić]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] m1emumg794c54zs9al2x53qtnuba9y4 6752776 6752773 2026-09-19T09:31:26Z Stebunik 55592 /* Glej tudi */ 6752776 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] ;{{ikona en}} *The organ on the [http://www.organo.info/organo/menudborgano.html database of pipe organ] from the web site [http://www.organo.info organo.info] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] i1lo5pcq39goi0jl4ay8ifx0lh73473 6752777 6752776 2026-09-19T09:32:40Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6752777 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Beograd]] | metropolis = [[Beograd-Karlovci]] | diocese = [[Beograd]] | province = [[Beograd-Karlovci]] | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] huti6sr8s10oydhp11hevjwhx11dvkf 6752794 6752777 2026-09-19T11:10:13Z Stebunik 55592 6752794 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena svetemu nadangelu Mihaelu. Protestantovski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] nik74qko9l55suujxin7noyodla5pf7 6752795 6752794 2026-09-19T11:13:12Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752795 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsije Petrović]], ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] – ta pa je medtem umrl –, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.[2]<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.[3] <ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za ulivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.[4] <ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«[5] <ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] te74rdlpeywna13rffb8ny9dhrr87pq 6752796 6752795 2026-09-19T11:20:33Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752796 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]](1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorovic, Gradjevine i arhitekti u Begradu proslog stoleca, Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih ulijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Rankovic, Iz Beogradske proslosti, BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] si6nonnkdjgsxi4qjporncspqqx1utj 6752800 6752796 2026-09-19T11:32:08Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752800 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović]], ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Jancke Friedrich Adam Querfeld|Franza Querfelda]].[7]<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] i3mb3k1q25jcc15ttocl8m3l6vqagdm 6752801 6752800 2026-09-19T11:44:29Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752801 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.[8] <ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen rezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] i5hw2519bs2y7r8lcwjindine0gq6el 6752806 6752801 2026-09-19T11:49:43Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752806 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Na stenah stolnice veličastne prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po ter dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti – zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] t6r2l5x6i3b14u8kg1cx5jerccfvaku 6752809 6752806 2026-09-19T11:53:22Z Stebunik 55592 /* Poslikava */ 6752809 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe, kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave v krivem mnenju, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] qmt0vty3q7uzj9si0kfq6tr9ubq6lzj 6752812 6752809 2026-09-19T11:56:19Z Stebunik 55592 /* Pevsko društvo */ 6752812 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetniki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti Mihailo (1826–1898), Inokentij (1898–1905), srbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] oo684owp8sswn3mx9nxsr1h4sceox9s 0 608846 6752474 6752355 2026-09-18T13:25:01Z Sporti 5955 /* vrh */ pp 6752474 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrinčić]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrinčić]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in še pred koncem snemanja je sklenilo 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] kot Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] k1oh4dnd2abx8wnx3m1o4s3bso296f6 6752480 6752474 2026-09-18T13:46:01Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6752480 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrinčić]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrinčić]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Velja za v Sloveniji manj znan Čápov film. Kljub jugoslovanski koprodukciji ni jasno, če je bil uradno prikazan v jugoslovanskih kinematografih.<ref name="Delo"/> Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in še pred koncem snemanja je sklenilo 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] kot Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] 8fj1s6hrdm1pwleo3yrvh7mx5j3fjp8 6752484 6752480 2026-09-18T13:50:36Z Sporti 5955 /* vrh */ dp 6752484 wikitext text/x-wiki {{Infobox film | name = Kruh in sol | image = | caption = | director = [[František Čáp]] | producer = [[Heinrich Schier]] | writer = [[František Čáp]]<br>[[Vjekoslav Dobrinčić]]<br>[[Johannes Kai]] | starring = [[Marcello Mastroianni]] | cinematography = [[Václav Vích]] | editing = [[Friedel Buckow]] | distributor = [[Cineriz]] | studio = [[Rizzoli Film]]<br>[[Bavaria Film]]<br>[[Zagreb Film]] | released = {{Film date|1957|2|27|df=yes}} | runtime = 94 minut | country = Italija<br>Nemčija<br>Jugoslavija | language = italijanščina }} '''''Kruh in sol''''' (tudi '''''Dekle iz solin''''', {{langx|it|'''La ragazza della salina'''}}, {{langx|de|'''Harte Männer heisse Liebe'''}}) je italijansko-nemško-jugoslovanski [[dramski film]] iz leta 1957, ki ga je režiral [[František Čáp]], ob njem sta scenarij napisala še [[Vjekoslav Dobrinčić]] in [[Johannes Kai]].<ref name="NY Times.com">{{cite web |url=https://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |archive-url=https://web.archive.org/web/20071111081144/http://movies.nytimes.com/movie/128688/Sand-Love-and-Salt/details |url-status=dead |archive-date=11 November 2007 |department=Movies & TV Dept. |work=[[The New York Times]] |date=2007 |title=NY Times: Sand, Love and Salt |accessdate=21 March 2009}}</ref> V glavnih vlogah nastopajo [[Marcello Mastroianni]], [[Isabelle Corey]], [[Jester Naefe]] in [[Trude Hesterberg]], snemanje filma je potekalo v [[Piran]]u z okolico.<ref name="Delo">{{navedi splet |url=https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/mastroianni-in-cap-dva-temelja-slovenskega-hollywoda |title=Slovenski Hollywood: v Piranu in Portorožu sta snemala Mastroianni in Čap |author=[[Boris Šuligoj]] |accessdate=2026-09-18 |date=2026-09-18 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] }}</ref> Film je bil premierno prikazan 27. februarja 1957. Velja za v Sloveniji manj znan Čápov film. Kljub jugoslovanski koprodukciji ni jasno, če je bil uradno prikazan v jugoslovanskih kinematografih.<ref name="Delo"/> Predstavlja tudi zgodovinski dokument Pirana in okoliških krajev, Piran v še neokrnjeni sredozemski arhitekturi in s pristaniščem polnim ribiških bark ter izgubljene [[Lucijske soline]] z jadri črpalk na veter in solinarskimi hišicami. Ob snemanju je režiser Čáp [[Triglav film]]u predlagal ustanovitev filmskega studia na Fornačah pred Piranom in še pred koncem snemanja je sklenilo 25-letno pogodbo z [[Občina Piran|občino Piran]] za najem prostorov opuščene tovarne mila Salvetti pred Piranom.<ref name="Delo"/> == Vloge == * [[Marcello Mastroianni]] kot Piero * [[Isabelle Corey]] kot Marina * [[Jester Naefe]] kot Vida * [[Trude Hesterberg]] kot Vidina mati * [[Edith Schultze-Westrum]] kot Pierova mati * [[Kai Fischer]] kot Lola * [[Peter Carsten]] kot Alberto * [[Hans Reiser (igralec)|Hans Reiser]] kot Nico * [[Mario Adorf]] kot Coco * [[Stane Sever]] kot Vidin oče * [[Relja Bašić]] kot gostilničar * [[Mila Kačič]] * [[Marjan Kralj]] == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{FilmLinks}} * {{BSF|la-ragazza-della-salina}} {{František Čap}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi v režiji Františka Čapa]] [[Kategorija:Italijanski dramski filmi]] [[Kategorija:Nemški filmi]] [[Kategorija:Hrvaški filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v Piran]] ijnodpf2uxqvj58r1e3m80zmkic1n8n 0 608850 6752704 6752380 2026-09-19T06:37:23Z Octopus 13285 uvod 6752704 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Jov iz Zgodnjega Jana<br/>前燕幽帝 | image = | birth_date = 350<ref name=BJ111>''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|vol. 111]].</ref><ref name=ZZTJ105>''[[Dzidži Tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷105|vol. 105]].</ref> | birth_place = | death_date = {{death year and age|385|350}}<ref name=ZZTJ105/><ref>Murong Vej je bil usmrčen v 12. mesecu kitajskega lunarnega leta, kar ustreza letu 384. 12. mesec je trajal od 29. decembra do 26. januarja po julijanskem koledarju. Glej Academia Sinica. [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref> | death_place = [[Čangan]], [[Zgodnji Čin]] | family_name = Murong (慕容) | clan_name = | given_name = Vej (暐) | succession = Cesar Zgodnjega Jana | reign = 17. februar 360<ref name=AS>[http://sinocal.sinica.edu.tw/ Academia Sinica Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=ZZTJ101>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷101|vol. 101]].</ref> – 370<ref name=ZZTJ102>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | predecessor = [[Murong Džun]] | successor = | regent = Murong Ke (360–367)<br>Murong Ping (368–370) | house = Murong | dynasty = [[Zgodnji Jan]] | era_name = Šjanši (建熙) | era_dates = 17. februar 360<ref name=AS/><ref name=ZZTJ101/> – 370<ref name=ZZTJ102/> | temple_name = | posthumous_name = Cesar Jov (幽皇帝) }} '''Murong Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容暐, Murong Vej), z vljudnostnim imenom '''Džingmao''' (景茂) in posmrtnim imenom '''Cesar Jov iz dinastije Zgodnji Jan''' (前燕幽帝), ki mu ga je podelil cesar [[Južni Jan|Južnega Jana]], je bil zadnji cesar kitajske [[Šianbeji |šjanbejske]] dinastije [[Zgodnji Jan]], * okoli 350, † okoli januarja 385. Na prestol je prišel pri desetih letih. Med njegovo vladavino je bila dejanska oblast v rokah njegove matere, cesarice vdove Kezuhun, in njegovega nesposobnega ter skorumpiranega prastrica Murong Pinga. Leta 370 ga je ujel Vang Meng, predsednik vlade [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]], s čimer je Zgodnji Jan prenehal obstajati. Ko je Zgodnji Čin po porazu v bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, se je pridružil uporu svojega brata Murong Čonga in bil zato na ukaz cesarja [[Šuandžov]]a iz Zgodnjega Čina v začetku leta 385 usmrčen. ==Zgodnje življenje== Murong Vej je bil rojen leta 350 med vladavino svojega očeta [[Murong Džun]]a, leto pred očetovim imenovanjem za cesarja. Njegova mati je bila cesarica Kezuhun. Za prestolonaslednika je bil imenovan njegov starejši brat Murong Je, on sam pa je bil leta 354 imenovan za princa Džongšana. Leta 356 je Murong Je, ki je veljal za sposobnega prestolonaslednika, nepričakovano umrl. Murong Džun je za njegovega naslednika leta 357 imenoval sedemletnega Murong Veja, verjetno zato, ker je bil sin cesarice Kezuhun, saj je imel tudi več starejših sinov. V začetku leta 360 je Murong Džun zbolel. Ker je bil Murong Vej takrat še otrok, je ponudil prestol svojemu sposobnemu stricu Murong Keju, princu Taijuana. Murong Ke je ponudbo zavrnil in prepričal Murong Džuna, da bo po svojih močeh pomagal mlademu cesarju. Murong Džun je zato Murong Veja zaupal Murong Keju, svojemu stricu Murong Pingu, Jang Vuju in Muju Genu. Vlogo regenta je imel Murong Ke. Murong Džun je kmalu zatem umrl. ===Murong Kejevo regentstvo=== == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 350]] [[Kategorija:Umrli leta 385]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] 7aqdyvfdbsnesx6t08lx6e1zwcnsqao 6752804 6752704 2026-09-19T11:46:15Z Octopus 13285 /* Murong Kejevo regentstvo */ nadaljevanje 6752804 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Jov iz Zgodnjega Jana<br/>前燕幽帝 | image = | birth_date = 350<ref name=BJ111>''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|vol. 111]].</ref><ref name=ZZTJ105>''[[Dzidži Tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷105|vol. 105]].</ref> | birth_place = | death_date = {{death year and age|385|350}}<ref name=ZZTJ105/><ref>Murong Vej je bil usmrčen v 12. mesecu kitajskega lunarnega leta, kar ustreza letu 384. 12. mesec je trajal od 29. decembra do 26. januarja po julijanskem koledarju. Glej Academia Sinica. [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref> | death_place = [[Čangan]], [[Zgodnji Čin]] | family_name = Murong (慕容) | clan_name = | given_name = Vej (暐) | succession = Cesar Zgodnjega Jana | reign = 17. februar 360<ref name=AS>[http://sinocal.sinica.edu.tw/ Academia Sinica Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=ZZTJ101>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷101|vol. 101]].</ref> – 370<ref name=ZZTJ102>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | predecessor = [[Murong Džun]] | successor = | regent = Murong Ke (360–367)<br>Murong Ping (368–370) | house = Murong | dynasty = [[Zgodnji Jan]] | era_name = Šjanši (建熙) | era_dates = 17. februar 360<ref name=AS/><ref name=ZZTJ101/> – 370<ref name=ZZTJ102/> | temple_name = | posthumous_name = Cesar Jov (幽皇帝) }} '''Murong Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容暐, Murong Vej), z vljudnostnim imenom '''Džingmao''' (景茂) in posmrtnim imenom '''Cesar Jov iz dinastije Zgodnji Jan''' (前燕幽帝), ki mu ga je podelil cesar [[Južni Jan|Južnega Jana]], je bil zadnji cesar kitajske [[Šianbeji |šjanbejske]] dinastije [[Zgodnji Jan]], * okoli 350, † okoli januarja 385. Na prestol je prišel pri desetih letih. Med njegovo vladavino je bila dejanska oblast v rokah njegove matere, cesarice vdove Kezuhun, in njegovega nesposobnega ter skorumpiranega prastrica Murong Pinga. Leta 370 ga je ujel Vang Meng, predsednik vlade [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]], s čimer je Zgodnji Jan prenehal obstajati. Ko je Zgodnji Čin po porazu v bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, se je pridružil uporu svojega brata Murong Čonga in bil zato na ukaz cesarja [[Šuandžov]]a iz Zgodnjega Čina v začetku leta 385 usmrčen. ==Zgodnje življenje== Murong Vej je bil rojen leta 350 med vladavino svojega očeta [[Murong Džun]]a, leto pred očetovim imenovanjem za cesarja. Njegova mati je bila cesarica Kezuhun. Za prestolonaslednika je bil imenovan njegov starejši brat Murong Je, on sam pa je bil leta 354 imenovan za princa Džongšana. Leta 356 je Murong Je, ki je veljal za sposobnega prestolonaslednika, nepričakovano umrl. Murong Džun je za njegovega naslednika leta 357 imenoval sedemletnega Murong Veja, verjetno zato, ker je bil sin cesarice Kezuhun, saj je imel tudi več starejših sinov. V začetku leta 360 je Murong Džun zbolel. Ker je bil Murong Vej takrat še otrok, je ponudil prestol svojemu sposobnemu stricu Murong Keju, princu Taijuana. Murong Ke je ponudbo zavrnil in prepričal Murong Džuna, da bo po svojih močeh pomagal mlademu cesarju. Murong Džun je zato Murong Veja zaupal Murong Keju, svojemu stricu Murong Pingu, Jang Vuju in Muju Genu. Vlogo regenta je imel Murong Ke. Murong Džun je kmalu zatem umrl. ===Murong Kejevo regentstvo=== Muju Gen, visok državni uradnik, ni bil zadovoljen s svojo podrejenostjo Murong Keju in je lažno obvestil Murong Veja in njegovo mater, da Murong Ke in Murong Ping načrtujeta upor. Zaprosil je za dovoljenje za napad nanju. Cesarica vdova Kezuhun mu je verjela, Murong Vej pa ne in napada ni odobril. Murong Ke je kmalu izvedel za njegov načrt in usmrtil Muju Gena in njegovo družino. Murong Ke je bil sposoben regent tako v upravnih kot v vojaških zadevah. Širitev ozemlja se je med njegovim regentstvom nadaljevala, predvsem na račun dinastije Džin. Leta 361 je oboževan Murong Vejev čarovnik Ding Džin poskušal Murong Keja prepričati, naj ubije Murong Pinga. Murong Keja je predlog razjezil, a ga je kljub temu ukazal usmrtiti. Leta 365 je Murong Ke zavzel pomembno mesto [[Luojang]] v dinastiji Džin. Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop s svojih položajev, kar je Murong Vej zavrnil. Leta 367 je Murong Ke zbolel in na smrtni postelji priporočil Murong Veju, naj največje odgovornosti dodeli svojemu stricu Murong Čuiju, princu Vuja. Murong Ping, ljubosumen na Murong Čuijeve talente, in cesarica vdova Kezuhun, ki je imela osebne zamere do Murong Čuija, se s tem nista strinjala. Del odgovornosti je bil nato prepuščen Murong Vejevemu mlajšemu bratu Murong Čongu, princu Džongšana. ===Murong Pingovo regentstvo=== Murong Ping je bil veliko manj sposoben kot Murong Ke in ob tem še pokvarjen. Ko je izvedel za Murong Kejevo smrt, je cesar Fu Džijan iz [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] začel razmišljati o osvojitvi Zgodnjega Jana, kmalu zatem pa je imel Zgodnji Jan dobro priložnost, da osvoji Zgodnji Čin. Pozimi 367 so se Fu Džijanu uprli njegov brat Fu Šuang in bratranci Fu Sou, Fu Liu in Fu Vu in ponudili podreditev Zgodnjega Čina Zgodnjemu Janu. Murong Ping se na pobudo ni odzval in Fu Džijan je leta 368 premagal še zadnjega uporniškega sorodnika. Leta 368 je ključni državni uradnik Jue Van, zaskrbljen zaradi naraščajoče koruptivnosti plemiških družin, predlagal temeljito upravno reformo. Plemiči so namreč začeli svoje fevde prepuščati podložnikom, kar je pomenilo, da so bili novopečeni fevdalci odgovorni le njim in niso bili dolžni plačevati davkov cesarstvu. Cesarska zakladnica je bila zato tako osiromašena, da ni mogla plačevati svojih uradnikov. Murong Vej je odobril reformo, ki bi to odpravila, in Jue Van je več kot 200.000 ljudi ponovno uvrstil med davkoplačevalce. S tem si je seveda prislužil zamero plemstva. Še isto leto je umrl, verjetno ne naravne smrti, čeprav je bil že star in bolan. Za njegovo smrt je bil verjetno odgovoren Murong Ping, ki je imel zaradi Juejeve reforme velike izgube. Leta 369 se je Murong Vej, verjetno na pobudo svoje matere, poročil s hčerko njenega bratranca Kezuhun Jija, ki je postala cesarica. Kasneje istega leta je Huan Ven, general dinastije Džin, sprožil velik napad na Zgodnji Jan. Premagal je vse vojske, poslane proti njemu. Panična Murong Vej in Murong Ping sta nameravala zapustiti [[Ječeng]] in pobegniti v staro prestolnico [[Helong]]. Murong Čui se je prostovoljno javil, da se bo še zadnjič poskusil upreti napadalcu in je bil postavljen za poveljnika vojske. Medtem je Murong Vej poslal glasnika v Zgodnji Čin s prošnjo za pomoč in obljubil, da mu bo v zameno za pomoč odstopil [[Luojang]]. Murong Čui in Murong Vejev stric Murong De sta uspela hudo poraziti Huan Vena, zatem pa ga je porazila še vojska Zgodnjega Čina, ki je prišla na pomoč Zgodnjemu Janu. Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta zatem sprejela dve škodljivi odločitvi. Kezuhun je zaradi družinskih zamer odrekla Murong Čuiju zaslužene nagrade in celo razmišljala o njegovi umoru. Murong Ping se je s tem strinjal, ker se je Murong Čuija bal. Murong Čui je izvedel za njun načrt in pobegnil v Zgodnji Čin in postal Fu Džijanov general. Druga njuna napačna odločitev je bila, da Zgodnjemu Činu nista prepustila obljubljenega Luojanga. Jezni Fu Džijan je konec keta 369 proti Zgodnjemu Janu poslal vojsko 60.000 mož pod poveljstvom svojega predsednika vlade Vang Menga. Spomladi 370 je Vang Meng napadel Luojang in ga prisilil k predaji. Nato je napredoval proti prelazu Hu v sedanjem [[Šanši]]ju in na poti premagal vse vojske Zgodnjega Jana. Zatem je zavzel Džinjang. Murong Ping je proti njemu povedel vojsko 300.000 mož in se zaradi strahu pred njim ustavil pri reki Lu, da bi se pripravil na spopad z njim. Murong Vej je bil prepričan, da bo Vang Meng poražen, in se ni zdel zaskrbljen. Murong Ping je v tistem času pokazal svojo najhujšo pokvarjenost. Podložnikom in celo svojim vojakom je prepovedal sekanje drv in ribolov brez plačila v denarju ali svili. S tem si je nabral ogromno bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svojih vojakov. Murong Vej je proti temu poskušal ukrepati in ukazal, naj bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda že storjena. Pozimi 370 je Murong Pingovo vojsko kljub številčni prednosti Vang Meng odločilno premagal. Murong Ping je pobegnil v Ječeng. Murong Vej in njegovi bratje so nameravali oditi iz Ječenga v Helong. Po odhodu jih je kmalu zapustila skoraj vsa straža, preostale zveste stražarje pa so pobili razbojniki. Vojska Čina je Murong Veja ujela in izročila Fu Džijanu. Fu Džijan ga je osvobodil, a ga je prisilil, da se je s svojimi uradniki uradno predal. Predaja je pomenila konec Zgodnjega Jana. ===Obdobje po padcu Zgodnjega Jana=== Murong Veja in večino njegovega klana so preselili v [[Čangan]], nekdanjo prestolnico dinastije Čin. Fu Džijan ga je imenoval za generala in markiza Šingšinga. Leta 378 je sodeloval v pohodu Fu Džijanovega sina Fu Pija in obleganju Šjangjanga, pomembnega obmejnega mesta dinastije Džin. Leta 383 je sodeloval tudi v Fu Džijanovem obsežnem pohodu proti Džinu, s katerim je Fu Džijan upal dokončno uničiti Džin in združiti Kitajsko. Po porazu v bitki pri reki Fei so se Fu Džijanove sile sesule. Murong Čui bi lahko sprožil upor za obnovitev Zgodnjega Jana, vendar tega ni storil. Murong De je nato poskušal prepričati Murong Veja, da se upre. Idejo je tudi on zavrnil in se s Fu Džijanom vrnil v Čangan. Spomladi leta 384 je Murong Čui sprožil upor na ozemlju Zgodnjega Jana. V ustanavljanju [[Kasnejši Jan|Kasnejšega Jana]] se mu je kmalu pridružilo veliko plemičev in uradnikov Zgodnjega Jana. Ko sta za upor izvedela Murong Vejeva brata Murong Hong in Murong Čong, sta se tudi ona uprla. Murong Hong je k Fu Džijanu poslal glasnika s ponudbo, da bo zapustil regijo Guandžong, če bo Fu Džijan osvobodil Murong Veja. Murong Vej se je odločil ostati zvest Fu Džijanu in zato dobil dovoljenje, da ostane na svojem položaju. Murong Vej bi moral na cesarjevo zahtevo napisati pismo z ukazom, naj se uporni bratje predajo. Murong Vej je namesto tega Murong Hongu na skrivaj poslal sporočilo z naslednjo vsebino: : ''"Sem človek v železni kletki in ni razloga, da ne bi umrl. Poleg tega sem tako grešil proti Janu, da se ne smeš ozirati name. Iskreno si moraš prizadevati, da se uveljaviš."'' Murong Honga so kmalu zatem umorili. Murong Čong je postal vodja upora [[Šianbeji|Šjanbejev]], ki so sčasoma postali znani kot [[Zahodni Jan]]. Oblegal je Čangan in zahteval, da mu Fu Džijan izroči Murong Veja. Murong Vej in njegov bratranec Murong Su sta medtem organizirala Šjanbeje v Čanganu in se pripravljala, da bi se pridružili Murong Čongu. V začetku leta 385 je Murong Vej povabil Fu Džijana na poročno pojedino svojega sina z namenom, da ga bo ubil. Fu Džjan je vabilo sprejel, vendar zaradi dežja ni mogal priti. Ko je novica o zaroti pricurljala v javnost, je Fu Džijan poklical Murong Veja in Murong Suja v svojo palačo na zaslišanje. Krivdo sta oba zanikala, potem pa je Murong Su ponosno priznal, da je vse res. Fu Džijen je oba usmrtil, zatem pa še vse Šjanbeje v mestu. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 350]] [[Kategorija:Umrli leta 385]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] 9rhwz06aoj1x7gehbytt7fbw72meejd 6752807 6752804 2026-09-19T11:51:31Z Octopus 13285 /* Viri */ vladanje 6752807 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Jov iz Zgodnjega Jana<br/>前燕幽帝 | image = | birth_date = 350<ref name=BJ111>''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|vol. 111]].</ref><ref name=ZZTJ105>''[[Dzidži Tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷105|vol. 105]].</ref> | birth_place = | death_date = {{death year and age|385|350}}<ref name=ZZTJ105/><ref>Murong Vej je bil usmrčen v 12. mesecu kitajskega lunarnega leta, kar ustreza letu 384. 12. mesec je trajal od 29. decembra do 26. januarja po julijanskem koledarju. Glej Academia Sinica. [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref> | death_place = [[Čangan]], [[Zgodnji Čin]] | family_name = Murong (慕容) | clan_name = | given_name = Vej (暐) | succession = Cesar Zgodnjega Jana | reign = 17. februar 360<ref name=AS>[http://sinocal.sinica.edu.tw/ Academia Sinica Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=ZZTJ101>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷101|vol. 101]].</ref> – 370<ref name=ZZTJ102>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | predecessor = [[Murong Džun]] | successor = | regent = Murong Ke (360–367)<br>Murong Ping (368–370) | house = Murong | dynasty = [[Zgodnji Jan]] | era_name = Šjanši (建熙) | era_dates = 17. februar 360<ref name=AS/><ref name=ZZTJ101/> – 370<ref name=ZZTJ102/> | temple_name = | posthumous_name = Cesar Jov (幽皇帝) }} '''Murong Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容暐, Murong Vej), z vljudnostnim imenom '''Džingmao''' (景茂) in posmrtnim imenom '''Cesar Jov iz dinastije Zgodnji Jan''' (前燕幽帝), ki mu ga je podelil cesar [[Južni Jan|Južnega Jana]], je bil zadnji cesar kitajske [[Šianbeji |šjanbejske]] dinastije [[Zgodnji Jan]], * okoli 350, † okoli januarja 385. Na prestol je prišel pri desetih letih. Med njegovo vladavino je bila dejanska oblast v rokah njegove matere, cesarice vdove Kezuhun, in njegovega nesposobnega ter skorumpiranega prastrica Murong Pinga. Leta 370 ga je ujel Vang Meng, predsednik vlade [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]], s čimer je Zgodnji Jan prenehal obstajati. Ko je Zgodnji Čin po porazu v bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, se je pridružil uporu svojega brata Murong Čonga in bil zato na ukaz cesarja [[Šuandžov]]a iz Zgodnjega Čina v začetku leta 385 usmrčen. ==Zgodnje življenje== Murong Vej je bil rojen leta 350 med vladavino svojega očeta [[Murong Džun]]a, leto pred očetovim imenovanjem za cesarja. Njegova mati je bila cesarica Kezuhun. Za prestolonaslednika je bil imenovan njegov starejši brat Murong Je, on sam pa je bil leta 354 imenovan za princa Džongšana. Leta 356 je Murong Je, ki je veljal za sposobnega prestolonaslednika, nepričakovano umrl. Murong Džun je za njegovega naslednika leta 357 imenoval sedemletnega Murong Veja, verjetno zato, ker je bil sin cesarice Kezuhun, saj je imel tudi več starejših sinov. V začetku leta 360 je Murong Džun zbolel. Ker je bil Murong Vej takrat še otrok, je ponudil prestol svojemu sposobnemu stricu Murong Keju, princu Taijuana. Murong Ke je ponudbo zavrnil in prepričal Murong Džuna, da bo po svojih močeh pomagal mlademu cesarju. Murong Džun je zato Murong Veja zaupal Murong Keju, svojemu stricu Murong Pingu, Jang Vuju in Muju Genu. Vlogo regenta je imel Murong Ke. Murong Džun je kmalu zatem umrl. ===Murong Kejevo regentstvo=== Muju Gen, visok državni uradnik, ni bil zadovoljen s svojo podrejenostjo Murong Keju in je lažno obvestil Murong Veja in njegovo mater, da Murong Ke in Murong Ping načrtujeta upor. Zaprosil je za dovoljenje za napad nanju. Cesarica vdova Kezuhun mu je verjela, Murong Vej pa ne in napada ni odobril. Murong Ke je kmalu izvedel za njegov načrt in usmrtil Muju Gena in njegovo družino. Murong Ke je bil sposoben regent tako v upravnih kot v vojaških zadevah. Širitev ozemlja se je med njegovim regentstvom nadaljevala, predvsem na račun dinastije Džin. Leta 361 je oboževan Murong Vejev čarovnik Ding Džin poskušal Murong Keja prepričati, naj ubije Murong Pinga. Murong Keja je predlog razjezil, a ga je kljub temu ukazal usmrtiti. Leta 365 je Murong Ke zavzel pomembno mesto [[Luojang]] v dinastiji Džin. Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop s svojih položajev, kar je Murong Vej zavrnil. Leta 367 je Murong Ke zbolel in na smrtni postelji priporočil Murong Veju, naj največje odgovornosti dodeli svojemu stricu Murong Čuiju, princu Vuja. Murong Ping, ljubosumen na Murong Čuijeve talente, in cesarica vdova Kezuhun, ki je imela osebne zamere do Murong Čuija, se s tem nista strinjala. Del odgovornosti je bil nato prepuščen Murong Vejevemu mlajšemu bratu Murong Čongu, princu Džongšana. ===Murong Pingovo regentstvo=== Murong Ping je bil veliko manj sposoben kot Murong Ke in ob tem še pokvarjen. Ko je izvedel za Murong Kejevo smrt, je cesar Fu Džijan iz [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] začel razmišljati o osvojitvi Zgodnjega Jana, kmalu zatem pa je imel Zgodnji Jan dobro priložnost, da osvoji Zgodnji Čin. Pozimi 367 so se Fu Džijanu uprli njegov brat Fu Šuang in bratranci Fu Sou, Fu Liu in Fu Vu in ponudili podreditev Zgodnjega Čina Zgodnjemu Janu. Murong Ping se na pobudo ni odzval in Fu Džijan je leta 368 premagal še zadnjega uporniškega sorodnika. Leta 368 je ključni državni uradnik Jue Van, zaskrbljen zaradi naraščajoče koruptivnosti plemiških družin, predlagal temeljito upravno reformo. Plemiči so namreč začeli svoje fevde prepuščati podložnikom, kar je pomenilo, da so bili novopečeni fevdalci odgovorni le njim in niso bili dolžni plačevati davkov cesarstvu. Cesarska zakladnica je bila zato tako osiromašena, da ni mogla plačevati svojih uradnikov. Murong Vej je odobril reformo, ki bi to odpravila, in Jue Van je več kot 200.000 ljudi ponovno uvrstil med davkoplačevalce. S tem si je seveda prislužil zamero plemstva. Še isto leto je umrl, verjetno ne naravne smrti, čeprav je bil že star in bolan. Za njegovo smrt je bil verjetno odgovoren Murong Ping, ki je imel zaradi Juejeve reforme velike izgube. Leta 369 se je Murong Vej, verjetno na pobudo svoje matere, poročil s hčerko njenega bratranca Kezuhun Jija, ki je postala cesarica. Kasneje istega leta je Huan Ven, general dinastije Džin, sprožil velik napad na Zgodnji Jan. Premagal je vse vojske, poslane proti njemu. Panična Murong Vej in Murong Ping sta nameravala zapustiti [[Ječeng]] in pobegniti v staro prestolnico [[Helong]]. Murong Čui se je prostovoljno javil, da se bo še zadnjič poskusil upreti napadalcu in je bil postavljen za poveljnika vojske. Medtem je Murong Vej poslal glasnika v Zgodnji Čin s prošnjo za pomoč in obljubil, da mu bo v zameno za pomoč odstopil [[Luojang]]. Murong Čui in Murong Vejev stric Murong De sta uspela hudo poraziti Huan Vena, zatem pa ga je porazila še vojska Zgodnjega Čina, ki je prišla na pomoč Zgodnjemu Janu. Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta zatem sprejela dve škodljivi odločitvi. Kezuhun je zaradi družinskih zamer odrekla Murong Čuiju zaslužene nagrade in celo razmišljala o njegovi umoru. Murong Ping se je s tem strinjal, ker se je Murong Čuija bal. Murong Čui je izvedel za njun načrt in pobegnil v Zgodnji Čin in postal Fu Džijanov general. Druga njuna napačna odločitev je bila, da Zgodnjemu Činu nista prepustila obljubljenega Luojanga. Jezni Fu Džijan je konec keta 369 proti Zgodnjemu Janu poslal vojsko 60.000 mož pod poveljstvom svojega predsednika vlade Vang Menga. Spomladi 370 je Vang Meng napadel Luojang in ga prisilil k predaji. Nato je napredoval proti prelazu Hu v sedanjem [[Šanši]]ju in na poti premagal vse vojske Zgodnjega Jana. Zatem je zavzel Džinjang. Murong Ping je proti njemu povedel vojsko 300.000 mož in se zaradi strahu pred njim ustavil pri reki Lu, da bi se pripravil na spopad z njim. Murong Vej je bil prepričan, da bo Vang Meng poražen, in se ni zdel zaskrbljen. Murong Ping je v tistem času pokazal svojo najhujšo pokvarjenost. Podložnikom in celo svojim vojakom je prepovedal sekanje drv in ribolov brez plačila v denarju ali svili. S tem si je nabral ogromno bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svojih vojakov. Murong Vej je proti temu poskušal ukrepati in ukazal, naj bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda že storjena. Pozimi 370 je Murong Pingovo vojsko kljub številčni prednosti Vang Meng odločilno premagal. Murong Ping je pobegnil v Ječeng. Murong Vej in njegovi bratje so nameravali oditi iz Ječenga v Helong. Po odhodu jih je kmalu zapustila skoraj vsa straža, preostale zveste stražarje pa so pobili razbojniki. Vojska Čina je Murong Veja ujela in izročila Fu Džijanu. Fu Džijan ga je osvobodil, a ga je prisilil, da se je s svojimi uradniki uradno predal. Predaja je pomenila konec Zgodnjega Jana. ===Obdobje po padcu Zgodnjega Jana=== Murong Veja in večino njegovega klana so preselili v [[Čangan]], nekdanjo prestolnico dinastije Čin. Fu Džijan ga je imenoval za generala in markiza Šingšinga. Leta 378 je sodeloval v pohodu Fu Džijanovega sina Fu Pija in obleganju Šjangjanga, pomembnega obmejnega mesta dinastije Džin. Leta 383 je sodeloval tudi v Fu Džijanovem obsežnem pohodu proti Džinu, s katerim je Fu Džijan upal dokončno uničiti Džin in združiti Kitajsko. Po porazu v bitki pri reki Fei so se Fu Džijanove sile sesule. Murong Čui bi lahko sprožil upor za obnovitev Zgodnjega Jana, vendar tega ni storil. Murong De je nato poskušal prepričati Murong Veja, da se upre. Idejo je tudi on zavrnil in se s Fu Džijanom vrnil v Čangan. Spomladi leta 384 je Murong Čui sprožil upor na ozemlju Zgodnjega Jana. V ustanavljanju [[Kasnejši Jan|Kasnejšega Jana]] se mu je kmalu pridružilo veliko plemičev in uradnikov Zgodnjega Jana. Ko sta za upor izvedela Murong Vejeva brata Murong Hong in Murong Čong, sta se tudi ona uprla. Murong Hong je k Fu Džijanu poslal glasnika s ponudbo, da bo zapustil regijo Guandžong, če bo Fu Džijan osvobodil Murong Veja. Murong Vej se je odločil ostati zvest Fu Džijanu in zato dobil dovoljenje, da ostane na svojem položaju. Murong Vej bi moral na cesarjevo zahtevo napisati pismo z ukazom, naj se uporni bratje predajo. Murong Vej je namesto tega Murong Hongu na skrivaj poslal sporočilo z naslednjo vsebino: : ''"Sem človek v železni kletki in ni razloga, da ne bi umrl. Poleg tega sem tako grešil proti Janu, da se ne smeš ozirati name. Iskreno si moraš prizadevati, da se uveljaviš."'' Murong Honga so kmalu zatem umorili. Murong Čong je postal vodja upora [[Šianbeji|Šjanbejev]], ki so sčasoma postali znani kot [[Zahodni Jan]]. Oblegal je Čangan in zahteval, da mu Fu Džijan izroči Murong Veja. Murong Vej in njegov bratranec Murong Su sta medtem organizirala Šjanbeje v Čanganu in se pripravljala, da bi se pridružili Murong Čongu. V začetku leta 385 je Murong Vej povabil Fu Džijana na poročno pojedino svojega sina z namenom, da ga bo ubil. Fu Džjan je vabilo sprejel, vendar zaradi dežja ni mogal priti. Ko je novica o zaroti pricurljala v javnost, je Fu Džijan poklical Murong Veja in Murong Suja v svojo palačo na zaslišanje. Krivdo sta oba zanikala, potem pa je Murong Su ponosno priznal, da je vse res. Fu Džijen je oba usmrtil, zatem pa še vse Šjanbeje v mestu. == Sklici == {{sklici|20em}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Murong||319||385||}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Murong Džun]]}} {{s-ttl|title=Cesar Zgodnjega Jana|years=360–370 |regent1=Murong Kejem|years1=360–367 |regent2=Murong Pingom|years2=368–370}} {{s-vac|suspended|next=[[Murong Čui]]|as=cesar Kasnejšega Jana}} {{s-pre}} {{s-bef|before=Ran Min}} {{s-tul|title=Cesar Kitajske |years=360–370 |reason=priključitev k Zgodnjemu Činu}} {{s-aft|after=[[Fu Džijan]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 350]] [[Kategorija:Umrli leta 385]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] gu6w6a9kmc46s2nqbmwvpg1ahuygzbf 6752811 6752807 2026-09-19T11:55:02Z Octopus 13285 /* Sklici */ vira 6752811 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Cesar Jov iz Zgodnjega Jana<br/>前燕幽帝 | image = | birth_date = 350<ref name=BJ111>''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|vol. 111]].</ref><ref name=ZZTJ105>''[[Dzidži Tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', [[:zh:s:資治通鑑/卷105|vol. 105]].</ref> | birth_place = | death_date = {{death year and age|385|350}}<ref name=ZZTJ105/><ref>Murong Vej je bil usmrčen v 12. mesecu kitajskega lunarnega leta, kar ustreza letu 384. 12. mesec je trajal od 29. decembra do 26. januarja po julijanskem koledarju. Glej Academia Sinica. [http://sinocal.sinica.edu.tw/ Chinese-Western Calendar Converter].</ref> | death_place = [[Čangan]], [[Zgodnji Čin]] | family_name = Murong (慕容) | clan_name = | given_name = Vej (暐) | succession = Cesar Zgodnjega Jana | reign = 17. februar 360<ref name=AS>[http://sinocal.sinica.edu.tw/ Academia Sinica Chinese-Western Calendar Converter].</ref><ref name=ZZTJ101>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷101|vol. 101]].</ref> – 370<ref name=ZZTJ102>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷102|vol. 102]].</ref> | predecessor = [[Murong Džun]] | successor = | regent = Murong Ke (360–367)<br>Murong Ping (368–370) | house = Murong | dynasty = [[Zgodnji Jan]] | era_name = Šjanši (建熙) | era_dates = 17. februar 360<ref name=AS/><ref name=ZZTJ101/> – 370<ref name=ZZTJ102/> | temple_name = | posthumous_name = Cesar Jov (幽皇帝) }} '''Murong Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容暐, Murong Vej), z vljudnostnim imenom '''Džingmao''' (景茂) in posmrtnim imenom '''Cesar Jov iz dinastije Zgodnji Jan''' (前燕幽帝), ki mu ga je podelil cesar [[Južni Jan|Južnega Jana]], je bil zadnji cesar kitajske [[Šianbeji |šjanbejske]] dinastije [[Zgodnji Jan]], * okoli 350, † okoli januarja 385. Na prestol je prišel pri desetih letih. Med njegovo vladavino je bila dejanska oblast v rokah njegove matere, cesarice vdove Kezuhun, in njegovega nesposobnega ter skorumpiranega prastrica Murong Pinga. Leta 370 ga je ujel Vang Meng, predsednik vlade [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]], s čimer je Zgodnji Jan prenehal obstajati. Ko je Zgodnji Čin po porazu v bitki pri reki Fei leta 383 razpadel, se je pridružil uporu svojega brata Murong Čonga in bil zato na ukaz cesarja [[Šuandžov]]a iz Zgodnjega Čina v začetku leta 385 usmrčen. ==Zgodnje življenje== Murong Vej je bil rojen leta 350 med vladavino svojega očeta [[Murong Džun]]a, leto pred očetovim imenovanjem za cesarja. Njegova mati je bila cesarica Kezuhun. Za prestolonaslednika je bil imenovan njegov starejši brat Murong Je, on sam pa je bil leta 354 imenovan za princa Džongšana. Leta 356 je Murong Je, ki je veljal za sposobnega prestolonaslednika, nepričakovano umrl. Murong Džun je za njegovega naslednika leta 357 imenoval sedemletnega Murong Veja, verjetno zato, ker je bil sin cesarice Kezuhun, saj je imel tudi več starejših sinov. V začetku leta 360 je Murong Džun zbolel. Ker je bil Murong Vej takrat še otrok, je ponudil prestol svojemu sposobnemu stricu Murong Keju, princu Taijuana. Murong Ke je ponudbo zavrnil in prepričal Murong Džuna, da bo po svojih močeh pomagal mlademu cesarju. Murong Džun je zato Murong Veja zaupal Murong Keju, svojemu stricu Murong Pingu, Jang Vuju in Muju Genu. Vlogo regenta je imel Murong Ke. Murong Džun je kmalu zatem umrl. ===Murong Kejevo regentstvo=== Muju Gen, visok državni uradnik, ni bil zadovoljen s svojo podrejenostjo Murong Keju in je lažno obvestil Murong Veja in njegovo mater, da Murong Ke in Murong Ping načrtujeta upor. Zaprosil je za dovoljenje za napad nanju. Cesarica vdova Kezuhun mu je verjela, Murong Vej pa ne in napada ni odobril. Murong Ke je kmalu izvedel za njegov načrt in usmrtil Muju Gena in njegovo družino. Murong Ke je bil sposoben regent tako v upravnih kot v vojaških zadevah. Širitev ozemlja se je med njegovim regentstvom nadaljevala, predvsem na račun dinastije Džin. Leta 361 je oboževan Murong Vejev čarovnik Ding Džin poskušal Murong Keja prepričati, naj ubije Murong Pinga. Murong Keja je predlog razjezil, a ga je kljub temu ukazal usmrtiti. Leta 365 je Murong Ke zavzel pomembno mesto [[Luojang]] v dinastiji Džin. Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop s svojih položajev, kar je Murong Vej zavrnil. Leta 367 je Murong Ke zbolel in na smrtni postelji priporočil Murong Veju, naj največje odgovornosti dodeli svojemu stricu Murong Čuiju, princu Vuja. Murong Ping, ljubosumen na Murong Čuijeve talente, in cesarica vdova Kezuhun, ki je imela osebne zamere do Murong Čuija, se s tem nista strinjala. Del odgovornosti je bil nato prepuščen Murong Vejevemu mlajšemu bratu Murong Čongu, princu Džongšana. ===Murong Pingovo regentstvo=== Murong Ping je bil veliko manj sposoben kot Murong Ke in ob tem še pokvarjen. Ko je izvedel za Murong Kejevo smrt, je cesar Fu Džijan iz [[Zgodnji Čin|Zgodnjega Čina]] začel razmišljati o osvojitvi Zgodnjega Jana, kmalu zatem pa je imel Zgodnji Jan dobro priložnost, da osvoji Zgodnji Čin. Pozimi 367 so se Fu Džijanu uprli njegov brat Fu Šuang in bratranci Fu Sou, Fu Liu in Fu Vu in ponudili podreditev Zgodnjega Čina Zgodnjemu Janu. Murong Ping se na pobudo ni odzval in Fu Džijan je leta 368 premagal še zadnjega uporniškega sorodnika. Leta 368 je ključni državni uradnik Jue Van, zaskrbljen zaradi naraščajoče koruptivnosti plemiških družin, predlagal temeljito upravno reformo. Plemiči so namreč začeli svoje fevde prepuščati podložnikom, kar je pomenilo, da so bili novopečeni fevdalci odgovorni le njim in niso bili dolžni plačevati davkov cesarstvu. Cesarska zakladnica je bila zato tako osiromašena, da ni mogla plačevati svojih uradnikov. Murong Vej je odobril reformo, ki bi to odpravila, in Jue Van je več kot 200.000 ljudi ponovno uvrstil med davkoplačevalce. S tem si je seveda prislužil zamero plemstva. Še isto leto je umrl, verjetno ne naravne smrti, čeprav je bil že star in bolan. Za njegovo smrt je bil verjetno odgovoren Murong Ping, ki je imel zaradi Juejeve reforme velike izgube. Leta 369 se je Murong Vej, verjetno na pobudo svoje matere, poročil s hčerko njenega bratranca Kezuhun Jija, ki je postala cesarica. Kasneje istega leta je Huan Ven, general dinastije Džin, sprožil velik napad na Zgodnji Jan. Premagal je vse vojske, poslane proti njemu. Panična Murong Vej in Murong Ping sta nameravala zapustiti [[Ječeng]] in pobegniti v staro prestolnico [[Helong]]. Murong Čui se je prostovoljno javil, da se bo še zadnjič poskusil upreti napadalcu in je bil postavljen za poveljnika vojske. Medtem je Murong Vej poslal glasnika v Zgodnji Čin s prošnjo za pomoč in obljubil, da mu bo v zameno za pomoč odstopil [[Luojang]]. Murong Čui in Murong Vejev stric Murong De sta uspela hudo poraziti Huan Vena, zatem pa ga je porazila še vojska Zgodnjega Čina, ki je prišla na pomoč Zgodnjemu Janu. Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta zatem sprejela dve škodljivi odločitvi. Kezuhun je zaradi družinskih zamer odrekla Murong Čuiju zaslužene nagrade in celo razmišljala o njegovi umoru. Murong Ping se je s tem strinjal, ker se je Murong Čuija bal. Murong Čui je izvedel za njun načrt in pobegnil v Zgodnji Čin in postal Fu Džijanov general. Druga njuna napačna odločitev je bila, da Zgodnjemu Činu nista prepustila obljubljenega Luojanga. Jezni Fu Džijan je konec keta 369 proti Zgodnjemu Janu poslal vojsko 60.000 mož pod poveljstvom svojega predsednika vlade Vang Menga. Spomladi 370 je Vang Meng napadel Luojang in ga prisilil k predaji. Nato je napredoval proti prelazu Hu v sedanjem [[Šanši]]ju in na poti premagal vse vojske Zgodnjega Jana. Zatem je zavzel Džinjang. Murong Ping je proti njemu povedel vojsko 300.000 mož in se zaradi strahu pred njim ustavil pri reki Lu, da bi se pripravil na spopad z njim. Murong Vej je bil prepričan, da bo Vang Meng poražen, in se ni zdel zaskrbljen. Murong Ping je v tistem času pokazal svojo najhujšo pokvarjenost. Podložnikom in celo svojim vojakom je prepovedal sekanje drv in ribolov brez plačila v denarju ali svili. S tem si je nabral ogromno bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svojih vojakov. Murong Vej je proti temu poskušal ukrepati in ukazal, naj bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda že storjena. Pozimi 370 je Murong Pingovo vojsko kljub številčni prednosti Vang Meng odločilno premagal. Murong Ping je pobegnil v Ječeng. Murong Vej in njegovi bratje so nameravali oditi iz Ječenga v Helong. Po odhodu jih je kmalu zapustila skoraj vsa straža, preostale zveste stražarje pa so pobili razbojniki. Vojska Čina je Murong Veja ujela in izročila Fu Džijanu. Fu Džijan ga je osvobodil, a ga je prisilil, da se je s svojimi uradniki uradno predal. Predaja je pomenila konec Zgodnjega Jana. ===Obdobje po padcu Zgodnjega Jana=== Murong Veja in večino njegovega klana so preselili v [[Čangan]], nekdanjo prestolnico dinastije Čin. Fu Džijan ga je imenoval za generala in markiza Šingšinga. Leta 378 je sodeloval v pohodu Fu Džijanovega sina Fu Pija in obleganju Šjangjanga, pomembnega obmejnega mesta dinastije Džin. Leta 383 je sodeloval tudi v Fu Džijanovem obsežnem pohodu proti Džinu, s katerim je Fu Džijan upal dokončno uničiti Džin in združiti Kitajsko. Po porazu v bitki pri reki Fei so se Fu Džijanove sile sesule. Murong Čui bi lahko sprožil upor za obnovitev Zgodnjega Jana, vendar tega ni storil. Murong De je nato poskušal prepričati Murong Veja, da se upre. Idejo je tudi on zavrnil in se s Fu Džijanom vrnil v Čangan. Spomladi leta 384 je Murong Čui sprožil upor na ozemlju Zgodnjega Jana. V ustanavljanju [[Kasnejši Jan|Kasnejšega Jana]] se mu je kmalu pridružilo veliko plemičev in uradnikov Zgodnjega Jana. Ko sta za upor izvedela Murong Vejeva brata Murong Hong in Murong Čong, sta se tudi ona uprla. Murong Hong je k Fu Džijanu poslal glasnika s ponudbo, da bo zapustil regijo Guandžong, če bo Fu Džijan osvobodil Murong Veja. Murong Vej se je odločil ostati zvest Fu Džijanu in zato dobil dovoljenje, da ostane na svojem položaju. Murong Vej bi moral na cesarjevo zahtevo napisati pismo z ukazom, naj se uporni bratje predajo. Murong Vej je namesto tega Murong Hongu na skrivaj poslal sporočilo z naslednjo vsebino: : ''"Sem človek v železni kletki in ni razloga, da ne bi umrl. Poleg tega sem tako grešil proti Janu, da se ne smeš ozirati name. Iskreno si moraš prizadevati, da se uveljaviš."'' Murong Honga so kmalu zatem umorili. Murong Čong je postal vodja upora [[Šianbeji|Šjanbejev]], ki so sčasoma postali znani kot [[Zahodni Jan]]. Oblegal je Čangan in zahteval, da mu Fu Džijan izroči Murong Veja. Murong Vej in njegov bratranec Murong Su sta medtem organizirala Šjanbeje v Čanganu in se pripravljala, da bi se pridružili Murong Čongu. V začetku leta 385 je Murong Vej povabil Fu Džijana na poročno pojedino svojega sina z namenom, da ga bo ubil. Fu Džjan je vabilo sprejel, vendar zaradi dežja ni mogal priti. Ko je novica o zaroti pricurljala v javnost, je Fu Džijan poklical Murong Veja in Murong Suja v svojo palačo na zaslišanje. Krivdo sta oba zanikala, potem pa je Murong Su ponosno priznal, da je vse res. Fu Džijen je oba usmrtil, zatem pa še vse Šjanbeje v mestu. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * ''[[Knjiga Džina|Book of Jin]]'', [[:zh:s:晉書/卷111|zv. 111]]. * ''[[Dzidži tongdžjan|Zizhi Tongjian]]'', zv. [[:zh:s:資治通鑑/卷099|99]], [[:zh:s:資治通鑑/卷100|100]], [[:zh:s:資治通鑑/卷101|101]], [[:zh:s:資治通鑑/卷102|102]], [[:zh:s:資治通鑑/卷104|104]], [[:zh:s:資治通鑑/卷105|105]]. {{refend}} {{s-start}} {{s-hou|Rodbina Murong||319||385||}} {{s-reg}} {{s-bef|before=[[Murong Džun]]}} {{s-ttl|title=Cesar Zgodnjega Jana|years=360–370 |regent1=Murong Kejem|years1=360–367 |regent2=Murong Pingom|years2=368–370}} {{s-vac|suspended|next=[[Murong Čui]]|as=cesar Kasnejšega Jana}} {{s-pre}} {{s-bef|before=Ran Min}} {{s-tul|title=Cesar Kitajske |years=360–370 |reason=priključitev k Zgodnjemu Činu}} {{s-aft|after=[[Fu Džijan]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 350]] [[Kategorija:Umrli leta 385]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] pndgnvk2y8jqif11ytwldq3ql52m4kg 0 608852 6752460 2026-09-18T12:46:03Z Janezdrilc 3152 preusmeritev na [[Bralna značka]] 6752460 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bralna značka]] eyo9isl14znhse6h1iq7ngcbap5vrtp 14 608853 6752469 2026-09-18T12:54:52Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 nova kat. 6752469 wikitext text/x-wiki {{catmore|Šianbeji}} Ta kategorija vsebuje članke o [[Šianbeji]]h. [[Kategorija:Zgodovina Mongolije]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] [[Kategorija:Staroveška ljudstva]] h91pgur2gytwjj1ssy9xy7zgf56r5o3 0 608854 6752485 2026-09-18T13:50:52Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Kruh in sol]] 6752485 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kruh in sol]] jkrmsjllq0cqyxglertevkxk5gqg6l3 0 608855 6752498 2026-09-18T14:06:08Z Marko3 1829 V delu 6752498 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnem hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata driska in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> ah12i9zdxvioe8wa0ruy481fhttvbfc 6752500 6752498 2026-09-18T14:07:00Z Marko3 1829 6752500 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> e0xzqotkhgqx71dtmbr03bknmi0pyzq 6752514 6752500 2026-09-18T14:34:57Z Marko3 1829 6752514 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> dkatcustv9bltkp86yamjvj2nlucado 6752517 6752514 2026-09-18T14:38:13Z Marko3 1829 6752517 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name= "Rezdiffra PI" /> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> rmur1g8rdssx2cqtkt31s1earpbq349 6752520 6752517 2026-09-18T14:40:12Z Marko3 1829 6752520 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name= "Rezdiffra PI" /> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> 383zfpahqu0jidmxw7fh7rrlrnni2nl 6752522 6752520 2026-09-18T14:41:23Z Marko3 1829 6752522 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> hol5qrkuar7f6rppa5rnccw4fz97a0o 6752524 6752522 2026-09-18T14:42:40Z Marko3 1829 6752524 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona, ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu. e914t9z1arln67cff5jmuxnb400r2ru 6752526 6752524 2026-09-18T14:45:37Z Marko3 1829 6752526 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatotis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona, ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref>{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> cl78vo3xoftujr5f9tuou2513d811ke 6752529 6752526 2026-09-18T14:48:35Z Marko3 1829 6752529 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref>{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> edmlji2shwrso4froid7xzkcysaz5rx 6752530 6752529 2026-09-18T14:52:03Z Marko3 1829 6752530 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša fata presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> te2r138lnl0ga1k6y4rcjcnczg7iaro 6752531 6752530 2026-09-18T14:52:49Z Marko3 1829 6752531 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> 1p097xrklnu9bzeqi0sea7m2xb104hh 6752751 6752531 2026-09-19T08:23:38Z Marko3 1829 6752751 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Neželeni učinki == V kliničnih preskušanjih sta bila najpogostejša neželena učinka resmetiroma [[driska]] in [[slabost]]<ref name="FDA 20240314" /> in se pojavljata zelo pogosto (pri več kot 10 % bolnikov). Driska se običajno pojavlja na začetku zdravljenja in je blaga do zmerna ter praviloma samoodsebno izzveni v povprečju v 2 do 3 tednih. Slabost oziroma siljenje na bruhanje se prav tako pojavlja na začetku zdravljenja in je praviloma blage do zmerne stopnje.<ref name=":1"/> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> 41gbrkikrnfa6n7qs4ojbs7xnjjj3wc 6752752 6752751 2026-09-19T08:24:18Z Marko3 1829 6752752 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Neželeni učinki == V kliničnih preskušanjih sta bila najpogostejša neželena učinka resmetiroma [[driska]] in [[slabost]]<ref name="FDA 20240314" /> in se pojavljata zelo pogosto (pri več kot 10 % bolnikov). Driska se običajno pojavlja na začetku zdravljenja in je blaga do zmerna ter praviloma samoodsebno izzveni v povprečju v 2 do 3 tednih. Slabost oziroma siljenje na bruhanje se prav tako pojavlja na začetku zdravljenja in je praviloma blage do zmerne stopnje.<ref name=":1"/> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> == Sklici == [[sklici]] m88c0j1fxe1nk2fj9402yh9e2du4eop 6752754 6752752 2026-09-19T08:25:30Z Marko3 1829 6752754 wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Neželeni učinki == V kliničnih preskušanjih sta bila najpogostejša neželena učinka resmetiroma [[driska]] in [[slabost]]<ref name="FDA 20240314" /> in se pojavljata zelo pogosto (pri več kot 10 % bolnikov). Driska se običajno pojavlja na začetku zdravljenja in je blaga do zmerna ter praviloma samoodsebno izzveni v povprečju v 2 do 3 tednih. Slabost oziroma siljenje na bruhanje se prav tako pojavlja na začetku zdravljenja in je praviloma blage do zmerne stopnje.<ref name=":1"/> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> == Sklici == [[sklici]] [[Kategorija:Zdravila za bolezni jeter]] dqzy55bdhn8lxvs14xnvpnbfgw5agdi 6752755 6752754 2026-09-19T08:25:51Z Marko3 1829 6752755 wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo presnovni steatohepatitis (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Neželeni učinki == V kliničnih preskušanjih sta bila najpogostejša neželena učinka resmetiroma [[driska]] in [[slabost]]<ref name="FDA 20240314" /> in se pojavljata zelo pogosto (pri več kot 10 % bolnikov). Driska se običajno pojavlja na začetku zdravljenja in je blaga do zmerna ter praviloma samoodsebno izzveni v povprečju v 2 do 3 tednih. Slabost oziroma siljenje na bruhanje se prav tako pojavlja na začetku zdravljenja in je praviloma blage do zmerne stopnje.<ref name=":1"/> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravila za bolezni jeter]] 25j9uhm0v525xocy16ty40gqtszdmo0 6752758 6752755 2026-09-19T08:27:31Z Marko3 1829 6752758 wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo [[presnovni steatohepatitis]] (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodotironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Neželeni učinki == V kliničnih preskušanjih sta bila najpogostejša neželena učinka resmetiroma [[driska]] in [[slabost]]<ref name="FDA 20240314" /> in se pojavljata zelo pogosto (pri več kot 10 % bolnikov). Driska se običajno pojavlja na začetku zdravljenja in je blaga do zmerna ter praviloma samoodsebno izzveni v povprečju v 2 do 3 tednih. Slabost oziroma siljenje na bruhanje se prav tako pojavlja na začetku zdravljenja in je praviloma blage do zmerne stopnje.<ref name=":1"/> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravila za bolezni jeter]] fzayctu9xzuhuy1zrs6m1ixeuzdmg30 1 608856 6752518 2026-09-18T14:38:15Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WikiProjekt Vojaštvo|class=škrbina|importance=mid}}« 6752518 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Vojaštvo|class=škrbina|importance=mid}} 8cewc6gmqfiyd477yh4kd943rt2kaf6 0 608857 6752523 2026-09-18T14:41:41Z Upwinxp 126544 ->[[Seznam slovenskih TV-kvizov]] 6752523 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam slovenskih TV-kvizov]] jvrl8vgl64zozhr2ka3ev3yud7ebgbf 14 608858 6752534 2026-09-18T14:56:45Z TadejM 738 ustvaritev kategorije 6752534 wikitext text/x-wiki {{Cat more|Wikipedija:WikiProjekt Vojaštvo}} {{category importance|topic=vojaški|sort=Vojaštvo|importance=majhne}} {{CatAutoTOC}} [[Kategorija:Članki majhne pomembnosti|Vojaški članki]] a6epf5ca6c1nxep1bi8owkjs82nbj1m 1 608859 6752536 2026-09-18T15:03:36Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WikiProjekt Vojaštvo|class=stub|importance=srednje}}« 6752536 wikitext text/x-wiki {{WikiProjekt Vojaštvo|class=stub|importance=srednje}} 4mswt13xabfcwc6b7f06brk3re8849e 0 608860 6752538 2026-09-18T15:05:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 prevod iz enwiki 6752538 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo = | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 }} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir bo potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat bo sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Dvorana !! Kapaciteta !! Faza tekmovanja |- | [[Milano]] || [[Unipol Forum]] || 16.000 || Polfinale in finale (4 tekme) |- | [[Torino]] || [[Palavela]] || 9.200 || Osmina finala in četrtfinale (6 tekem) |- | [[Sofija]] || [[Arena 8888]] || 15.373 || Skupina B, osmina finala in četrtfinale (21 tekem) |- | [[Neapelj]] || [[Piazza del Plebiscito]] || 6.500 || Otvoritvena tekma (1 tekma) |- | [[Modena]] || [[PalaPanini]] || 4.968 || Skupina A (14 tekem) |- | [[Tampere]] || [[Nokia Arena]] || 13.455 || Skupina C (15 tekem) |- | [[Cluj-Napoca]] || [[BTarena]] || 10.000 || Skupina D (15 tekem) |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 po srednjeevropskem času v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]||{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]| <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] d1logqwlby07m479n8sr4r8t82r67ob 6752567 6752538 2026-09-18T16:33:45Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6752567 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir bo potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat bo sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Dvorana !! Kapaciteta !! Faza tekmovanja |- | [[Milano]] || [[Unipol Forum]] || 16.000 || Polfinale in finale (4 tekme) |- | [[Torino]] || [[Palavela]] || 9.200 || Osmina finala in četrtfinale (6 tekem) |- | [[Sofija]] || [[Arena 8888]] || 15.373 || Skupina B, osmina finala in četrtfinale (21 tekem) |- | [[Neapelj]] || [[Piazza del Plebiscito]] || 6.500 || Otvoritvena tekma (1 tekma) |- | [[Modena]] || [[PalaPanini]] || 4.968 || Skupina A (14 tekem) |- | [[Tampere]] || [[Nokia Arena]] || 13.455 || Skupina C (15 tekem) |- | [[Cluj-Napoca]] || [[BTarena]] || 10.000 || Skupina D (15 tekem) |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 po srednjeevropskem času v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]||{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]| <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] kz1qnwj7vy5lanx3xdx0l0r5tsay47w 6752701 6752567 2026-09-19T05:47:26Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 +, pp 6752701 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]||{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]| <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] 9xivg8q0tmpmuymxa64ang7oi1one54 6752702 6752701 2026-09-19T06:06:11Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 + 6752702 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]||{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]| <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] bt0rcw17nwkw77zzoj1sbxci8npvjxb 6752733 6752702 2026-09-19T07:32:14Z Sporti 5955 /* Zunanje povezave */ {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} 6752733 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]||{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]| <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] tjvdj71kcw8x40wg0ln3ag6xd77t118 0 608861 6752547 2026-09-18T15:27:25Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Illano */ 6752547 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Illano | native_name = Eilao | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Illano.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Eo-Navia | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Illano | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Iván Rodríguez Sánchez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 102,70 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 277 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|20|00|N|6|51|51|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,136 | website = https://www.illano.es/ | footnotes = }} '''Illano''' ([[eonavščina|eonavsko]] ''Eilao'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na osrednjem delu zahodne Asturije, približno 133 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Boal]], na severovzhodu na [[Villayón]], na jugovzhodu na [[Allande]], na jugu na [[Pesoz]], na jugozahodu na [[San Martín de Oscos]] in na zahodu na [[Villanueva de Oscos|Villanuevo de Oscos]]. V občini govorijo lokalno različico [[galicijščina|galicijskega jezika]], ki se imenuje [[eonavščina]]. == Zgodovina == Najstarejši ostanki, ki so jih odkrili arheologi, so iz [[neolitik]]a. To so predvsem [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]] na gorovju Sierra de Carondio. Blizu najdišče je [[dolmen]] v Entrerríosu. V naseljih El Castelón in Los Castelloes Hevia so odkrili gradišči [[kultura Castro|kulture Castro]].<ref>{{navedi novice|title=Lugares de Interés |work=Ayuntamiento de Illano |url=https://www.illano.es/que-visitar |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> V [[rimsko cesarstvo|rimljanskem obdobju]] so odprli rudnike zlata. V [[srednji vek|srednjem veku]] je cerkev izoblikoval [[fevdalizem|fevdalni]] red in je bil ustanovljen samostan v Villanuevi de Oscos, ki je postopoma širil svoja zemljišča v Illanu, Gíu, Cedemoniu in Bullasu. V tem času je Illano pripadal [[Castropol]]u.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Illano |work=Vivir Asturias |url=https://illano.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59994439/historia-illano |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> [[Filip II. Španski]] je izlastil cerkvena zemljišča. Takrat je bil Illano odcepljen od Castropola in je pozneje odkupil svojo svobodo od kralja. V 18. stoletju se je gospodarstvo občine temeljilo na kmetijstvu in so delovali [[mlin]]i. V 19. stoletju so izlastili zadnja cerkvena zemljišča, čeprav ni bilo večje spremembe družbeno-gospodarski in administracijski sestavi občine. Med 1929 in 1933 je podjetje Viesgo za distribucijo električne energije začelo gradbo jeza Dioras na reki Navia. Najprej se je naselilo veliko ljudi na območje, upajoč da gradba elektrarne prispeva k ustvarjanju delovnih mest, toda ta upanja niso bila uresničena, kar je povzročilo veliko izseljevanje. Med 1960 in 1981 se je več kot polovica prebivalstva izselila iz občine zaradi eksistenčnih skrbi. Upadanje prebivalstva še danes traja in je skoraj vsak tretji občan star nad 60 leti. == Geografija == Občina se nahaja ob reki Navia, ki ima pritoke Cartelo, Entrerrias, El Pato in Ciyúa. Na desni obali reke zasledimo vrhove kot A Bobia (1162 m). Podnebje je oceansko, na gorovjih je soparno, medtem ko na spodnjih krajih zmerno. V občini so izsekali veliko gozdnato območje, namesto katerega se je razbohotila goščava. Značilna drevesa so breza, hrast, plutec in lešnik. == Gospodarstvo == V občini ni bila industrializacija. Illano je še danes kmetijsko-živinorejska občina, ta panoga pa prideluje na samooskrbo. == Kultura == * Hiša Llomba iz 18. stoletja * Svetišče Pastirske Marije Device (1665) * Cerkev Naše gospe v Bullasu (bila je zgrajena v 8.-10. stoletju, današnjo obliko je dobila v 17. stoletju) * Cerkev Svete Leokadije iz 14. stoletja v Illanu Poleg tega lahko zasledimo veliko kurij, žitnic in škednjev.<ref>{{navedi novice|title=Illano |work=Asturnatura |url=https://www.asturnatura.com/turismo/guia/illano-3881 |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] hnvjpf0d4que3u7eovf215867wb8wm2 0 608862 6752553 2026-09-18T15:59:06Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Illas */ 6752553 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Illas | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Illas.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Illas | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Alberto Tirador (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 25,51 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1048 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|29|45|N|5|58|05|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 619 | website = https://www.ayto-illas.es/ | footnotes = }} '''Illas''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 28 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Castrillón]], na severovzhodu na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na jugozahodu na [[Candamo]], na jugovzhodu na [[Llanera (Asturija)|Llanero]] in na jugu na [[Las Regueras]]. Središče občine je v [[Callezuela|Callezueli]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Una visita al Concejo de Illas |work=Vivir Asturias |url=https://illas.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60154121/una-visita-concejo-illas |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Iz pravekov je ohranjeno nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] v La Reigadi in Cerruju. Illas je prvič omenjen 857 v listinah [[kraljevina Asturija|asturijskega kralja]] [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñuja I.]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je Illas pripadal občini [[Gozón]]. V 13. stoletju ga je [[Ferdinand IV. Kastiljski]] priključil k Avilésu, čeprav je ljudstvo Illasa zahtevalo samoupravo.<ref name="vivir" /> 1809 so občani zavrnili župana, ki je bil imenovan po občini Avilés in so začeli borbo za samostojnost. Illas je 1818 postal samostojna občina.<ref name="vivir" /> V 20. stoletju se je začela industrializacija v občini. V 80. 20. stoletja so industrijska preoblikovanja povzročila upadanje v številu prebivalstva, vendar ker je gospodarstvo kljub industrializaciji ohranilo kmetijski značaj, zato zmanjšanje ni bilo tako veliko kot v drugih občinah.<ref>{{navedi novice|last=L. Jiménez |first=Francisco |title=Illas, un concejo donde se ha puesto de moda vivir, sale de la UVI demográfica |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/aviles/2022/05/30/illas-sale-uvi-demografica-66684497.html |date=30.5.2022 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Tirador (IU), alcalde de Illas: "Somos un modelo a la hora de fijar población" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/aviles/2023/06/18/tirador-iu-alcalde-illas-modelo-88841480.html |date=18.6.2023 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Geografija == Illas je ena najmanjših asturijskih občin. Teren je zelo skalnat, klanci so strminasti in je malo ravnin. Vrhovi so nizki, najvišji je Friera/Bufarán (623 m), medtem ko se visokost drugih vrhov menjava med 200 in 400 metri. == Gospodarstvo == Temelj gospodarstva je živinoreja. V občini se nahajajo veliki pašniki. == Kultura == * [[gotska arhitektura|Gotska]] cerkev Sv. Julijana<ref name="vivir" /> * Palača Bárcena == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] bhvrf3v14jigblgi3mszn5dgk61cvgl 14 608863 6752555 2026-09-18T16:01:52Z Andrejj 94 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi]]« 6752555 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Slovenski košarkarski klubi]] n44nz3njv8cxdbyhaqvvgj00apyjmoh 0 608864 6752569 2026-09-18T16:38:54Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752569 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Pedro de Alvarado | image = Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg | image_size = 225px | caption = ''Portret konkvistadorja Pedra de Alvarada'', ki ga hranijo v [[Archivo General de Indias]] ; naslikal ga je Thomas Povedano (začetek 20. stoletja). | birth_date = ok. [[1485]] | birth_place = [[Badajoz]], [[Extremadura]], Kastiljsko kraljestvo | death_date = [[4. julij]] [[1541]] (star 55 ali 56 let) | death_place = [[Guadalajara]], Podkraljestvo [[Nova Španija]] | death_cause = Zmečkan pod konjem | spouse = {{plainlist| * Francisca de la Cueva (m. 1527; umrla ok. 1532) * {{marriage|Beatriz de la Cueva|17. oktober 1538}} }} | partner = Luisa de Tlaxcala (1519–1535) | children = 5 (3 z Luiso) | signature = Signature of Pedro de Alvarado (c. 1485 – 1541).png }} '''Pedro de Alvarado''' ({{IPA|es|ˈpeðɾo ðe alβaˈɾaðo}}; * ok. [[1485]], [[Badajoz]], [[Španija]], † [[4. julij]] [[1541]], [[Guadalajara]], [[Nova Španija]]) je bil španski [[konkvistador]], ''adelantado'', guverner in generalni kapitan [[Gvatemala|Gvatemale]].<ref name="LovellLutzSwezey84p461">Lovell, Lutz and Swezey 1984, p. 461.</ref> Sodeloval je pri osvojitvi [[Kuba|Kube]], pri raziskovanju obal polotoka [[Jukatan]] in [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]] pod vodstvom [[Juana de Grijalve]] ter pri osvojitvi [[Azteški imperij|Azteškega imperija]] pod vodstvom [[Hernán Cortés|Hernána Cortésa]]. Velja za osvajalca velikega dela [[Srednja Amerika|Srednje Amerike]], vključno z Gvatemalo, [[Honduras]]om, [[Salvador]]jem in deli [[Nikaragva|Nikaragve]].<ref>Duncan, David Ewing, ''Hernando de Soto&nbsp;– A Savage Quest in the Americas&nbsp;– Book II: Consolidation'', Crown Publishers, Inc., New York, 1995</ref> Čeprav je bil spreten bojevnik, ki je velik del Srednje Amerike podredil španski oblasti, se je Alvarado zapisal v zgodovino kot pohlepen in krut človek; tako domorodci kot Španci so ga obtoževali različnih zločinov in zlorab.<ref name="thoughtco.com">{{Cite web |title=Biography of Pedro de Alvarado, Conquistador |url=https://www.thoughtco.com/biography-of-pedro-de-alvarado-2136555 |access-date=2024-03-17 |website=ThoughtCo |language=en}}</ref> Leta 1541 ga je med poskusom zadušitve upora domorodcev v Mehiki zmečkal konj; nekaj dni pozneje je zaradi posledic nesreče umrl. == Značaj in videz == [[File:Tonatiuh 4.png|thumb|Naknadno barvana litografija Alvarada iz dela *Lienzo de Tlaxcala* (okoli leta 1550)]] Pedro de Alvarado je bil vpadljiva in karizmatična osebnost;<ref>Myers 2004, pp. 19, 182.</ref> bil je tako briljanten vojaški poveljnik<ref>Recinos 1986, pp. 205, 207.</ref> kot tudi krut in brezobziren človek.<ref name="Recinos86p205"/> Opisujejo ga kot moža »prijetnih potez in drže«; ko so Aztekom pokazali njegovo podobo, so ga poimenovali ''Tōnatiuh''.<ref>{{cite book |last1=Castillo |first1=Bernal Díaz del |title=The True History of the Conquest of New Spain |date=1908 |publisher=Hakluyt society |page=295 |url=https://books.google.com/books?id=lZEsAAAAYAAJ&pg=PA295 |language=en}} "Pedro de Alvarado was of very perfect grace both in face and person, that he looked like the Sun.... very well made and active, and of good features and bearing; and both in appearance and in speech and in everything else he was so pleasing that he always seemed to be smiling"</ref><ref>{{cite book |last1=Maudslay |first1=Alfred Percival |title=The True History of the Conquest of New Spain. By Bernal Diaz del Castillo, One of its Conquerors: From the Exact Copy made of the Original Manuscript. Edited and published in Mexico by Genaro García. Volume I |date=12 January 2018 |publisher=Taylor & Francis |isbn=978-1-317-01296-2 |pages=230–231 |url=https://books.google.com/books?id=aUdnDwAAQBAJ&pg=PT231 |language=en}} "...they brought with them a picture of him with his face very naturally portrayed, and from that time forth they gave him the name of Tonatio, which means the Sun or the child of the Sun, and so they called him ever after."</ref> To ime so mu nadeli zaradi svetlih las in tudi zaradi njegovega zloglasnega temperamenta.<ref>{{cite book |last1=Restall |first1=Matthew |last2=Fernandez-Armesto |first2=Felipe |title=The Conquistadors: A Very Short Introduction |date=24 January 2012 |publisher=Oxford University Press, USA |isbn=978-0-19-539229-6 |page=45 |url=https://books.google.com/books?id=QO994ShG6bwC&pg=PA45 |language=en}} "Alvarado's blond hair, as well as his infamous temper, earned him the Nahuatl nickname ''Tonatiuh'' (''Sun'', see fig. 6)"</ref><ref>{{cite book |last1=Chipman |first1=Donald E. |title=Sword of Empire: The Spanish Conquest of the Americas from Columbus to Cortés, 1492-1529 |date=9 June 2021 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-933337-90-6 |page=123 |url=https://books.google.com/books?id=6r4yEAAAQBAJ&pg=PT123 |language=en}}</ref> Bil je privlačnega videza<ref>León Portilla 2006, p. 132.</ref> in je deloval prijazno, a je bil nepredvidljiv in hitro vzkipljiv.<ref name="Burland73p216">Burland 1973, p. 216.</ref> Do domorodnih ljudstev, ki jih je nameraval pokoriti, je bil neusmiljen. Zgodovinarji menijo, da ga je pohlep gnal v pretirano krutost,<ref name="Recinos86p205">Recinos 1986, p. 205.</ref> njegovi španski sodobniki pa so njegovo skrajno surovost obsojali že v času njegovega življenja. Kot guverner osvojenih ozemelj se ni izkazal in je nemirno iskal nove pustolovščine.<ref>Recinos 1998, p. 17.</ref> Njegova taktična surovost – denimo pokol v Velikem templju v [[Tenochtitlan]]u – je pogosto spodkopavala strateške cilje.<ref>Recinos 1998, p. 18.</ref> Obtoževali so ga tudi krutosti do rojakov Špancev.<ref>Recinos 1986, p. 206.</ref> Alvarado ni bil primeren za upravljanje; ko je zasedal guvernerske položaje, je storil le malo za vzpostavitev trdnih temeljev kolonialne oblasti. Iz njegovih pisem ni razviden noben interes za civilne zadeve; pisal je le o raziskovanju in vojni. Trdovratno je nasprotoval prizadevanjem španske krone za uvedbo urejenega davčnega sistema v Gvatemali in takšnih prizadevanj ni hotel priznati. W. George Lovell in drugi so ga kot guvernerja Gvatemale opisali kot »nenasitnega despota, ki ni priznaval nobene druge oblasti razen lastne in ki je Gvatemalo obravnaval le kot svoje osebno posestvo«. Ameriški zgodovinar William H. Prescott je Alvaradov značaj opisal z naslednjimi besedami: {{quote|Alvarado je bil plemič iz ugledne družine, galanten in viteški ter Cortésov tesen osebni prijatelj. Bil je človek dejanj, odlikovala sta ga odločnost in neustrašnost, zaradi odprtega in očarljivega vedenja pa je bil »Tonatiuh« med Mehikanci še posebej priljubljen. Vendar pa je pod to bleščečo zunanjostjo bodoči osvajalec Gvatemale skrival naglo, grabežljivo in kruto srce. Povsem mu je manjkalo tiste zmernosti, ki je bila v občutljivem položaju, v katerem se je znašel, vrednejša od vseh drugih lastnosti.|William H. Prescott 1922|History of the Conquest of Mexico: Book 4, Chapter 8, p. 54.}} Španski kronist Antonio de Remesal je zapisal, da si je »Alvarado bolj želel, da bi se ga podložniki – pa naj so bili Indijanci ali Španci – bali, kot pa da bi ga imeli radi«.<ref>Recinos 1986, p. 208.</ref> Alvarado je bil s svojo nagnjenostjo k nasilju odsev svojega časa in ni bil edini konkvistador, ki se je posluževal takšnih dejanj. Tudi Hernán Cortés in [[Francisco Pizarro]] sta zagrešila podobno kruta dejanja, vendar nista bila deležna tolikšnih kritik kot Alvarado.<ref name="Recinos 86p209">Recinos 1986, p. 209.</ref> == Zgodnje življenje in družina == Pedro de Alvarado se je rodil leta 1485 v mestu Badajoz v Extremaduri.<ref name="Recinos86p9">Recinos 1986, p. 9.</ref> Njegov oče je bil Gómez de Alvarado, mati pa Leonor de Contreras, Gómezova druga žena. Pedro de Alvarado je imel sestro dvojčico Sarro in štiri polne brate: Jorgeja, Gonzala, Gómeza in Juana. Imel je tudi nezakonskega polbrata, prav tako po imenu Juan, ki so ga v takratnih virih imenovali Juan el Bastardo (Juan Kopile).<ref>Recinos 1986, pp. 10, 21.</ref> O zgodnjem življenju Pedra de Alvarada pred njegovim prihodom v Ameriko je znanega zelo malo. Med osvajanjem Amerike so zgodbe o njegovih mladostniških podvigih v Španiji postale priljubljene legende, vendar je njihova verodostojnost vprašljiva. Primer takšne takrat razširjene zgodbe je pripoved o tem, kako je kot mladenič, ki je čakal na prevoz v Ameriko, s prijatelji splezal na cerkveni stolp v [[Sevilla|Sevilli]]. Iz zgornjega okna je štrlel drog za zastavo, dolg približno 3,0 do 3,7 metra. Eden od njegovih tovarišev je odložil plašč in meč, stopil do konca droga in se vzvratno vrnil na stolp. Alvarado, ki se je bal posmeha, je na drog stopil z mečem in plaščem vred ter se na koncu obrnil, da bi se proti stolpu vrnil obrnjen z obrazom naprej.<ref>Recinos 1986, pp. 11–12.</ref> Alvaradov stari oče po očetovi strani je bil Juan Alvarado »el Viejo« (»starejši«), ki je bil poveljnik (comendador) v Hornachosu, stara mati pa Catalina Messía. Pedrov stric po očetovi strani je bil Diego de Alvarado y Messía, poveljnik v krajih Lobón, Puebla in Montijo, župan (''alcalde'') Montáncheza ter gospod posesti Castellanos in Cubillana. Diego je bil veteran vojaških pohodov proti Mavrom. == Prvi pohodi v Ameriki == Alvarado in njegovi bratje so prečkali [[Atlantski ocean]] pred letom 1511, verjetno leta 1510.<ref>Gall 1967, p. 38.</ref> Do leta 1511 je bil v Španiji vzpostavljen sistem dovoljenj za nadzor nad pretokom kolonistov v Novi svet. Edini izmed bratov Alvarado, ki se pojavlja v registrih, je Juan de Alvarado (leta 1511), kar vodi do domneve, da so bili preostali bratje v Ameriki že takrat, ko je bil vzpostavljen sistem dovoljenj.<ref>Recinos 1986, p. 14.</ref> Bratje Alvarado so se ustavili na [[Hispaniola|Hispanioli]], vendar je v zgodovinskih virih le malo omemb njihovega bivanja tam.<ref>Recinos 1986, pp. 14–15.</ref> Kmalu po prihodu v Santo Domingo na Hispanioli je Pedro de Alvarado sklenil prijateljstvo s Hernánom Cortésom, ki je takrat opravljal službo javnega pisarja. Alvarado se je pridružil Cortésu pri osvajanju Kube pod poveljstvom [[Diego de Velázquez|Diega de Velázqueza]]. Osvajanje Kube se je začelo leta 1511, Pedra de Alvarada pa so spremljali njegovi bratje. Kmalu po invaziji je Alvarado v novi koloniji upravljal uspešno posestvo (haciendo). V tem času se Pedro de Alvarado v zgodovinskih zapisih pojavlja kot premožen in vpliven lastnik posestva, ki je bil že tesno povezan z Velázquezom – ta je bil takrat guverner Kube.<ref name="Recinos86p16">Recinos 1986, p. 16.</ref> === Ekspedicija Grijalva, 1518=== {{multiple image | align = right | image1 = Juan de Grijalva.jpg | width1 = 140 | caption1 = [[Juan de Grijalva]] | image2 = Cozumel beach from lighthouse.jpg | width2 = 200 | caption2 = Obala otoka Cozumel je bila prvi del Jukatana, ki ga je zagledal Alvarado | footer = }} Diego de Velázquez, guverner Kube, je bil navdušen nad poročilom Francisca Hernándeza de Córdobe o zlatu na novo odkritem polotoku Jukatan.<ref>Sharer and Traxler 2006, p. 759.</ref> Organiziral je odpravo, ki so jo sestavljale štiri ladje in 260 mož. Vrhovno poveljstvo je zaupal svojemu nečaku Juanu de Grijalvi; Pedro de Alvarado je poveljeval eni od ladij. Majhna flota je bila založena s samostreli, mušketami, blagom za menjavo, soljeno svinjino in kruhom iz kasave.<ref>Clendinnen 2003, pp. 14–15.</ref> Flota je zapustila Kubo aprila 1518 in prvič pristala na otoku Cozumel ob vzhodni obali Jukatana. Majevski prebivalci Cozumela so pred Španci pobegnili; flota je nato odplula južno od Cozumela, vzdolž vzhodne obale polotoka.<ref name="SharerTraxler06p760Clendinner87,03p15">Sharer and Traxler 2006, p. 760.<br>Clendinnen 2003, p. 15.</ref> Španci so vzdolž obale opazili tri velika majevska mesta. Na praznik vnebohoda je flota odkrila velik zaliv, ki so ga Španci poimenovali Bahía de la Ascensión.<ref name="SharerTraxler06p760">Sharer and Traxler 2006, p. 760.</ref> Grijalva v nobenem od teh mest ni pristal, temveč se je obrnil nazaj proti severu, da bi obplul severni del polotoka Jukatan in plul vzdolž zahodne obale. Pri [[Campeche]]ju so Španci z manjšimi topovi streljali na mesto; prebivalci so zbežali, kar je Špancem omogočilo zavzetje zapuščenega mesta. Maji so ostali skriti v gozdu, zato so se Španci vrnili na ladje in nadaljevali pot vzdolž obale.<ref name="Clendinned87,03p15">Clendinnen 2003, p. 15.</ref> Pri Champotónu se je floti približalo nekaj velikih bojnih kanujev, vendar so jih ladijski topovi hitro pognali v beg. Pri izlivu reke Tabasco so Španci opazili množico bojevnikov in kanujev, vendar se domačini niso približali.<ref>Clendinnen 2003, pp. 15–16.</ref> S pomočjo tolmačev je Grijalva nakazal, da želi trgovati, ter v zameno za hrano in druge potrebščine ponudil vino in kroglice. Od domačinov so prejeli nekaj zlatih okraskov in novice o bogastvu Azteškega cesarstva na zahodu. Odprava je nadaljevala pot dovolj daleč, da je potrdila obstoj z zlatom bogatega imperija,<ref name="Clendinned87,03p16">Clendinnen 2003, p. 16.</ref> pri čemer je plula vse do reke Pánuco na severu. Pri reki Papaloapan je Alvarado ukazal, naj njegova ladja pluje navzgor po reki, preostanek majhne flote pa je pustil čakati v rečnem ustju. Ta poteza je močno razjezila Grijalvo, ki se je bal, da bi se osamljena ladja lahko izgubila. Španci so reko zatem poimenovali Río de Alvarado (»Alvaradova reka«). Nekoliko dlje vzdolž obale je flota naletela na naselbine pod azteško oblastjo; tam so jih pričakali azteški odposlanci z darili v zlatu in draguljih, ki jih je poslal poglavar [[Moktezuma II]].<ref>Recinos 1986, pp. 19–20.</ref> Kot kazen za vplutje v reko Papaloapan brez predhodnega ukaza je Grijalva Alvarada z ladjo ''San Sebastián'' poslal nazaj na Kubo, da bi sporočil novice o odkritjih. Alvarado je v Santiago de Cuba vplul zmagoslavno in na ogled postavil veliko bogastva, pridobljenega med odpravo. Zgodnji prihod na Kubo mu je omogočil, da se je prikupil guvernerju Velázquezu, še preden se je vrnil Grijalva. Preostanek flote je v pristanišče v Havani vplul pet mesecev po odhodu.[34] Grijalva je bil deležen hladnega sprejema guvernerja, ki ga je Alvarado obrnil proti njemu, saj si je sam lastil večino zaslug za uspeh odprave.<ref name="Recinos86p20">Recinos 1986, p. 20-21.</ref> == Odprava v Mehiko, 1519 == [[File:Hernán Cortés anónimo.jpg|thumb|upright|Hernán Cortés je vodil odpravo proti Aztekom|alt=Stara slika bradatega mladeniča, obrnjenega rahlo v desno. Oblečen je v temen suknjič z visokim ovratnikom, ki ga zaključuje bel nabran ovratnik (t. i. ''ruff''), spredaj pa ima okrasne gumbe. Slika je temnih tonov in uokvirjena v oval, pod katerim je v pravokotniku napisano ime »HERNAN CORTES«.]] Grijalvova vrnitev je na Kubi vzbudila veliko zanimanje. Organizirali so novo odpravo s floto enajstih ladij, na katerih je bilo 500 mož in nekaj konj. Poveljstvo je prevzel Hernán Cortés; odpravi so se pridružili Pedro de Alvarado ter njegovi bratje Jorge, Gómez in Juan »El Bastardo«. Cortés je Pedru de Alvaradu naložil nalogo, da zbere rekrute s kubanskih posestev v notranjosti otoka. Med posadko so bili častniki, ki so kasneje postali slavni konkvistadorji, med njimi Cristóbal de Olid, Gonzalo de Sandoval in Diego de Ordaz. Na krovu sta bila tudi Francisco de Montejo in Bernal Díaz del Castillo, veterana Grijalvove odprave. Alvarado je ponovno poveljeval ladji ''San Sebastián'', pod njegovim poveljstvom pa je bilo 60 mož.<ref>García Añoveros 1987, p. 245.</ref> Flota je prvič pristala na otoku Cozumel in tam ostala več dni. Porušili so majevska svetišča in na enega od njih postavili krščanski križ. S Cozumela je flota plula okoli severnega dela polotoka Jukatan in sledila obali do reke Tabasco. V Tabascu je flota sidrala pri Potonchánu,<ref name="Townsend92,95p16">Townsend 1995, p. 16.</ref> mestu ljudstva Chontal Maja. Maji so se pripravili na boj, a so španski konji in strelno orožje hitro odločili izid spopada. Iz Potonchána je flota nadaljevala pot do kraja San Juan de Ulúa.<ref>Levy, Buddy. "Conquistador." Bantam Books, 2008, p. 29.</ref> Posadka se je tam zadržala le kratek čas, nato pa se je premaknila na rt blizu krajev Quiahuiztlan in Cempoala, mesta, ki je bilo podrejeno Azteškemu imperiju. Ko se je Cortés odpravil v notranjost dežele, so nekateri Španci ostali blizu obale, Alvarado pa je Cortésa spremljal na pohodu v notranjost.<ref>Thomas, Hugh. Conquest: Montezuma, Cortes, and the Fall of Old Mexico. Simon and Schuster, 1993, p. 233</ref> Med pohodom proti Tenochtitlanu je odprava naredila manjši ovinek in prečila ozemlje ljudstva Tlaxcalteca. Tlaxcalteki so španske sile večkrat napadli, vendar jih niso uspeli premagati. Po sklenitvi zavezništva s Tlaxcalteki so Španci nadaljevali pohod in osvojili Azteke.<ref>Townsend 1995, pp. 16ff.</ref> [[File:Castillo-de-Alvarado--Wall.jpg|thumb|200px|Ostanki »Castillo de Alvarado«, Chamela, Jalisco]] Alvarado je poveljeval eni od enajstih ladij v floti in bil hkrati Cortésov namestnik med prvim bivanjem odprave v azteški prestolnici Tenochtitlan. Odnosi med Španci in njihovimi gostitelji so bili napeti, zlasti zaradi Cortésovega vztrajnega zahtevanja, naj Azteki opustijo čaščenje malikov in človeško žrtvovanje; da bi si zagotovili varnost, so Španci za talca zajeli azteškega vladarja Moktezumo. Ko se je Cortés vrnil na obalo Mehiškega zaliva, da bi se soočil s sovražno odpravo Pánfila de Narváeza, ki je pravkar prispela, je Alvarado ostal v Tenochtitlanu kot poveljnik španske postojanke s strogim ukazom, naj prepreči Moktezumov pobeg. V času Cortésove odsotnosti so se odnosi med Španci in gostitelji še poslabšali; Alvarado je izvedel pokol v Velikem templju, v katerem je pobil azteške plemiče in duhovnike, ki so obhajali verski praznik.  Alvarado je trdil, da je to storil iz strahu, da Azteki kujejo zaroto proti njemu, vendar za to trditev ni nobenih stvarnih dokazov, domnevna opozorila pa je prejel od mučenih ujetnikov, ki bi verjetno rekli karkoli, samo da bi se mučenje končalo.<ref>Levy, Buddy. Conquistador. Bantam Books, 2009, p.166</ref> Ko se je Cortés vrnil v Tenochtitlan, je španske sile našel v obleganju. Potem ko je bil Moktezuma ubit med poskusom pogajanj z lastnim ljudstvom, so se Španci odločili za pobeg in si utirali pot čez enega od nasipov, ki so vodili iz mesta prek jezera na celino. V krvavi nočni akciji 10. julija 1520, znani kot ''La Noche Triste'' (Noč žalosti), je Alvarado poveljeval zaledni straži in bil hudo ranjen.<ref>{{Cite book|last=Hanson|first=Victor Davis|url=https://books.google.com/books?id=XGr16-CxpH8C|title=Carnage and Culture: Landmark Battles in the Rise to Western Power|date=2007-12-18|publisher=Knopf Doubleday Publishing Group|isbn=978-0-307-42518-8|language=en}}</ref>{{rp|296–300}} Zaradi satiričnih verzov Gonzala Ocampa, ki so se nanašali na to, kako je Alvarado med begom preskočil vrzel v nasipu, se je njegov podvig zapisal v zgodovino kot ''Salto de Alvarado'' (»Alvaradov skok«). Pedro je nato sodeloval pri obleganju Tenochtitlana in poveljeval eni od štirih enot pod Cortésovim vodstvom. Alvarado je bil ranjen, ko je Cuauhtémoc na praznik sv. Janeza napadel vsa tri španska taborišča. Alvaradova enota je prva dosegla tržnico Tlatelolco in zažgala azteška svetišča. Cortésu in Sandovalu se je tam pridružil po še štirih dneh bojev.<ref name="Diaz">Diaz, B., 1963, The Conquest of New Spain, London: Penguin Books, {{ISBN|0140441239}}</ref>{{rp|396–308}} == Osvojitev Soconusca in Gvatemale == [[File:Lienzo de Tlaxcala Quetzaltenango.gif|thumb|300px|Stran iz dela ''Lienzo de Tlaxcala'', ki prikazuje osvojitev Quetzaltenanga]] [[File:Utatlan1.jpg|thumb|300px|Q'umarkaj je bil prestolnica kraljestva K'iche', dokler ga niso požgale Alvaradove sile.|alt=Ruševine, porasle s travo in grmičevjem, v ozadju katerih se razprostira nizek borov gozd. Zadaj na desni stoji nizek, čokat in razpadajoč kvadraten stolp – vse, kar je ostalo od templja boga Tohila –, levo v ospredju pa so vidni ostanki zidov igrišča za igro z žogo.]] Cortés je poslal Pedra de Alvarada, da zasede Gvatemalo; njegova vojska je štela 180 konjenikov, 300 pešakov, oboroženih s samostreli in mušketami, ter imela štiri topove, velike količine streliva in smodnika ter na tisoče zavezniških mehiških bojevnikov.<ref>Sharer and Traxler 2006, p. 763. Lovell 2005, p. 58. Matthew 2012, pp. 78–79.</ref> Pedro de Alvarado je leta 1523 z obsežnimi silami prečil Soconusco na poti k osvojitvi Gvatemale. Alvaradova vojska je vključevala prekaljene veterane osvajanja Aztekov ter konjenico in topništvo;[58] pridružilo se ji je tudi veliko število domorodnih zaveznikov iz Cholule, Tenochtitlana, Texcoca, Tlaxcale in Xochimilca.<ref>Recinos 1986, p. 64.</ref> V Soconuscu so Alvarada sprejeli miroljubno, prebivalci pa so prisegli zvestobo španski kroni. Poročali so, da jih sosednja ljudstva iz Gvatemale napadajo zaradi njihove naklonjenosti Špancem. Alvaradovo pismo Hernánu Cortésu, v katerem je opisal svoj prehod skozi Soconusco, se ni ohranilo; podatki o tamkajšnjih dogodkih izhajajo iz zapisa Bernala Díaza del Castilla, ki pri dogodkih ni bil osebno prisoten, temveč je povzel poročilo Gonzala de Alvarada. Do leta 1524 so Alvarado in njegove sile v celoti umirili razmere v Soconuscu.<ref>Gasco 1997, pp. 55–56.</ref> Pedro de Alvarado je s svojo vojsko brez odpora napredoval vzdolž pacifiške obale, dokler ni dosegel reke Samalá v zahodni Gvatemali. To območje je bilo del kraljestva ljudstva K'iche', katerega vojska je neuspešno poskušala Špancem preprečiti prečkanje reke. Ko so prečkali reko, so konkvistadorji oplenili bližnja naselja, da bi ustrahovali ljudstvo K'iche'.<ref name="SharerTraxler06p764">Sharer and Traxler 2006, p. 764.</ref> 8. februarja 1524 se je Alvaradova vojska spopadla pri kraju Xetulul, ki so ga njegovi mehiški zavezniki imenovali Zapotitlán (današnji San Francisco Zapotitlán). Kljub številnim poškodbam, ki so jih povzročili lokostrelci ljudstva K'iche' pri obrambi, so Španci in njihovi zavezniki zavzeli mesto in se utaborili na tržnici.<ref>Recinos 1986, p. 65. Gall 1967, pp. 40–41.</ref> Nato se je Alvarado usmeril navzgor ob reki v gorovje Sierra Madre proti osrednjemu območju ljudstva K'iche' ter prečil prelaz v rodovitno dolino Quetzaltenango. 12. februarja 1524 so bili Alvaradovi mehiški zavezniki v gorskem prehodu napadeni iz zasede in potisnjeni nazaj s strani bojevnikov ljudstva K'iche', vendar je sledil silovit napad španske konjenice, ki je presenetil in pretresel bojevnike K'iche', saj konj dotlej še nikoli niso videli. Konjenica je razgnala sile K'iche', vojska pa je nato napredovala do mesta Xelaju (današnji Quetzaltenango), kjer so ugotovili, da je mesto zapuščeno. Skoraj teden dni pozneje, 18. februarja 1524, se je vojska ljudstva K'iche' v dolini Quetzaltenango spopadla s špansko vojsko in doživela hud poraz; med padlimi je bilo veliko plemičev K'iche'. Ta bitka je vojaško izčrpala ljudstvo K'iche', zato so zaprosili za mir in ponudili davek ter povabili Pedra de Alvarada v svojo prestolnico Q'umarkaj – mesto, ki so ga španski zavezniki, govoreči jezik [[nahuatl]], imenovali Tecpan Utatlan. Alvarado je bil do namenov ljudstva K'iche' močno zadržan, vendar je ponudbo sprejel in s svojo vojsko odkorakal v Q'umarkaj. Marca 1524 je Pedro de Alvarado na povabilo preostalih gospodov ljudstva K'iche' vstopil v Q'umarkaj – potem ko so ti doživeli katastrofalen poraz –, pri čemer se je bal, da stopa v past. Namesto da bi sprejel nastanitev v mestu, je taboril na ravnini pred njim. Ker ga je skrbelo zaradi velikega števila bojevnikov K'iche', zbranih pred mestom, in ker se je zavedal, da njegova konjenica v ozkih ulicah Q'umarkaja ne bi mogla manevrirati, je vodilna mestna gospoda – kralja Oxib-Keha in izvoljenega kralja Beleheb-Tzyja – povabil v svoj tabor. Takoj ko so to storili, jih je zajel in zadržal kot ujetnike v svojem taboru. Bojevniki ljudstva K'iche', ki so videli, da so njihovi vladarji zajeti, so napadli domorodne zaveznike Špancev in uspeli ubiti enega od španskih vojakov. Tedaj se je Alvarado odločil, da zajete vladarje ljudstva K'iche' sežge na grmadi, nato pa je dal požgati še celotno mesto.<ref>Recinos 1986, pp. 74–5. Sharer & Traxler 2006, pp. 764–765.</ref> Po uničenju mesta Q'umarkaj in usmrtitvi njegovih vladarjev je Pedro de Alvarado poslal sporočila v Iximche, prestolnico ljudstva Kaqchikel, s predlogom za zavezništvo proti preostanku odpora ljudstva K'iche'. == Cuzcatlán (Salvador) == Junija 1524 je Alvarado vodil prvi poskus španskih sil, da bi razširile svojo oblast na ozemlje Cuzcatlán (v današnjem Salvadorju). V okviru teh prizadevanj so bila ustanovljena številna mesta, kot sta San José Acatempa (leta 1525) in Esquipulas (leta 1560). Španci so naleteli na odločen odpor domorodnega ljudstva Pipil in njihovih sosedov, ki so govorili majevske jezike. Kljub Alvaradovemu začetnemu uspehu v bitki pri Acajutli so domorodci iz Cuzcatlána – ki jih je po izročilu vodil vojskovodja po imenu Atlácatl – premagali Špance in njihove pomožne enote ter jih prisilili k umiku v Gvatemalo. Alvarado je bil ranjen v levo stegno, zaradi česar je ostal trajno hrom. Vojni pohod je opustil in za nadaljevanje naloge imenoval svojega brata Gonzala de Alvarada. Za podreditev ljudstva Pipil španski oblasti sta bili potrebni še dve odpravi (prva leta 1525, ki ji je leta 1528 sledila manjša skupina). Osvojitev Cuzcatlána je bila dokončana leta 1528, takrat pa je bilo ustanovljeno tudi mesto San Salvador. == Nazivi in ​​prva zakonska zveza == Španski kralj je 18. decembra 1527 Alvarada imenoval za guvernerja Gvatemale; dva dni pozneje mu je podelil ugleden vojaški naziv ''adelantado''. Istega leta se je pretrgalo tesno prijateljstvo med Alvaradom in Cortésom; Alvarado je Cortésu obljubil, da se bo poročil s Cecilio Vázquez, Cortésevo sestrično. Svojo obljubo je prelomil in se namesto tega poročil s Francisco de la Cueva.<ref name="García Añoveros 1987, p. 247">García Añoveros 1987, p. 247.</ref> Tehnično gledano to ni bila njegova prva zakonska zveza, saj se je pred tem poročil z domorodno žensko, hčerko Xicotencatla starejšega; Španci so jo imenovali Doña Luisa, govorci jezika nahuatl pa Tlecuiluatzin. Francisca de la Cueva je imela dobre zveze na kraljevem dvoru, saj je bila nečakinja kraljevega tajnika Francisca de los Cobosa in članica vplivne plemiške družine Albuquerque. Ta zakon je Alvaradu zagotovil dodaten vpliv na dvoru in je bil precej bolj koristen za njegove dolgoročne interese; Alvarado je kasneje ohranil prijateljstvo s Franciscom de los Cobosom, kar mu je omogočilo dostop do kraljeve naklonjenosti. Leta 1528 sta se Alvarado in Cortés po naključju istočasno mudila v Sevilli, vendar ga je Cortés ignoriral.<ref name="García Añoveros 1987, p. 247"/> Francisca de la Cueva je umrla kmalu po njunem prihodu v Ameriko. Alvarado je do svoje smrti ostal guverner Gvatemale. Leta 1527 je bil imenovan za viteza reda Santiago. == Peru == Do leta 1532 se je prijateljstvo med Alvaradom in Hernánom Cortésom skrhalo in Alvarado mu ni več zaupal. Takrat je Alvarado od kralja zahteval dovoljenje za odpravo proti jugu vzdolž pacifiške obale, da bi osvojil tamkajšnja ozemlja, ki še niso bila priključena kroni, pri čemer je izrecno zavrnil možnost, da bi ga Cortés spremljal.<ref name="GarcíaAñoveros87p248">García Añoveros 1987, p. 248.</ref> Leta 1534 je Alvarado slišal govorice o bogastvu Peruja, se odpravil proti jugu v Ande in poskušal pod svojo oblast pridobiti provinco Quito. Ob prihodu je ugotovil, da je ozemlje že zasedel Sebastián de Belalcázar, namestnik Francisca Pizarra. Med silama konkvistadorjev je skoraj prišlo do spopada; vendar pa je Alvarado večino svojih ladij, konjev in streliva ter večino svojih mož prepustil Pizzarovi skupini v zameno za razmeroma skromno vsoto denarja in se vrnil v Gvatemalo. == Guverner Hondurasa == Leta 1532 je Alvarado prejel kraljevi odlok, s katerim je bil imenovan za guvernerja province Honduras. Takrat je Honduras obsegal le eno špansko naselbino v [[Trujillo, Honduras|Trujillu]], vendar Alvarado imenovanja ni uveljavil. Leta 1533 ali 1534 je začel pošiljati lastne delovne skupine, sestavljene iz zasužnjenih Afričanov in domorodnih Američanov, na območja Hondurasa ob meji z Gvatemalo, da bi izkoriščali tamkajšnja aluvialna nahajališča zlata. Leta 1536 – domnevno kot odgovor na prošnjo za pomoč, ki jo je poslal Andrés de Cereceda, takratni vršilec dolžnosti guvernerja province Honduras – sta Alvarado in njegova vojska domorodnih zaveznikov prispela v Honduras ravno v trenutku, ko so se španski kolonisti pripravljali na zapustitev dežele in odhod v Peru iskat zlato. Junija 1536 se je Alvarado v spodnji dolini reke Ulúa spopadel z domorodnim odporom pod vodstvom Cicumbe in zmagal. Domorodno delovno silo je s sistemom ''repartimiento'' razdelil med svoje vojake in nekatere koloniste ter se vrnil v Gvatemalo. Med obiskom Španije leta 1537 si je Alvarado zagotovil potrditev guvernerskega položaja v Hondurasu (poleg tistega v Gvatemali) za naslednjih sedem let. Njegov položaj guvernerja Hondurasa ni bil nesporen; konkurenčno zahtevo je imel Francisco de Montejo, ki ga je španski kralj leta 1540 imenoval za guvernerja Hondurasa. Deset let po tem, ko je ovdovel, se je Alvarado poročil s sestro svoje prve žene, Beatriz de la Cueva, ki ga je preživela. Po Alvaradovi smrti je de la Cueva s spretnim manevriranjem dosegla lastno izvolitev in ga nasledila na položaju guvernerke Gvatemale; tako je postala edina ženska, ki je v času španske kolonizacije upravljala pomembno politično enoto v Ameriki. Le nekaj dni po nastopu funkcije je leta 1541 umrla v nesreči, ko je nenaden blatni tok z vulkana [[Volcán de Agua]] uničil prestolnico [[Ciudad Vieja]]. == Smrt v vojni Mixtón, 1541 == [[File:Antigua Guatemala, ruinas de la catedral 07.JPG|thumb|right|upright|Sodoben spominski kamen v ruševinah stare katedrale, ki označuje grob Pedra de Alvarada]] Alvarado je zasnoval načrt za opremljanje flote, ki bi odplula z zahodne obale Mehike na Kitajsko in k Otočjem začimb. Z velikimi stroški je za odpravo zbral in opremil 13 ladij ter približno 550 vojakov. Flota je bila tik pred izplutjem leta 1541, ko je Alvarado prejel pismo Cristóbala de Oñateja, ki je prosil za pomoč v boju proti sovražnim Indijancem; ti so ga oblegali v kraju Nochistlán.<ref name="Diaz">Diaz, B., 1963, The Conquest of New Spain, London: Penguin Books, {{ISBN|0140441239}}</ref>{{rp|Ch.203}} Obleganje je bilo del obsežnega upora domorodcev ljudstva Mixtón v mehiški regiji Nueva Galicia. Alvarado je zbral svoje čete in odšel na pomoč Oñateju. V nesrečnem naključju ga je poteptal konj, ki se je prestrašil in podivjal.[ Alvarado je trpel hude bolečine in nekaj dni pozneje, 4. julija 1541, umrl; pokopali so ga v cerkvi v kraju Tiripetío, vasi med mestoma Pátzcuaro in Morelia (v današnji zvezni državi Michoacán). Štiri desetletja po Alvaradovi smrti je njegova hči mesticka, Leonor de Alvarado Xicoténcatl, financirala prenos njegovih posmrtnih ostankov v Gvatemalo, kjer so ga ponovno pokopali v stolnici mesta Santiago de los Caballeros de Guatemala (današnja [[Antigua Gvatemala]]). == Upodobitve v sodobni kulturi == * Alvarado je upodobljen v romanu ''The Fair God'' (Bog lepote) avtorja Lewa Wallacea. Ena od Montezumovih hčera se vanj zaljubi v sanjah, še preden ga sploh sreča; ko se končno spoznata, ji on ljubezen vrača in ji podari ogrlico z železnim križem, da bi lahko prestopila v krščanstvo. Dekle umre med bitko, znano kot ''La Noche Triste'' (Noč žalosti). Gre za redek primer pozitivne upodobitve Pedra de Alvarada. * Pedro de Alvarado je prepoznan kot mučitelj Tzinacána, pripovedovalca v kratki zgodbi Jorgeja Luisa Borgesa z naslovom ''The Writing of the God'' (Božji zapis), ki je bila prvič objavljena leta 1949.<ref name="Zabala 2017 p208">{{cite web | last=Zabala | first=Horacio | title=Anteproyecto para Tzinacán | website=The Metropolitan Museum of Art | date=October 28, 2017 | url=https://www.metmuseum.org/art/collection/search/819649 | access-date=January 25, 2024}}</ref> * Pedro de Alvarado nastopa kot lik v zgodovinskem romanu ''The Serpent and the Eagle'' (Kača in orel) avtorja Edwarda Rickforda. Roman, ki ima več glavnih junakov, opisuje prve mesece špansko-mehiške vojne in vključuje številna poglavja, napisana z vidika Pedra. * Alvarada v seriji ''Hernán'' upodablja Michel Brown; gre za zgodovinsko dramsko televizijsko serijo v španščini, nahuatlu in majevščini, ki se vrti okoli Hernána Cortésa. == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|2|indent=yes}} * {{cite book |author=Alvarado, Pedro de |chapter=Pedro de Alvarado's letters to Hernando Cortés, 1524 |editor=Matthew Restall |editor2=Florine Asselbergs |year=2007 |orig-year=1524 |title=Invading Guatemala: Spanish, Nahua, and Maya Accounts of the Conquest Wars |publisher=Pennsylvania State University Press |location=University Park, Pennsylvania, US |isbn=978-0-271-02758-6 |oclc=165478850 |pages=23–47}} * {{cite book |author=Asselbergs, Florine G.L. |year=2004 |title=Conquered Conquistadors: The Lienzo de Quauhquechollan, a Nahua vision of the conquest of Guatemala |series=CNWS publications series |location=Leiden, Netherlands |publisher=Research School CNWS |isbn=978-90-5789-097-0 |oclc=491630572}} * {{cite encyclopedia |author=Bandelier, Adolph Francis |author-link=|year=1907 |title=Pedro de Alvarado|encyclopedia=Catholic Encyclopedia |url=https://www.newadvent.org/cathen/01372d.htm|editor=Charles G. Herbermann |editor2=Edward A. Pace |editor3=Condé B. Pallen |editor4=Thomas J. Shahan |editor5=John J. Wynne |edition=New Advent online reproduction |volume=I |location=New York |publisher=Robert Appleton Company |oclc=1017058}} * {{cite thesis |author=Batres, Carlos A. |year=2009 |title=Tracing the "Enigmatic" Late Postclassic Nahua-Pipil (A.D. 1200–1500): Archaeological Study of Guatemalan South Pacific Coast |type=MA thesis |url=https://opensiuc.lib.siu.edu/theses/136/ |publisher=Southern Illinois University Carbondale |location=Carbondale, Illinois, US |access-date=2011-10-02}} * {{cite book |author=Burland, C. A. |year=1973 |title=Montezuma: Lord of the Aztecs |publisher=Weidenfeld and Nicolson |location=London, UK |isbn=978-0-297-76566-0 |oclc=791188}} * {{cite book|author=Clendinnen, Inga |author-link= |orig-year=1988 |year=2003 |title=Ambivalent Conquests: Maya and Spaniard in Yucatan, 1517–1570 |edition=2nd |isbn=978-0-521-52731-6 |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, UK |url= https://archive.org/details/ambivalentconque00inga |url-access=registration |oclc=50868309}} * {{cite book |author=Díaz del Castillo, Bernal |author-link= |year=1963 |orig-year=1632 |title=The Conquest of New Spain |edition=6th printing [1973]|others=translated by J. M. Cohen |series=Penguin classics |location=Harmondsworth, England |publisher=Penguin Books |isbn=978-0-14-044123-9 |oclc=162351797|title-link=}} * {{cite journal |author=Fowler, William R. Jr. | date=Winter 1985 |title=Ethnohistoric Sources on the Pipil-Nicarao of Central America: A Critical Analysis |journal=Ethnohistory |volume=32 |issue=1 |pages=37–62 |publisher=Duke University Press |jstor=482092 |issn=0014-1801 |oclc=478130795 | doi=10.2307/482092 }} * {{cite journal |author=Gall, Francis |title=Los Gonzalo de Alvarado, Conquistadores de Guatemala |journal=Anales de la Sociedad de Geografía e Historia |volume=XL |date=July–December 1967 |location=Guatemala City, Guatemala |publisher=Sociedad de Geografía e Historia de Guatemala |oclc=72773975|language=es}} * {{cite journal |author=García Añoveros, Jesús María |title=Don Pedro de Alvarado: las fuentes históricas, documentación, crónicas y biblografía existente |journal=Mesoamérica |volume=13 |date=June 1987 |url=https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/4008051.pdf |access-date=2015-03-02 |pages=243–282 |location=Antigua Guatemala, Guatemala |publisher=El Centro de Investigaciones Regionales de Mesoamérica (CIRMA) in conjunction with Plumsock Mesoamerican Studies, South Woodstock, Vermont, US |issn=0252-9963 |oclc=7141215|language=es}} * {{cite journal |author=Gasco, Janine |title=Consolidation of the Colonial Regime: Native Society in Western Central America |journal=Historical Archaeology |volume=31 |issue=1, Diversity and Social Identity in Colonial Spanish America: Native American, African, and Hispanic Communities during the Middle Period |year=1997 |pages=55–63 |publisher=Society for Historical Archaeology |jstor=25616517 |issn=0440-9213 |oclc=197892468|doi=10.1007/BF03377255 |s2cid=164975904 }} {{subscription required}} * {{cite book |author=Guillemín, Jorge F. |year=1965 |title=Iximché: Capital del Antiguo Reino Cakchiquel |publisher=Tipografía Nacional de Guatemala |location=Guatemala |oclc=1498320|language=es}} * {{cite book |author=Hernández, Christine |author2=Anthony P. Andrews |author3=Gabrielle Vail |year=2010 |title=Astronomers, Scribes, and Priests: Intellectual Interchange Between the Northern Maya Lowlands and Highland Mexico in the Late Postclassic Period |chapter=Introduction |chapter-url=https://books.google.com/books?id=I0SkqcbLubAC |editor=Gabrielle Vail |editor2=Christine L. Hernández |publisher=Harvard University Press |location=Washington, D.C. |oclc=845573515 |isbn=9780884023463 |series=Dumbarton Oaks Pre-Columbian symposia and colloquia |pages=17–36}} * {{cite book |author=Juarros, Domingo |author-link= |year=1808–18 |title=Compendio de la historia de la ciudad de Guatemala |volume=2 vols. |location=Guatemala |publisher=Ignacio Beteta |oclc=2187421|language=es}} * {{cite book |author=Juarros, Domingo |author-link= |year=1823 |title=A statistical and commercial history of the kingdom of Guatemala, in Spanish America: containing important particulars relative to its productions, manufactures, customs, &c. &c. &c. With an account of its conquest by the Spaniards, and a narrative of the principal events down to the present time: from original records in the archives; actual observation; and other authentic sources |url=https://archive.org/details/astatisticaland00bailgoog |format=online reproduction at Internet Archive |others=translated by John Baily |edition=translation of ''Compendio de la historia de la ciudad de Guatemala'', 1st English |location=London |publisher=John Hearne |oclc=367922521}} * {{cite book|author=León Portilla, Miguel |author-link= |title=The Broken Spears: The Aztec Account of the Conquest of Mexico|url=https://books.google.com/books?id=Lr11P02iM3MC&pg=PT131|year=2006|publisher=Beacon Press|isbn=978-0-8070-5500-7|pages=131–132}} * {{cite book |chapter=Las tierras comunales xincas de Guatemala |title=Tierra, identidad y conflicto en Guatemala |author=Letona Zuleta, José Vinicio |author2=Carlos Camacho Nassar |author3=Juan Antonio Fernández Gamarro |editor=Carlos Camacho Nassar |publisher=Facultad Latinoamericana de Ciencias Sociales (FLACSO); Misión de Verificación de las Naciones Unidas en Guatemala (MINUGUA); Dependencia Presidencial de Asistencia Legal y Resolución de Conflictos sobre la Tierra (CONTIERRA) |location=Guatemala |oclc=54679387 |isbn=978-99922-66-84-7|language=es|date=2003-01-01 }} * {{cite journal |author1=Lovell, W. George |author2=Christopher H. Lutz |author3=William R. Swezey |title=The Indian Population of Southern Guatemala, 1549-1551: An Analysis of López de Cerrato's Tasaciones de Tributos |journal=The Americas |volume=40 |issue=4 |date=April 1984 |pages=459–477 |publisher=Academy of American Franciscan History |doi=10.2307/980856 |jstor=980856|s2cid=147272293 }} {{subscription required}} * {{cite book |author=Lovell, W. George |year=2005 |title=Conquest and Survival in Colonial Guatemala: A Historical Geography of the Cuchumatán Highlands, 1500–1821 |publisher=McGill-Queen's University Press |location=Montreal, Canada |edition=3rd |isbn=978-0-7735-2741-6 |oclc=58051691 |url=https://books.google.com/books?id=05wSqQiu52MC}} * {{cite book |author=Matthew, Laura E. |year=2012 |title=Memories of Conquest: Becoming Mexicano in Colonial Guatemala |publisher=University of North Carolina Press |location=Chapel Hill, North Carolina, USA |isbn=978-0-8078-3537-1 |oclc=752286995 |series=First Peoples |url=https://books.google.com/books?id=RVAFbknbo_EC |format=hardback}} * {{cite web |author=Mendoza Asencio, Hilda Johanna |year=2011 |url=https://biblioteca.usac.edu.gt/EPS/07/07_1606.pdf |title=Módulo pedagógico para desarrollo turístico dirigido a docentes y estudiantes del Instituto Mixto de Educación Básica por Cooperativa de Enseñanza, Pasaco, Jutiapa |access-date=2012-09-24 |publisher=Universidad de San Carlos de Guatemala, Facultad de Humanidades |language=es}} * {{cite book |author=Myers, Paul A. |title=North to California: The Spanish Voyages of Discovery, 1533–1603 |publisher=Llumina Press |location=Coral Springs, Florida, US |isbn=978-1-59526-252-3 |oclc=54929617|year=2004 }} * {{cite journal|author=Polo Sifontes, Francis |year=1981 |title=Título de Alotenango, 1565: Clave para ubicar geograficamente la antigua Itzcuintepec pipil |pages=109–129 |journal=Antropología e Historia de Guatemala |editor=Francis Polo Sifontes |editor2=Celso A. Lara Figueroa |volume=3, II Epoca |publisher=Dirección General de Antropología e Historia de Guatemala, Ministerio de Educación |location=Guatemala City, Guatemala |oclc=605015816|language=es}} * {{cite book |author=Polo Sifontes, Francis |year=1986 |title=Los Cakchiqueles en la Conquista de Guatemala |publisher=CENALTEX |location=Guatemala |oclc=82712257|language=es}} * {{cite book |author=Prescott, William H. |year=1922 |title=History of the Conquest of Mexico |volume=2 |url=https://archive.org/stream/conquestofmexico02presuoft#page/54/mode/2up |author-link= |publisher=Chatto & Windus |location=London, UK}} * {{cite book |author=Recinos, Adrián |author-link=|year=1986 |title=Pedro de Alvarado: Conquistador de México y Guatemala |edition=2nd |location=Guatemala |publisher=CENALTEX Centro Nacional de Libros de Texto y Material Didáctico "José de Pineda Ibarra" |oclc= 243309954|language=es}} * {{cite book |author=Recinos, Adrian |year=1998 |title=Memorial de Solalá, Anales de los Kaqchikeles; Título de los Señores de Totonicapán |publisher=Piedra Santa |location=Guatemala|isbn=978-84-8377-006-1 |oclc=25476196|language=es}} * {{cite book |author=Schele, Linda |author-link= |author2=Peter Mathews |year=1999 |title=The Code of Kings: The language of seven Maya temples and tombs |publisher=Simon & Schuster |location=New York, US |isbn=978-0-684-85209-6 |oclc=41423034 |url=https://archive.org/details/codeofkingslangu00lind }} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th |location=Stanford, California, US |publisher=Stanford University Press |isbn=978-0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} * {{cite book |author=Stone, Samuel Z. |year=1975 |title=La dinastía de los conquistadores: La crisis del poder en la Costa Rica contemporánea |location=Ciudad Universitaria Rodrigo Facio, Costa Rica |publisher=Editorial Universitaria Centroamericana |oclc=1933264|language=es}} * {{cite book |author=Stone, Samuel Z. |year=1990 |title=The heritage of the conquistadors: Ruling classes in Central America from the Conquest to the Sandinistas |edition=6th edition, fully revised and expanded |location=Lincoln |publisher=University of Nebraska Press |isbn=978-0-8032-4207-4 |oclc=20393173 |url=https://archive.org/details/heritageofconqui00ston }} * {{cite book |author=Townsend, Richard F. |orig-year=1992 |year=1995 |title=The Aztecs |publisher=Thames and Hudson |isbn=978-0-500-27720-1 |oclc= 27825022| location=London, UK}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.euskalnet.net/laviana/gen_hispanas/alvarado.htm Alvarado family genealogy] {{in lang|es}} * [https://web.archive.org/web/20090223160335/http://www.linajecontreras.com/genealogia/lineas/los-alvarado-contreras/ Alvarado y Contreras family genealogy] {{in lang|es}} * {{cite web |last1=García Añoveros |first1=Jesús María |title=Pedro de Alvarado {{!}} Real Academia de la Historia |url=http://dbe.rah.es/biografias/6864/pedro-de-alvarado |website=Diccionario Biográfico electrónico |publisher=Real Academia de la Historia |language=es}} [[Kategorija:Rojeni v 1490. letih]] [[Kategorija:Umrli leta 1541]] [[Kategorija:Zgodovina Mehike]] [[Kategorija:Zgodovina Gvatemale]] [[Kategorija:Zgodovina Hondurasa]] [[Kategorija:Španski raziskovalci]] [[Kategorija:Španski konkvistadorji]] [[Kategorija:Ustanovitelji mest]] 6x74nagaapnp33v9is7vs9b3o9533r2 0 608865 6752573 2026-09-18T17:02:30Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752573 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Rubén Martínez | image = | caption = | birth_name = Rubén Martínez Bulnes | birth_date = {{birth date|1929|07|07|df=y}} | birth_place = [[San Salvador]], [[Salvador]] | death_date = {{death date and age|2023|07|17|1929|07|07|df=y}} | death_place = | education = Universidad de El Salvador | occupation = kipar<br />arhitekt | style = [[Modernizem]]<br /> [[Abstraktna umetnost]] }} [[File:Maestro Rubén Martínez Bulnes por haber ganado el Premio Nacional de Cultura 2019.jpg|thumb|Maestru Rubénu Martínezu Bulnesu za zmago na državni nagradi za kulturo 2019.]] '''Rubén Martínez Bulnes''' ([[7. julij]] [[1929]] – [[17. julij]] [[2023]]) je bil salvadorski [[arhitekt]] in [[kipar]]. Velja za avtorja najobsežnejšega kiparskega opusa v državi.<ref>[http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idArt=2836692&idCat=6329 Escultura tributo a Rubén Martínez]</ref> == Zgodnje življenje == Za umetnost se je začel zanimati že v otroštvu. V mladosti je želel postati arhitekt, a je naposled študiral gradbeništvo, tako kot njegov oče.<ref name="faro">El Faro: [http://www.elfaro.net/es/200910/platicas/323/ Plática con Rubén Martínez]</ref> Med letoma 1949 in 1951 je študiral arhitekturo na Univerzi v Salvadorju; to izobraževanje je dopolnjeval z obiski muzejev in galerij v Združenih državah Amerike in Mehiki. Njegova kiparska pot se je začela, ko je zbiral kovinske ostanke na kraju, kjer je študiral. Prve veščine se je naučil od varilcev. == Kariera == Prevladujoča materiala v njegovih delih sta kovina in kovano železo,<ref name="marte">MARTE: [http://artistadelmes.com.sv/ruben-martinez/ Rubén Martínez]</ref> ki ju je oblikoval v različne abstraktne oblike. Pomemben del njegovega opusa je posvečen sakralni umetnosti. Ustvaril je pomembna dela za Salvador, med drugim Spomenik ustavi ({{Langx|es|link=no|Monumento a la Constitución}}), Spomenik miru ({{Langx|es|link=no|Monumento a la Paz}}) ter kipa Joséja Simeóna Cañasa (razstavljen v Narodnem muzeju umetnosti) in Joséja Matíasa Delgada (postavljen v parku San José v San Salvadorju).<ref name="asamblea">[http://www.asamblea.gob.sv/noticias/archivo-de-noticias/declaran-201cnotable-escultor-de-el-salvador201d-al-arquitecto-ruben-martinez-bulnes Declaran “Notable Escultor de El Salvador” al Arquitecto Rubén Martínez Bulnes]</ref> Ukvarjal se je tudi z vrtnarjenjem, slikarstvom, risanjem, krajinskim oblikovanjem, obdelavo stekla, restavriranjem in glasbo. Njegovo najpomembnejše arhitekturno delo je cerkev El Rosario v zgodovinskem središču [[San Salvador]]ja. Cerkev je zasnovana v modernističnem slogu z evropskim vplivom.<ref>El Diario de Hoy: [https://web.archive.org/web/20090531083810/http://www.elsalvador.com/hablemos/2005/200205/200205-3.htm Iglesia El Rosario Diseño Único]</ref> V notranjosti so na ogled nekatere njegove železne skulpture in stekleni izdelki; prostor odlikuje simetrična zasnova brez stebrov, ki bi ovirali pogled na oltar.<ref>El Diario de Hoy: [http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6482&idArt=4291467 El legado religioso de Rubén Martínez]</ref> Kljub kritikam zasnove stavbe je prejel podporo [[dominikanci|dominikancev]], ki so upravljali cerkev. Med njegova druga sakralna dela sodijo cerkve Perpetuo Socorro, Transfiguración in San José de la Montaña. Njegova sakralna dela najdemo v cerkvah Perpetuo Socorro, La Transfiguración in San José de la Montaña, pa tudi v obliki kipa »Virgen del Carmen« na pročelju cerkve Iglesia del Carmen v soseski Colonia Roma.{{sfn|Mariño Sánchez|1975|p=131|pp=}} Med njegova druga dela sodita »El Toro« (Bik) pri vhodu v restavracijo »El Hidalgo« in »Cabeza de Caballo« (Konjska glava), ki je bila ustvarjena za okrasitev prostorov kluba »Izalco Jockey Club« v kraju San Andrés.{{sfn|Mariño Sánchez|1975|p=|pp=131-132}} Dve njegovi deli – upodobitvi Kristusa in Fatimske Matere Božje, obe izdelani iz odpadne kovine – sta v cerkvi Fatimske Matere Božje v San Joséju v Kostariki. Časopis ''La Nación'', ki ima sedež v istem mestu, je zapisal: »Ničesar podobnega še niso videli.«{{sfn|Mariño Sánchez|1975|p=132|pp=}} == Smrt == Martínez Bulnes je umrl 17. julija 2023 v starosti 94 let.<ref>[https://www.elsalvador.com/entretenimiento/cultura/cultura-fallece-arquitecto-ruben-martinez-disenador-de-iglesia-el-rosario/1076435/2023/ Muere el arquitecto Rubén Martínez, creador de la iglesia El Rosario] {{in lang|es}}</ref> == Priznanja == Novembra 2012 mu je zakonodajna skupščina podelila naziv uglednega salvadorskega kiparja. Aprila 2018 mu je mestna uprava San Salvadorja v priznanje za njegovo delo podelila naziv zaslužnega občana San Salvadorja ({{Langx|es|link=no|Hijo Meritísimo de San Salvador}}). == Sklici == {{sklici}} 0er59tkmhhflb85yta02945fcsckuqk 0 608866 6752587 2026-09-18T17:27:18Z A09 188929 A09 je prestavil stran [[Grado (Španija)]] na [[Grado, Španija]]: stdr. za naselja 6752587 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Grado, Španija]] d2e6207jslug6sycprbq15pw25o5vsq 0 608867 6752592 2026-09-18T17:35:59Z Erardo Galbi 166658 Erardo Galbi je prestavil stran [[Classis, antično pristanišče]] na [[Classis (pristanišče)]] 6752592 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Classis (pristanišče)]] cabbdtl7ii4lasgjz4lqhp283tx2o7i 0 608868 6752624 2026-09-18T18:33:45Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Langreo */ 6752624 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Langreo | native_name = Llangréu | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Bandera de Langreo.svg | image_shield = Escudo de Langreo.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Langreo | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Roberto García (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 82,46 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 38 612 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|18|19|N|5|41|40|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,021 | website = https://www.ayto-langreo.es/ | footnotes = }} '''Langreo''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Llangréu'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem delu osrednje Asturiji, približno 19 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Siero]], na jugovzhodu na [[San Martín del Rey Aurelio]], na jugozahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]] in na severozahodu na Oviedo. Langreo je četrto največje mesto v Asturiji, je bilo nekoč eno najpomembnejših industrijskih središč Španije.<ref>{{navedi novice|last=Gancedo |first=Luis |title=La reconversión del "8" asturiano |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/economia/2017/08/24/reconversion-8-asturiano-19232020.html |date=24.8.2017 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> V občini se uradno rabi [[asturijščina|asturijski jezik]], zato uporabijo asturijsko poimenovanje naselij v uradnih dokumentih. Samo v Langreu in [[Tuilla|Tuilli]] ([[asturijščina|asturijsko]] ''Tiuya'') so dvojezični napisi.<ref>{{navedi novice|title=Servicio de Normalización llingüística |work=Ayuntamiento de Langreo |url=https://www.ayto-langreo.es/servicios-municipales/politica-linguistica/servicios-de-normalizacion-linguistica |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V [[stari vek|starem veku]] je bil na mestu današnjega Langrea antični ''Lagniam''. Izvor imena ni jasen. Odkrili so ostanke več gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]]. [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] so gradili utrdbe ob reki Nalón in šest močnih mostov nad reko.<ref>{{navedi novice|title=La Felguera pierde sus orígenes |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/nalon/2013/05/02/felguera-pierde-origenes-20656609.html |date=2.5.2013 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> Nekateri viri omenijo, da je bila vojska [[Mavri|Mavrov]], ki so jih premagali v [[Bitka pri Covadongi|bitka pri Covadongi]], končno uničena pri Langreu.<ref>{{navedi novice|last=Burgos |first=Ernesto |title=La batalla de Turiellos |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2010/06/16/batalla-turiellos-21321632.html |date=16.6.2010 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> 857 je [[kraljevina Asturija|asturijski kralj]] [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñu I.]] daroval v Langreu tri cerkve stolnici v Oviedu. V tem času je San Martín del Rey Aurelio pripadal Langreu in tukaj je bilo središče občine.<ref>{{navedi novice|title=Aurelio |work=Maravedis |url=https://www.maravedis.net/reyes/37.html |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> 1075 je [[Alfonz VI. Kastiljski]] priključil mesto k občini Oviedo, ampak se občani niso strinjali z odločbo in so zahtevali samostojnost, toda niso jih poslušali.<ref>{{navedi novice|last=Noriega |first=Ignacio Gracia |title=Entrevistas en la Historia |url=https://www.ignaciogracianoriega.net/enh/20050307.htm |work=Ignacio Gracia Noriega |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> Langreo je lahko postal samostojna občina 1581, v času kralja [[Filip II. Španski|Filipa II.]] V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so vojaki [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove vojske]] zažgali in izropali dve svetišči v občini. 1874, v času [[karlistične vojne|karlistične vojne]] so karlisti zažgali mestno hišo in je požar uničil tudi arhiv.<ref>{{navedi novice|last=Varela |first=Marta |title=Adiós a la Casa de los Notarios, historia de Langreo |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/asturias/cuencas/adios-casa-notarios-20190908014542-ntvo.html?ref=https:%2F%2Fwww.elcomercio.es%2Fasturias%2Fcuencas%2Fadios-casa-notarios-20190908014542-ntvo.html |date=8.9.2019 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> V 18. stoletju se začne premogovništvo, ki je bistveno vplivalo na gospodarstvo območja. Izkopan premoga je uporabila predvsem tovarna La Cavada v [[Kantabrija|Kantabriji]]. Langreo je bilo prvo industrijsko območje Španije, vendar je postal izkop premoga le v 19. stoletju strokoven. Več industrijskih podjetij se je naselilo v Langreo, najpomembnejše je bilo podjetje Pedra Dura, ki še danes deluje. Bila je izgrajena železniška proga Langreo, ki je bila tretja največja na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]].<ref>{{navedi novice|title=Ferrocarril de Langreo |work=Petrimoniu Industrial |url=https://patrimoniuindustrial.com/fichas/ferrocarril-de-langreo/ |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> [[Slika:Bayer Planta Felguera.jpg|thumb|desno|Tovarna podjetja Bayer v La Felgueri]] V začetku 20. stoletja je pospešilo razvijanje v Langreu ne le v gospodarstvu, ampak tudi v družbi. Nastale so tudi politične stranke. Langreo ni simpatiziral z [[Druga španska republika|Drugo špansko republiko]], ker se je skrbel za morebitno podržavljenje tovarn. 1965 je število prebivalstva doseglo 70 tisoč ljudi v Langreu. 1959 so v občini izkopali 41 % asturijskega premoga. Langreo je bil največji proizvajalec premoga in drugi največji proizvajalec jekla v Španiji. 1964 so ustanovili banko mesta Banco de Langreo. Nato je bila industrijska dejavnost premeščena na obale, zato je gospodarska dejavnost upadla v Langreu. 2016 so zaprle zadnje rudnike v občini. Danes delujejo predvsem tovarne zdravil in kemične tovarne v Langreu.<ref>{{navedi novice|title=La planta de Bayer en Asturias es la única productora mundial del principio activo de la aspirina |work=Europa Press |url=https://www.europapress.es/asturias/noticia-planta-bayer-asturias-unica-productora-mundial-principio-activo-aspirina-20140410172629.html |date=10.4.2014 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Geografija == Vrhovi so povprečno visoki, vendar lahko otežijo povezave s sosednjimi občinami. Na južnem delu občine so najvišji vrhovi. Klanci so ponekod strmasti. Trije najpomembnejši vrhovi so Alto de San Justo (1011 m), Cogolín (1005 m) in Picu les Cruces (946 m). Zgornji del občine Langreo pripada rudniškemu območju. Le na majhnem delu površine so gozdovi, pašniki in njive. Glavna reka je Nalón, ki ima več pritokov kot La Venta, El Rión, Triana, El Fresno, Candín in Samuño. Voda rek je nekoč imela črno barvo, kar je bil učinek rudniške dejavnosti. Od 1989 je voda spet čista.<ref>{{navedi novice|last=Varela |first=Marta |title=Denuncia ante Salud por el «agua negra» que sale de los grifos en El LLano, en San Martín del Rey Aurelio |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/area-metropolitana-asturias/cuencas/calidad-agua-llano-san-martin-rey-aurelio-20260723105156-nt.html |date=23.7.2026 |accessdate=18.9.2026</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Ecomuseo Valle Samuño 10.JPG|thumb|desno|Nekdanji stroji iz Langrea v muzeju]] Nekatere stavbe težke industrije so prevzela druga podjetja (Química del Nalón, [[Bayer]]). V zadnjih časih so bile ustanovljene pivne manufakture, kjer pridelujejo domača piva. Občina si prizadeva uresničiti nove projekte, da bi izpolnila tiste luknje, ki so nastale z zaprtjem nekaterih tovarn in rudnikov. Kmetijstvo je prisotno v okoliških naseljih, ki osredotoči na prozivodnjo pšenice, konoplje in sadežev. == Kultura == [[Slika:Ciaño (Langreo) - Iglesia de San Esteban 04.jpg|thumb|desno|Cerkev Sv. Štefana v Ciañu]] Cerkev sv. Štefana v Ciañu je bila zgrajena v 12. stoletju v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. Tudi v tem naselju je svetišče Device Carbaya, ki je zavetnica občine. Druge cerkve so bile zgrajene v 18., 19. in 20. stoletju. Cerkev sv. Petra v La Felgueri je delo arhitekta [[Magín Berenguer|Magína Berenguerja]]. Podoba cerkve legira [[predromanska umetnost|predromanski]] in [[Bizantinska umetnost|bizantinski slog]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so jo porušili, a po vojni so jo nazaj postavili. Tudi je industrializacija prispevala k izoblikovanju stavbene kulturne dediščine Langrea v 19. in 20. stoletju. Med njimi so stavbe tovarn in stanovanjskih hiš delavcev ali železni mostovi, delavnice, tovarniški dimniki ipd. Ohranjeni so iz srednjega veka stari stolpi, kurije in meščanske hiše. Posebnost je tržnica v La Felgueri ali trgovska hiša v Sami. Potem, ko se je Langreo razcvetel po industrializaciji, je bilo ustanovljeno več parkov v mestu, poleg teh gledališča, filmska gledališča, šole in poslovne zgradbe podjetij. Znani je asturijski pustni karneval v Langreu, ki se imenuje ''Antroxu'' v asturijskem jeziku in ga imajo v februarju.<ref>{{navedi novice|title=El Antroxu aterriza ya en Langreo |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/cuencas/2026/02/11/antroxu-aterriza-langreo-bc-126677203.html |date=11.2.2026 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebe == * [[Pablo Antón Marín Estrada]], pesnik in pisatelj * [[Lluis Xabel Álvarez]], pesnik * [[Xurde Álvarez Fernández]], pisatelj, pesnik, gledališki avtor * [[Andrés Junquera]], nogometaš * [[David Villa]], nogometaš * [[Eduardo Úrculo]], slikar * [[Narciso Ibáñez Menta]], igralec == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] 5939o15f1xx1j432erxf3m8qhgyqt5r 1 608869 6752646 2026-09-18T19:52:14Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6752646 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 118 608870 6752713 2026-09-19T06:57:54Z Alepipa 265993 priprava osnutka biografskega članka o Janezu Ferjucu na podlagi neodvisnih medijskih virov 6752713 wikitext text/x-wiki '''Janez Ferjuc''' (3. oktober 1948, [[Komenda]] – 6. julij 2020, [[Ljubljana]]) je bil slovenski poznavalec in pripravljavec gline iz Komende. Več desetletij se je ukvarjal s pridobivanjem, pripravo in proučevanjem sive gline iz okolice Komende ter z njenim predstavljanjem širši javnosti.<ref name="GG">{{navedi splet |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20100225/C/302259981/druzinsko-podjetje-zraslo-z-glino |title=Družinsko podjetje zraslo z glino |author=Jasna Paladin |work=Gorenjski glas |date=25. februar 2010 |accessdate=19. september 2026 }}</ref> O njegovem dolgoletnem delu s komendsko glino so poročali slovenski mediji, med drugim ''Gorenjski glas'' in revija ''Jana''.<ref name="GG"/><ref name="Jana2010">{{navedi splet |url=https://svet24.si/revija/jana/clanek/cudodelna-glina-iz-komende-354126 |title=Čudodelna glina iz Komende |author=Renata Ucman |work=Jana / Svet24 |date=15. julij 2010 |accessdate=19. september 2026 }}</ref> == Življenje in družinsko ozadje == Janez Ferjuc se je rodil 3. oktobra 1948 v Komendi. Umrl je 6. julija 2020 v Ljubljani. Izhajal je iz družine, povezane s pridobivanjem in prevozom gline na Komendskem. Njegov oče Miha Ferjuc je bil furman in je s konjsko vprego vozil glino okoliškim lončarjem in pečarjem. Janez je pri delu sodeloval z njim in družinsko tradicijo pozneje nadaljeval.<ref name="Jana2023">{{navedi splet |url=https://svet24.si/revija/jana/clanek/kar-glina-pozdravi-je-za-vekomaj-1076513 |title=Kar glina pozdravi, je za vekomaj |author=Renata Ucman |work=Jana / Svet24 |date=3. avgust 2023 |accessdate=19. september 2026 }}</ref> ''Gorenjski glas'' je leta 2010 poročal, da je Ferjuc tradicijo kopanja gline prevzel od očeta ter da se je z glino takrat ukvarjal že približno štirideset let. Zadnjih približno dvajset let svojega aktivnega dela se je posebej intenzivno posvečal njenemu proučevanju in pripravi.<ref name="GG"/> == Delo z glino == Janez Ferjuc je glino iz okolice Komende pridobival, proučeval in pripravljal več desetletij. Po poročanju ''Gorenjskega glasa'' je družina velik del dela opravljala ročno, glino pa so med drugim sušili na soncu.<ref name="GG"/> Ferjuc je svoje delo opisoval kot svoje življenjsko delo. Ukvarjal se je z različnimi plastmi komendske gline, načinom njenega pridobivanja ter postopki priprave za različne oblike uporabe.<ref name="GG"/> Revija ''Jana'' je leta 2010 poročala, da je Ferjuc sivo glino na Komendskem kopal že približno štiri desetletja in da je delo nadaljeval po očetu, ki jo je prvotno pridobival za lončarje in pečarje.<ref name="Jana2010"/> Poznejši članek revije ''Jana'' iz leta 2023 je družinsko zgodbo povezal s tremi generacijami Ferjucev – Miho, Janezom in njegovim sinom Jankom – ter opisal nadaljevanje tradicionalnega pridobivanja in priprave komendske gline v družini.<ref name="Jana2023"/> Iz Janezovega dolgoletnega dela se je razvila tudi družinska dejavnost. ''Gorenjski glas'' je leta 2010 poročal, da sta Janez in njegova žena Cvetka Ferjuc glino že približno petnajst let prodajala v družinskem podjetju Bolus ter da je pri delu sodeloval tudi njun sin Janko Ferjuc.<ref name="GG"/> Janez Ferjuc je bil ustanovitelj družinske dejavnosti, povezane s pripravo in prodajo gline; vodenje je pozneje prevzela njegova žena Cvetka Ferjuc, dejavnost pa je nato nadaljeval njun sin Janko Ferjuc. == Povezava s Simonom Ašičem == Sredi sedemdesetih let se je Ferjuc povezal s slovenskim zeliščarjem in cistercijanom [[Simon Ašič|Simonom Ašičem]]. Po poročanju revije ''Jana'' je Ašič obiskal Ferjučeve v Komendi in si skupaj z Janezom Ferjucem ter njegovim očetom ogledal tamkajšnje nahajališče sive gline.<ref name="Jana2010"/> Tudi ''Gorenjski glas'' navaja, da se je Ferjuc povezal z Ašičem, ki se je zanimal za uporabo različnih vrst gline in jo iskal po Sloveniji.<ref name="GG"/> Poznejši zapis revije ''Jana'' iz leta 2023 navaja, da sta se Ašič in Ferjuc pri delu dopolnjevala: Ašič je Ferjucu posredoval znanje o tradicionalnih načinih uporabe gline, Ferjuc pa je izhajal iz dolgoletnega praktičnega poznavanja komendske gline in njenega pridobivanja.<ref name="Jana2023"/> == Javno delovanje == Ferjuc je svoje izkušnje z glino predstavljal širši javnosti v časopisnih in revijalnih prispevkih, intervjujih in na javnih predavanjih. ''Gorenjski glas'' mu je leta 2010 namenil samostojen članek o njegovem delu in družinski dejavnosti.<ref name="GG"/> Istega leta je revija ''Jana'' objavila obsežnejši prispevek o njegovem večdesetletnem delu s komendsko glino.<ref name="Jana2010"/> Leta 2017 je hrvaški bio&bio objavil intervju z njim, v katerem je govoril o svojem delu, komendski glini, povezavi s Simonom Ašičem in načinih priprave gline.<ref name="Biobio">{{navedi splet |url=https://www.biobio.hr/bioblogija/prica-o-jedinstvenoj-i-ljekovitoj-prirodnoj-glini-2707/ |title=Priča o jedinstvenoj i ljekovitoj prirodnoj glini |work=bio&bio |year=2017 |accessdate=19. september 2026 }}</ref> Ferjuc je nastopal tudi na javnih predavanjih po Sloveniji. DEOS je leta 2018 objavil poročilo o njegovem predavanju z naslovom ''Predavanje g. Janeza Ferjuca: Bolus glina iz Komende''.<ref name="DEOS">{{navedi splet |url=https://www.deos.si/predavanje-g-janeza-ferjuca-bolus-glina-iz-komende/ |title=Predavanje g. Janeza Ferjuca: Bolus glina iz Komende |work=DEOS |date=10. julij 2018 |accessdate=19. september 2026 }}</ref> == Publikacije == Leta 2017 je pri založbi '''Amalietti & Amalietti''' izšla knjiga ''Glina za tisoč in eno bolezen''. Kot avtorica je v bibliografskem zapisu navedena novinarka '''Andreja Paljevec'''. Knjiga je izšla kot prva izdaja v Ljubljani, obsega 185 strani in je uvrščena v zbirko ''Pot samozdravljenja''.<ref name="Knjiga">{{navedi splet |url=https://www.knjiznica-ptuj.si/wp-content/uploads/2018/07/Nakup-obcine-2017.pdf |title=Nakup knjižničnega gradiva 2017 |work=Knjižnica Ivana Potrča Ptuj |year=2018 |accessdate=19. september 2026 }}</ref> Besedilo knjige je Andreja Paljevec pripravila na podlagi intervjujev z Janezom Ferjucem, v katerih je ta predstavil svoje dolgoletno znanje, izkušnje in pripovedi o glini. Ferjuc je naveden tudi kot avtor priročnika ''Glina – naravna inteligenca''. == Literatura == * Paljevec, Andreja: ''Glina za tisoč in eno bolezen''. 1. izdaja. Ljubljana: Amalietti & Amalietti, 2017. 185 str. COBISS.SI-ID 288626688.<ref name="Knjiga"/> == Glej tudi == * [[Simon Ašič]] * [[Komenda]] * [[Glina]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20100225/C/302259981/druzinsko-podjetje-zraslo-z-glino Družinsko podjetje zraslo z glino] – ''Gorenjski glas'' * [https://svet24.si/revija/jana/clanek/cudodelna-glina-iz-komende-354126 Čudodelna glina iz Komende] – ''Jana / Svet24'' * [https://svet24.si/revija/jana/clanek/kar-glina-pozdravi-je-za-vekomaj-1076513 Kar glina pozdravi, je za vekomaj] – ''Jana / Svet24'' * [https://www.biobio.hr/bioblogija/prica-o-jedinstvenoj-i-ljekovitoj-prirodnoj-glini-2707/ Priča o jedinstvenoj i ljekovitoj prirodnoj glini] – bio&bio o5ma3xeszziz7vaw1p2fhck61wmp3da 0 608871 6752723 2026-09-19T07:19:57Z Guineapig-7 152324 Guineapig-7 je prestavil_a stran [[Orange Canvas]] na [[Orange (programska oprema)]]: Orange Canvas kot ime programa ne obstaja. Pravo ime programa je Orange Data Mining, krajše Orange 6752723 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Orange (programska oprema)]] jeqt7fdo321g5v0dr0fogqd5hgq2cfp 1 608872 6752725 2026-09-19T07:19:57Z Guineapig-7 152324 Guineapig-7 je prestavil_a stran [[Pogovor:Orange Canvas]] na [[Pogovor:Orange (programska oprema)]]: Orange Canvas kot ime programa ne obstaja. Pravo ime programa je Orange Data Mining, krajše Orange 6752725 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Orange (programska oprema)]] 7jjqr2rg1f71q0k8fk98zqzzo8mmf5y 3 608873 6752739 2026-09-19T07:45:53Z İmmortalance 236375 İmmortalance je prestavil_a stran [[Uporabniški pogovor:Ire007]] na [[Uporabniški pogovor:PopotnikR67]]: Samodejno preimenovana stran ob preimenovanju uporabnika »[[Special:CentralAuth/Ire007|Ire007]]« v »[[Special:CentralAuth/PopotnikR67|PopotnikR67]]« 6752739 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Uporabniški pogovor:PopotnikR67]] gjvgv565ncruvh6gpyrnge5muuczw6o 0 608874 6752753 2026-09-19T08:24:39Z Yerpo 8417 preusmeritev na [[Varstvo okolja]] 6752753 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Varstvo okolja]] gzwrj6fgrixmyuxwm3o1lukknu6roim 0 608875 6752757 2026-09-19T08:27:05Z Marko3 1829 preusmeritev na [[S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen]] 6752757 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen]] f76z85af3ozer76s158jc631oap6mm1 0 608876 6752765 2026-09-19T08:59:34Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Laviana */ 6752765 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Laviana | native_name = Llaviana | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Ferrera, El condado (Laviana), Asturias.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of Laviana.jpg | image_shield = Coat of Arms of Laviana (Official).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Laviana | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Julio García Rodríguez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 130,99 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 12 352 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|13|55|N|5|32|52|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 619 | website = https://www.ayto-laviana.es/ | footnotes = }} '''Laviana''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Llaviana'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na jugovzhodnem delu osrednje Asturije, približno 33 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[San Martín del Rey Aurelio]], na severu na [[Bimenes]] in [[Nava (Asturija)|Navo]], na severovzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugovzhodu na [[Sobrescobio]], na jugozahodu na [[Aller]] in na zahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]]. Središče občine je v [[Pola de Laviana|Poli]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Una visita al Concejo de Illas |work=Vivir Asturias |url=https://illas.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60154121/una-visita-concejo-illas |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V Callacenteju in La Baúgi so [[megalit]]i iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Villorii in Tirañi so odkrili prastare sekire. V El Cercuju, El Prauju in La Coroni so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], ki so verjetno iz [[železna doba|železne dobe]], čeprav jih še niso odkrili arheologi.<ref name="asturias">{{navedi novice|title=Historia de Laviana |work=Asturias |url=https://www.asturias.me/datos-basicos/c/0/i/54275127/historia-de-laviana |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo najdb je iz [[rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]] kot most v Villorii, stolp v El Condadu in sledi rudniške dejavnosti. Verjetno je peljala tudi rimska cesta skozi občino do prelaza Tarna. V [[srednji vek|srednjem veku]], v listinah iz 1115 omenijo robni kraj Flaviana, vendar ni zanesljivo, da je to enaka današnji Laviani. Prva točna omemba o Laviani je iz 1344, vendar je verjetno, da so ustanovili mesto že na koncu 13. stoletja.<ref name="asturias" /> Na tem kraju je prevladovala obrt, medtem ko je bilo kmetijstvo pomembna dejavnost v drugih občinah. Občina se je širila v 16. stoletju, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji in je nekaj skupnosti odkupilo svojo svobodo od kralja. Nekatere teh so se potem pridružile k Laviani ali Tirañi. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi|francoske]] čete šle skozi občino do prelaza Tarna, toda vojna posebej ni prizadela Laviane. Veliko več so pretrpeli občani v [[karlistične vojne|tretji karlistični vojni]].<ref name="asturias" /> V 19. stoletju so odpravili ostanke [[fevdalizem|fevdalnega reda]] v Laviani, tako je mestna občina upravljala zadeve Villorie in Tirañe namesto plemičev. Bila je izgrajena železniška proga, ki je omogočala razvoj rudništva in industrije, tako se je zmanjšalo kmetijstvo.<ref name="recorriendo">{{navedi novice|title=Concejo de Laviana |work=Recorriendo Asturias |url=https://recorriendoasturias.com/pueblos-de-asturias/concejo-de-laviana/ |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> 1917 je izbruhnila velika delavska stavka, ki so jo hudo zadušili. En del prebivalstva se je udeležil oktobrske asturijske revolucije 1934 in so prispevali k zavzetju Ovieda. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je bila tukaj zadnja utrdba [[druga španska republika|republikancev]], ko se je zlomila t. i. severna fronta. Po vojni so [[gverilsko bojevanje|gverilci]] nadaljevali borbo proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. Zadnjo odporniško skupino je 1948 razgnala španska žandarmerija na klancu Peñe Mayor. Nekaj ulovljenih odpornikov so strpinčili in umorili.<ref name="asturias" /> V 50. 20. stoletja je vzcvetelo rudništvo in se je povečalo število prebivalstva. Od 70. 20. stoletja je postala kriza v panogi in so zaprli večino rudnikov, razen mine Carrio. Glavni problem je danes staranje prebivalstva. == Geografija == [[Slika:Laviana (2006) 01.jpg|thumb|desno|Klanec Peña Llorío v Fombermeyi]] Občina se nahaja v bazenu reke Nalón.<ref>{{navedi novice|title=Laviana (Asturias): Qué ver y dónde dormir |work=TusCasasRurales |url=https://www.tuscasasrurales.com/que-ver-en-laviana-514.htm |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo več kot 46 % površine pokrijejo gozdovi, skoraj 39 % pašniki, medtem ko je 10% površine neobdelano. Ozemlje občine Laviana je ozka ravnina ob reki Nalón, ki je obdana z gorami. Tukaj gre skozi občino železniška proga v [[Gijón]]. Reka Nalón ima več pritokov kot na desnem bregu El Condao ([[asturijščina|asturijsko]] ''Xerra), Caya in Tiraña ter na levem bregu Soto, Ribota ([[asturijščina|asturijsko]] ''El Raigusu'') in Villoria.<ref name="federacion">{{navedi novice|title=Laviana |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/laviana/ |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Na zahodnem kraju občine je rudniško območje. Tukaj je več dolin in gorskih verig, ki so nastale po eroziji karbonatov. Na vzhodnem delu je vtičnica sestavljena iz apnenca. Najvišji vrhovi so Peña Mea (1564 m), La Triguera (1291 m), La Xamoca (1288 m) in Picu Tres Conceyos (1097 m).<ref name="federacion" /> == Gospodarstvo == V občini poskušajo ponovno koristiti pašnike in gore ter oživiti živinorejo. Bil je pomemben razvoj v trgovini in turizmu.<ref name="recorriendo" /> == Kultura == [[Slika:Museo Palacio Valdés.JPG|thumb|desno|Rojstna hiša Armanda Valdésa z muzejem]] * Stolpa v El Torreónu in El Condadu (sta zgrajena na temelju rimskih stolpov) * Rojstna hiša pisatelja [[Armando Palacio Valdés|Armanda Valdésa]] * Cerkev sv. Nikolaja v Villorii (iz 12. stoletja) * Svetišče Naše gospe v Oteru * Kurija Menéndez * Rudniške stavbe in mostovi ter stavba bakrarne v El Condau * Zgodovinska predmestja v La Poli, Fontorii, Blanci Nieves in Barredosu. V lokalni gastronomiji ima pomembno vlogo [[krompir]], iz katerega pripravijo značilno asturijsko sladico ''bartolu''.<ref>{{navedi novice|last=Ardura |first=Juan A. |title=La confitería de Oviedo que viajó en 80 años: del bartolo de Laviana al pastel para una reina |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2026/07/14/confiteria-oviedo-viajo-80-anos-132412074.html |date=15.7.2026 |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Adrián Barbón]], politik * [[Adrián Pumares]], politik * [[Armando Palacio Valdés]], pisatelj * [[Lisardo Lombardía]], zdravnik in fizik * [[Zeferino González y Díaz Tuñón]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] lbb6ni7s4gbhim5dyaenlg85qzj2y0m 6752799 6752765 2026-09-19T11:29:00Z Doncsecz~slwiki 9581 6752799 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Laviana | native_name = Llaviana | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Ferrera, El condado (Laviana), Asturias.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of Laviana.jpg | image_shield = Coat of Arms of Laviana (Official).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Laviana | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Julio García Rodríguez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 130,99 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 12 352 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|13|55|N|5|32|52|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,560 | website = https://www.ayto-laviana.es/ | footnotes = }} '''Laviana''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Llaviana'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na jugovzhodnem delu osrednje Asturije, približno 33 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[San Martín del Rey Aurelio]], na severu na [[Bimenes]] in [[Nava (Asturija)|Navo]], na severovzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugovzhodu na [[Sobrescobio]], na jugozahodu na [[Aller]] in na zahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]]. Središče občine je v [[Pola de Laviana|Poli]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Una visita al Concejo de Illas |work=Vivir Asturias |url=https://illas.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60154121/una-visita-concejo-illas |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V Callacenteju in La Baúgi so [[megalit]]i iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Villorii in Tirañi so odkrili prastare sekire. V El Cercuju, El Prauju in La Coroni so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], ki so verjetno iz [[železna doba|železne dobe]], čeprav jih še niso odkrili arheologi.<ref name="asturias">{{navedi novice|title=Historia de Laviana |work=Asturias |url=https://www.asturias.me/datos-basicos/c/0/i/54275127/historia-de-laviana |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo najdb je iz [[rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]] kot most v Villorii, stolp v El Condadu in sledi rudniške dejavnosti. Verjetno je peljala tudi rimska cesta skozi občino do prelaza Tarna. V [[srednji vek|srednjem veku]], v listinah iz 1115 omenijo robni kraj Flaviana, vendar ni zanesljivo, da je to enaka današnji Laviani. Prva točna omemba o Laviani je iz 1344, vendar je verjetno, da so ustanovili mesto že na koncu 13. stoletja.<ref name="asturias" /> Na tem kraju je prevladovala obrt, medtem ko je bilo kmetijstvo pomembna dejavnost v drugih občinah. Občina se je širila v 16. stoletju, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji in je nekaj skupnosti odkupilo svojo svobodo od kralja. Nekatere teh so se potem pridružile k Laviani ali Tirañi. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi|francoske]] čete šle skozi občino do prelaza Tarna, toda vojna posebej ni prizadela Laviane. Veliko več so pretrpeli občani v [[karlistične vojne|tretji karlistični vojni]].<ref name="asturias" /> V 19. stoletju so odpravili ostanke [[fevdalizem|fevdalnega reda]] v Laviani, tako je mestna občina upravljala zadeve Villorie in Tirañe namesto plemičev. Bila je izgrajena železniška proga, ki je omogočala razvoj rudništva in industrije, tako se je zmanjšalo kmetijstvo.<ref name="recorriendo">{{navedi novice|title=Concejo de Laviana |work=Recorriendo Asturias |url=https://recorriendoasturias.com/pueblos-de-asturias/concejo-de-laviana/ |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> 1917 je izbruhnila velika delavska stavka, ki so jo hudo zadušili. En del prebivalstva se je udeležil oktobrske asturijske revolucije 1934 in so prispevali k zavzetju Ovieda. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je bila tukaj zadnja utrdba [[druga španska republika|republikancev]], ko se je zlomila t. i. severna fronta. Po vojni so [[gverilsko bojevanje|gverilci]] nadaljevali borbo proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. Zadnjo odporniško skupino je 1948 razgnala španska žandarmerija na klancu Peñe Mayor. Nekaj ulovljenih odpornikov so strpinčili in umorili.<ref name="asturias" /> V 50. 20. stoletja je vzcvetelo rudništvo in se je povečalo število prebivalstva. Od 70. 20. stoletja je postala kriza v panogi in so zaprli večino rudnikov, razen mine Carrio. Glavni problem je danes staranje prebivalstva. == Geografija == [[Slika:Laviana (2006) 01.jpg|thumb|desno|Klanec Peña Llorío v Fombermeyi]] Občina se nahaja v bazenu reke Nalón.<ref>{{navedi novice|title=Laviana (Asturias): Qué ver y dónde dormir |work=TusCasasRurales |url=https://www.tuscasasrurales.com/que-ver-en-laviana-514.htm |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo več kot 46 % površine pokrijejo gozdovi, skoraj 39 % pašniki, medtem ko je 10% površine neobdelano. Ozemlje občine Laviana je ozka ravnina ob reki Nalón, ki je obdana z gorami. Tukaj gre skozi občino železniška proga v [[Gijón]]. Reka Nalón ima več pritokov kot na desnem bregu El Condao ([[asturijščina|asturijsko]] ''Xerra), Caya in Tiraña ter na levem bregu Soto, Ribota ([[asturijščina|asturijsko]] ''El Raigusu'') in Villoria.<ref name="federacion">{{navedi novice|title=Laviana |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/laviana/ |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Na zahodnem kraju občine je rudniško območje. Tukaj je več dolin in gorskih verig, ki so nastale po eroziji karbonatov. Na vzhodnem delu je vtičnica sestavljena iz apnenca. Najvišji vrhovi so Peña Mea (1564 m), La Triguera (1291 m), La Xamoca (1288 m) in Picu Tres Conceyos (1097 m).<ref name="federacion" /> == Gospodarstvo == V občini poskušajo ponovno koristiti pašnike in gore ter oživiti živinorejo. Bil je pomemben razvoj v trgovini in turizmu.<ref name="recorriendo" /> == Kultura == [[Slika:Museo Palacio Valdés.JPG|thumb|desno|Rojstna hiša Armanda Valdésa z muzejem]] * Stolpa v El Torreónu in El Condadu (sta zgrajena na temelju rimskih stolpov) * Rojstna hiša pisatelja [[Armando Palacio Valdés|Armanda Valdésa]] * Cerkev sv. Nikolaja v Villorii (iz 12. stoletja) * Svetišče Naše gospe v Oteru * Kurija Menéndez * Rudniške stavbe in mostovi ter stavba bakrarne v El Condau * Zgodovinska predmestja v La Poli, Fontorii, Blanci Nieves in Barredosu. V lokalni gastronomiji ima pomembno vlogo [[krompir]], iz katerega pripravijo značilno asturijsko sladico ''bartolu''.<ref>{{navedi novice|last=Ardura |first=Juan A. |title=La confitería de Oviedo que viajó en 80 años: del bartolo de Laviana al pastel para una reina |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2026/07/14/confiteria-oviedo-viajo-80-anos-132412074.html |date=15.7.2026 |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Adrián Barbón]], politik * [[Adrián Pumares]], politik * [[Armando Palacio Valdés]], pisatelj * [[Lisardo Lombardía]], zdravnik in fizik * [[Zeferino González y Díaz Tuñón]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] fvgp9yiwl0sjgd2062vpj6gtr6s89l8 0 608877 6752786 2026-09-19T10:24:55Z Sporti 5955 n 6752786 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Sandro Mazzola | image = <!-- WD --> | fullname = Alessandro Mazzola | height = 179 cm | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]], [[vezist (nogomet)|napadalni vezist]] | years1 = 1960–1977 | clubs1 = [[Inter Milan|Internazionale]] | caps1 = 417 | goals1 = 116 | nationalyears1 = 1963–1974 | nationalteam1 = [[Italijanska nogometna reprezentanca|Italija]] | nationalcaps1 = 70 | nationalgoals1 = 22 | medaltemplates = {{Medal|Country|{{fb|Italy}}}} {{Medal|Comp|[[Evropsko prvenstvo v nogometu]]|}} {{Medal|W|[[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|Italija 1968]]|}} {{Medal|Comp|[[Svetovno prvenstvo v nogometu]]}} {{Medal|RU|[[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|Mehika 1970]]|}} }} '''Alessandro »Sandro« Mazzola''' ({{IPA|it|ˈsandro matˈtsɔːla}}), [[Italijani|italijanski]] [[nogometaš]], * [[8. november]] [[1942]], [[Torino]], [[Kraljevina Italija]], † [[19. september]] [[2026]], [[Milano]], [[Italija]]. Sandro Mazzola je bil profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]] ali [[vezist (nogomet)|napadalnega vezista]] za [[Inter Milan|Internazionale]] in [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijansko reprezentanco]]. Deloval je tudi kot nogometni analitik in nogometni komentator za [[RAI]]. Mazzola velja za enega najboljših italijanskih nogometašev vseh časov in enega najboljših nogometašev svoje generacije zaradi svoje hitrosti, delavnosti, iznajdljivosti, tehničnih sposobnosti in občutka za gol.<ref name="lastampa"/><ref name="Storie di Calcio: Sandro MAZZOLA">{{cite web|url=http://storiedicalcio.altervista.org/sandro-mazzola-1.html|title=Sandro MAZZOLA|work=Storie di Calcio|language=it|access-date=29 December 2014|archive-date=11 November 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20161111195216/http://storiedicalcio.altervista.org/sandro-mazzola-1.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1971 se je uvrstil na drugo mesto izbora za [[Zlata žoga|Zlato žogo]] za [[Johan Cruyff|Johanom Cruyffom]].<ref name="Ballon d'Or 1971">{{cite web|url=https://www.rsssf.org/miscellaneous/europa-poy71.html|title=European Footballer of the Year ("Ballon d'Or") 1971|first=José Luis|last=Pierrend|date= 7 April 2005|access-date=25 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20090118061646/http://www.rsssf.com/miscellaneous/europa-poy71.html|archive-date=18 January 2009|website=[[RSSSF]]|url-status=live}}</ref> Vso svojo člansko kariero 17-ih sezon je igral za Inter, s katerim je osvojil štiri naslove državnega prvaka v [[Serie A]] ter po dva naslova [[Nogometna Liga prvakov|Evropskega pokala]] in [[Medcelinski pokal|Medcelinskega pokala]]. V sezoni 1964-65 je bil najboljši strelec Serie A in se uvrstil v finale [[Coppa Italia|italijanskega pokala]]. Z [[Italijanska nogometna reprezentanca|italijansko reprezentanco]] je osvojil [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropski naslov]] leta [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|1968]], ko je bil imenovan v idealno postavo prvenstva, in naslov [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega podprvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]], nastopil je tudi na svetovnih prvenstvih v letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1974|1974]]. Njegov oče je bil nogometaš [[Valentino Mazzola]], igralec [[Grande Torino|Grande Torina]], ki je umrl v letalski nesreči na Supergi pri Torinu, nogometaš je bil tudi njegov mlajši brat [[Ferruccio Mazzola|Ferruccio]].<ref name="lastampa">{{cite web|url=http://www.lastampa.it/2011/09/04/sport/calcio/qui-toro/nella-casa-di-valentino-mazzola-due-camere-e-cucina-per-un-mito-p4acCR5QqbLGNO3AEsC9SI/pagina.html|title=Nella casa di Valentino Mazzola, due camere e cucina per un mito|work=[[La Stampa]]|language=it|date=4 September 2011|access-date=1 November 2014}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Di Stéfano, Alfredo}} [[Kategorija:Italijanski nogometaši]] [[Kategorija:Italijanski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1970]] [[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1974]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1968]] [[Kategorija:Nogometaši Internazionala]] 1a1sxwejsejdm9v7bemn3ph3xvpcb97 0 608878 6752787 2026-09-19T10:25:25Z Sporti 5955 preusmeritev na [[Sandro Mazzola]] 6752787 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sandro Mazzola]] 50q1gy6t7kxgc3j3apeeqwjakv1gadm 0 608879 6752797 2026-09-19T11:21:42Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Lena, Španija */ 6752797 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Lena | native_name = Ḷḷena | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Bandera de Lena.svg | image_shield = Escudo de Lena.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Caudal | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Lena | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gemma Álvarez Delgado (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 315,51 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10 382 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|04|59|N|5|47|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 619 | website = https://www.aytolena.es/ | footnotes = }} '''Lena''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ḷḷena'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na južnem delu osrednje Asturije, na meji z [[provinca Leon|Leonom]], približno 34 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Quirós]], na severu na [[Riosa|Rioso]] in [[Mieres, Španija|Mieres]], na severovzhodu na [[Aller]], na jugovzhodu na [[Villamanín]] (v Leonu), na jugozahodu na [[Sena de Luna|Seno de Luno]] in [[San Emiliano (Leon)|San Emiliano]] (v Leonu). Središče občine je v Poli de Leni. V občini povsod uradno uporabijo [[asturijščina|asturijsko]] poimenovanje naselij tudi v dokumentih v [[španščina|kastilijski španščini]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia y personaxes |work=Ayuntamiento de Lena |url=https://www.aytolena.es/ast/historia |date= |accessdate=19.9.2026 |language=ast}}</ref> Lokalno narečje je zelo podobno [[leonščina|leoneščini]], ki jo govorijo v sosednjih južnih občinah.<ref>{{navedi novice|last=Bartolomez Perez |first=Nicolás |title=EL ASTURLEONÉS HOY EN LEON Y ZAMORA ¿QUÉ ES EL ASTURLEONÉS? |url=https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/el-asturleones-hoy-en-leon-y-zamora-que-es-el-asturleones/html/ |date= |accessdate=19.9.2026 |work=Biblioteca Virtual Miguel Cervantes |language=es}}</ref> == Zgodovina == Spomeniki pravekov so [[megalit]]i in [[dolmen]]i ter [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]].<ref name="historia" /> V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] se je tukaj peljala cesta do [[Osrednja Mezeta|Osrednje Mezete]], ob kateri so nastali naselja in utrdbe.<ref name="historia" /> V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila občina prehod za romarje ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] v [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. V 9. stoletju, v času vladanja [[kraljevina Asturija|asturijskih kraljev]] [[Ramiro I. Asturijski|Ramiruja I.]] in [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñuja I.]] so gradili cerkev Sv. Kristine v Leni.<ref name="historia" /> 1266 je [[Alfonz X. Kastiljski]] daroval Carto Pueblu Leni, ki je tako postala četrta največja občina v Asturiji. 1836 se je Mieres osamosvojil od Lene, ki je takrat dosegla sedanjo ozemeljsko velikost. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali mestno hišo, arhiv in cerkev.<ref name="historia" /> Zaradi slabih spominov več niso praznovali praznika [[Martin iz Toursa|Svetega Martina iz Toursa]], ki je živel v današnji [[Francija|Franciji]], namesto tega imajo praznik pilarske Device 12. oktobra. V [[karlistične vojne|karlistični vojni]] so bili boji v občini med [[liberalizem|liberalci]] in [[absolutizem|absolutisti]]. V 19. stoletju so bila ustanovljena rudniška podjetja ter so odprli jeklarno, železolivarno in druge tovarne. V [[Muñón Cimero|Muñónu]] so izkopali [[cinabarit]]. 1884 so končali izgradnjo železniške proge, ki je povečala pomen občine na južnem delu Asturije. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je Lena do konca podpirala [[druga španska republika|republikance]] in so se po vojni [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili naprej proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] na bližnjih gorah pod vodstvom Germána Álvareza. V vojni so spet zažgali mestno hišo, ki so jo potem nazaj postavili.<ref name="historia" /> Na sredi 20. stoletja je bilo rudništvo glavni dejavnik gospodarskega razvoja. Panoga je od 70. 20. stoletja postopoma omagala, čeprav še danes delujejo rudniki v občini.<ref name="historia" /> 2023 so odprli prvo hitro železnico. == Geografija == Občina se nahaja na sredi [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]]. Najvišji vrh Peña Ubiña ([[asturleonščina|asturleonsko]] ''Penubina'', 2411 m) je na južnem delu občine, na meji Leona. V bližini je prelaz Payares, ki je mejni prehod med Asturijo in Leonom ter je povezan z več legendami in miti. Glavna reka je Lena, ki izvira iz sotočja rek Huerna (Güerna) in Payares. Lena je eden glavnih pritokov reke Caudal. V gozdovih rastejo predvsem bukve, kostanji in bodike. Na gorah so pašniki, kjer se pasejo še goveda, konji in ovce. Divje živali so srna, kantabrijski gams, divji prašič in nekaj ogroženih vrst kot kantabrijski divji petelin, planinski orel in volk. == Kultura == * Cerkev sv. Kristine (iz 9. stoletja, zgrajena v [[romanska arhitektura|preromanskem slogu]]) * El Hospitalón (iz 16. stoletja) * Palača Revillagigedo * Palača družine Mendoza * Palača Faes v Carabanzu (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Petra v Jomezani (zgrajena 1690) Lena in Quirós skupaj imajo praznik Jagnjeta prvo nedeljo julija, v lokaciji ''Prau Ḷḷagüezos''.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta del Cordero |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-del-cordero |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Takrat dodelijo nagrado ''Güelos del Aramo'' najstarejšemu zakonskemu paru okolice. V aprilu imajo festival cvetlic v dolini reke Nalón, v Poli de Leni.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta de la Flor |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/fiestas/c/0/i/60295136/fiesta-la-flor |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Poseben [[pust]]ni običaj Lene je ''zamarronada'', ki je do neke mere podobna [[Slovenija|slovenskemu]] [[kurentovanje|kurentovanju]].<ref>{{navedi novice|title=Fiestas en Lena |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60295343/fiestas-lena |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Šport == Lena je smučarski raj Asturije, hkrati tudi druge gore ponujajo odlični teren za tiste, ki radi imajo planinske športe. Blizu prelaza Payares je smučarsko središče Valgrande-Pajares.<ref>{{navedi novice|title=Valgrande-Pajares Winter and Mountain Resort |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/organiza-tu-viaje/deporte-y-aventura/esqui/estacion-invernal-y-de-montana-valgrande-pajares |date= |accessdate=19.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] fisbves2okjotsafhh096sz6f2iy7k1 6752798 6752797 2026-09-19T11:28:24Z Doncsecz~slwiki 9581 6752798 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Lena | native_name = Ḷḷena | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Bandera de Lena.svg | image_shield = Escudo de Lena.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Caudal | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Lena | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gemma Álvarez Delgado (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 315,51 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10 382 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|04|59|N|5|47|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 2,417 m | website = https://www.aytolena.es/ | footnotes = }} '''Lena''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ḷḷena'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na južnem delu osrednje Asturije, na meji z [[provinca Leon|Leonom]], približno 34 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Quirós]], na severu na [[Riosa|Rioso]] in [[Mieres, Španija|Mieres]], na severovzhodu na [[Aller]], na jugovzhodu na [[Villamanín]] (v Leonu), na jugozahodu na [[Sena de Luna|Seno de Luno]] in [[San Emiliano (Leon)|San Emiliano]] (v Leonu). Središče občine je v Poli de Leni. V občini povsod uradno uporabijo [[asturijščina|asturijsko]] poimenovanje naselij tudi v dokumentih v [[španščina|kastilijski španščini]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia y personaxes |work=Ayuntamiento de Lena |url=https://www.aytolena.es/ast/historia |date= |accessdate=19.9.2026 |language=ast}}</ref> Lokalno narečje je zelo podobno [[leonščina|leoneščini]], ki jo govorijo v sosednjih južnih občinah.<ref>{{navedi novice|last=Bartolomez Perez |first=Nicolás |title=EL ASTURLEONÉS HOY EN LEON Y ZAMORA ¿QUÉ ES EL ASTURLEONÉS? |url=https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/el-asturleones-hoy-en-leon-y-zamora-que-es-el-asturleones/html/ |date= |accessdate=19.9.2026 |work=Biblioteca Virtual Miguel Cervantes |language=es}}</ref> == Zgodovina == Spomeniki pravekov so [[megalit]]i in [[dolmen]]i ter [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]].<ref name="historia" /> V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] se je tukaj peljala cesta do [[Osrednja Mezeta|Osrednje Mezete]], ob kateri so nastali naselja in utrdbe.<ref name="historia" /> V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila občina prehod za romarje ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] v [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. V 9. stoletju, v času vladanja [[kraljevina Asturija|asturijskih kraljev]] [[Ramiro I. Asturijski|Ramiruja I.]] in [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñuja I.]] so gradili cerkev Sv. Kristine v Leni.<ref name="historia" /> 1266 je [[Alfonz X. Kastiljski]] daroval Carto Pueblu Leni, ki je tako postala četrta največja občina v Asturiji. 1836 se je Mieres osamosvojil od Lene, ki je takrat dosegla sedanjo ozemeljsko velikost. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali mestno hišo, arhiv in cerkev.<ref name="historia" /> Zaradi slabih spominov več niso praznovali praznika [[Martin iz Toursa|Svetega Martina iz Toursa]], ki je živel v današnji [[Francija|Franciji]], namesto tega imajo praznik pilarske Device 12. oktobra. V [[karlistične vojne|karlistični vojni]] so bili boji v občini med [[liberalizem|liberalci]] in [[absolutizem|absolutisti]]. V 19. stoletju so bila ustanovljena rudniška podjetja ter so odprli jeklarno, železolivarno in druge tovarne. V [[Muñón Cimero|Muñónu]] so izkopali [[cinabarit]]. 1884 so končali izgradnjo železniške proge, ki je povečala pomen občine na južnem delu Asturije. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je Lena do konca podpirala [[druga španska republika|republikance]] in so se po vojni [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili naprej proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] na bližnjih gorah pod vodstvom Germána Álvareza. V vojni so spet zažgali mestno hišo, ki so jo potem nazaj postavili.<ref name="historia" /> Na sredi 20. stoletja je bilo rudništvo glavni dejavnik gospodarskega razvoja. Panoga je od 70. 20. stoletja postopoma omagala, čeprav še danes delujejo rudniki v občini.<ref name="historia" /> 2023 so odprli prvo hitro železnico. == Geografija == Občina se nahaja na sredi [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]]. Najvišji vrh Peña Ubiña ([[asturleonščina|asturleonsko]] ''Penubina'', 2411 m) je na južnem delu občine, na meji Leona. V bližini je prelaz Payares, ki je mejni prehod med Asturijo in Leonom ter je povezan z več legendami in miti. Glavna reka je Lena, ki izvira iz sotočja rek Huerna (Güerna) in Payares. Lena je eden glavnih pritokov reke Caudal. V gozdovih rastejo predvsem bukve, kostanji in bodike. Na gorah so pašniki, kjer se pasejo še goveda, konji in ovce. Divje živali so srna, kantabrijski gams, divji prašič in nekaj ogroženih vrst kot kantabrijski divji petelin, planinski orel in volk. == Kultura == * Cerkev sv. Kristine (iz 9. stoletja, zgrajena v [[romanska arhitektura|preromanskem slogu]]) * El Hospitalón (iz 16. stoletja) * Palača Revillagigedo * Palača družine Mendoza * Palača Faes v Carabanzu (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Petra v Jomezani (zgrajena 1690) Lena in Quirós skupaj imajo praznik Jagnjeta prvo nedeljo julija, v lokaciji ''Prau Ḷḷagüezos''.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta del Cordero |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-del-cordero |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Takrat dodelijo nagrado ''Güelos del Aramo'' najstarejšemu zakonskemu paru okolice. V aprilu imajo festival cvetlic v dolini reke Nalón, v Poli de Leni.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta de la Flor |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/fiestas/c/0/i/60295136/fiesta-la-flor |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Poseben [[pust]]ni običaj Lene je ''zamarronada'', ki je do neke mere podobna [[Slovenija|slovenskemu]] [[kurentovanje|kurentovanju]].<ref>{{navedi novice|title=Fiestas en Lena |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60295343/fiestas-lena |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Šport == Lena je smučarski raj Asturije, hkrati tudi druge gore ponujajo odlični teren za tiste, ki radi imajo planinske športe. Blizu prelaza Payares je smučarsko središče Valgrande-Pajares.<ref>{{navedi novice|title=Valgrande-Pajares Winter and Mountain Resort |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/organiza-tu-viaje/deporte-y-aventura/esqui/estacion-invernal-y-de-montana-valgrande-pajares |date= |accessdate=19.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] mbvmrc023eyy5vjnyy38zb0da10i19a